Reseto 2013 10 Oktober

5/26/2018 Reseto 2013 10 Oktober

1/44

GLASILO OBINE RIBNICA 30. OKTOBER 2013 / XVII

OKTOBER 2013

RIBNIKI NAGRAJENCI2013

POVEANO TEVILOVLOMOVIN TATVIN

INTERVJU: ANDREJ LOVIN

RIBNICA PRIMERNA ZABUTINI TURIZEM

PESTROJESENSKOKULTURNO DOGAJANJE

RIBNIKA POKRIVALANAOGLED V ROKODELSKEMCENTRU

POLHARIJAV TEORIJI INPRAKSI

RIBNICA BOGATEJA ZA NOV, SODOBEN,TEHNOLOKO DOVREN IN IZJEMNO LEP VRTEC

Radovedni pogledi v prostore novega vrtcaFoto: Jure Makovec - Mediaspeed

www.ribnica.si


2/44

RIBNICA JE DOBILA NAJLEPI VRTEC NA SVETU

To je le del superlativov, ki smo jih na dan pred obinskim praznikom sliali iz ust ravnateljice VrtcaRibnica Darje ilc in moderatorke dogodka Bernarde arn.Pomanjkanje prostora in s tem neizpolnjevanje prostorskih normativov, dotrajanost montanihobjektov, nefunkcionalnost in utesnjenost ter tehnoloka zastarelost obstojeega Vrtca Ribnica, kipredstavlja edini vrtec v celi obini, so bili glavni razlogi, ki so vplivali na odloitev Obine Ribnica,da zgradi nov vrtec.

Podlaga za investicijski projekt je bila naloga, izbrana na podlagi javnega nateaja, ki ga jeObina Ribnica v letu 2009 izvedla v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.

Namen nateaja je bil tudi pridobiti izdelovalca projektne intehnine dokumentacije za novogradnjo vrtca. Izbrani nag-rajenci, arhitekti: Bojan Mrear, Renato Rajnar in Peter Rijaveciz arhitekturnega biroja Arhi-tura d.o.o., so v nadaljevanjuprojekta pripravili projektno dokumentacijo za pridobitevgradbenega dovoljenja, na podlagi katere je bilo v mesecuaprilu 2010 tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje.Izvajalec del, Riko d.o.o., je bil na podlagi javnega naroilaizbran v mesecu maju 2012, s samo gradnjo oz. izvajanjemdel pa je priel v juniju 2012. Gradnja je bila zakljuena vseptembru 2013, v istem mesecu je bilo tudi pridobljeno

uporabno dovoljenje.Celoten objekt vrtca je zasnovan tako, da omogoa gradnjov dveh fazah, pri emer je gradnja Vrtca Ribnica I. faza zaje-mala izgradnjo upravnogospodarskega objekta in objektaza otroke, kar skupno predstavljala 2.597,17 m notranjihuporabnih povrin. Poleg igralnic in spremljajoih prostorovza 10 oddelkov je tudi kuhinja in vsa ostala infrastruktura,vezana na tevilo otrok in potrebnega osebja. V sklopu I.faze so bili izvedeni tudi: zunanja ureditev, dostopi, dovozi,

parkiria in druge povrine. V II. fazi, ki naj bi bila zakljuena v septembru 2014, je predvidenaizgradnja e 10. oddelkov.Vrednost investicije 1. faze je 5,1 milijona evrov.Slavnostnega odprtja sta se udeleili tudi Marija Koprivec, ki je pred 60-imi leti priela s svojimposlanstvom kot prva vzgojiteljica organizirane predolske vzgoje v Ribnici, in Andreja Hoj,

ki ji je bilo ravnateljevanje zaupano pred 36-imi leti. Andreja Hoj je vrtec vodila do leta 2010.Odgovorno in z veliko mero strokovnosti je sledila kakovostni predolski vzgoji v obini Ribnica.Posebno pozornost sta Darja ilc in Janez krabec, direktor Rika v svojih govorih namenila upanu

Joetu Levstku, ki je s svojo naklonjenostjo do predolske vzgoje, s svojo strpnos-tjo, premiljenimi in ne lahkimi koraki sledil cilju za novi vrtec.Veseli in ponosni smo, da bomo lahko e ez nekaj dni svoje poslanstvo in vizijouresnievali v tem udovitem objektu. Zavedamo se, da so otrokom ustvarjeniidealni pogoji za razvoj, uenje in ustvarjanje. Zavedamo pa se tudi izzivov naszaposlenih, saj se nam je uresniila dolgoletna potreba in elja po ustreznejih inboljih prostorskih pogojih. Predvidevamo, da bo 4. novembra vrtec zaivel, kobodo te prostore napolnili otroci iz 10. skupin, starih od 3 do 6 let. V starem vrtcuostaja 8 skupin otrok, starih od 1 do 3 let, ter 2. skupini 5-6-letnih otrok. V staremvrtcu ostaja tudi razdelilna kuhinja, sicer pa se v celoti selijo kuhinja, pralnica in

uprava. Z dograditvijo II. faze pa naj bi se naslednje leto preselilo e ostalih 10oddelkov, je povedala ravnateljica Darja ilc in nadaljevala, da verjame, da je kljudo uspeha v ljudeh. Zato bodo v novi vrtec s ponosom in srnostjo vsi zaposleniprenesli znanje in kakovost svojega dela. Prepriana je, da bodo lahko z dobrimsodelovanjem v idealnih prostorskih pogojih novega vrtca e bolji.Skupaj s sodelavkami je ravnateljica vesela velike pridobitve idealnih in vsebinsko

bogatih prostorov, saj so bili vrsto let v prostorski stiski. Velika pridobitev so sodobnoopremljena kuhinja s pripadajoimi prostori, pralnica in prostori za strokovne delavce.Otroci bodo navdueni nad lepimi igralnicami, lepo opremljenimi pripadajoimi pros-tori za razline dejavnosti: likovne, glasbene, raziskovalne , imajo 2 amfiteatra, dveplezalni steni. Vsaka igralnica ima tudi teraso, igrie s sodobnimi in zanimivimi igrali,kar omogoa gibalni razvoj otrok, ki je za predolskega otroka izredno pomemben.Pridobili so tudi stezo za rolanje in kolesarjenje. Vhodna avla pa jim bo sluila kot pros-tor za veje prireditve

Slovesnost odprtja vrtca je pripravila Polona Lovin, podjetje Riko, ki je podobne vrtcezgradil e drugod po Evropi, pa je dogodek financiral. Za kulturni program gredo, polegBotjanu Gombau in Janezu Dovu, vse pohvale tudi otrokom ribnikega vrtca in nji-hovim vzgojiteljicam.

Tekst:MARKO MODREJFoto: Jure Makovec - Mediaspeed

Prav gotovo je kakovost predolskevzgoje odvisna tudi od prostora, saj pra-vimo, da je prostor kot drugi vzgojitelj.In o tako lepih, vsebinsko bogatih pros-torih, smo res lahko le sanjali. In sanje sose nam uresniile.


3/44

PREGLED DOGODKOV VNOVEMBRU 2013

RE

ETO 3

Obinsko glasilo REETO izdaja Obina Ribnica.Uredniki odbor:

Marko Modrej - odgovorni urednikPolona Klaji - lanica

Domen Marin - lanProgramski svet:

Sabina Vuemilovi, Neva ilc Vidmar, Simona Lovin,Ale earek, Urula Jakli agar, Nevenka Turk,Matja Nosan, Miha KlunLektura:Tanja Debeljak

Trenje oglasnega prostora:GSM: 041-536-889, 051 641 021

Tisk in prelom strani:KVM Grafika, Ribnica.

Naklada: 3.300 izvodov

Naslov:krabev trg 40, 1310 RibnicaTel.: 051 641 021 / 8369 765

E-pota: [email protected] naslednje tevilke:

29. november 2013

Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list t.89/98) sodi glasilo Reeto med proizvode, za katere se

obraunava DDV po stopnji 8,5%.V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si

pridrujemo pravico do avtorskega honorarja.Pridrujemo si pravico do nenapovedanega obiska

tiskarskega krata v naem glasilu.

Gradivo za naslednjo tevilkooddajte do 18. novembra 2013.

Anonimnih pisem ne objavljamo.

Mnenja in stalia posameznih avtor-jev prispevkov ne odraajo nujno tudi

mnenj in stali urednitva.

lanki v asopisu niso uradnomnenje Obine Ribnica.

6. 11. Teaj kvakanjaob 17. uri Rokodelski center Ribnica

7. 11. Odprtje razstave France Miheli Ribniki ciklus

ob 19. uri Galerija Miklova hia

8. 11 Lutkovna predstava Jabolkoob 17. in 18. uri Lutkovnega gledalia Fru Fru

TVD Partizan

9. 11. Ekskurzija S krovakimi malarji na pot,ob 8. uri LICE Ribnica Odhod s parkiria Rokodelskega centra Ribnica

9. 11. Rokometna tekma (SD B)ob 10. uri RD RIBNICA RIKO HIE : RK METLIKA portni center Ribnica

9. 11. Rokometna tekma (SD A)

ob 11.30 RD RIBNICA RIKO HIE : RK RNOMELJ portni center Ribnica

9. 11. Rokometna tekma (lani)ob 19. uri RD RIBNICA RIKO HIE : RK SEVNICA portni center Ribnica

10. 11. 3. TURNIR V MINIROKOMETUod 10.14. ure URBANOVA RIBICA 2013 portni center Ribnica

10. 11. Rokometna tekma (mladinci)ob 15. uri RD RIBNICA RIKO HIE : RK AJDOVINA portni center Ribnica

12. 11. Predavanje strokovnjakinje za prehrano Marije Merljak:ob 18. uri Prepreimo bolezni s pravilno, domao prehrano Pododrje TVD Partizan

12. 11 Predstavitev knjige Zgodovina slovenskeob 19. uri mitologije in pogovor z avtorjem Matjaem Anurjem Knjinica Miklova hia

16. 11. Rokometna tekma (MD B)ob 10. uri RD RIBNICA RIKO HIE : RK SVI portni center Ribnica

16. 11. Rokometna tekma (MD A)ob 11. uri RD RIBNICA RIKO HIE : RK SVI

portni center Ribnica16. 11. Rokometna tekma (kadeti)ob 12.30 RD RIBNICA RIKO HIE : MRK KRKA portni center Ribnica

20. 11 Predstavitev knjige o ribnikem narejuob 19. uri Usaka vas ima suj glas,

izdane v okviru projekta V iskanju identitete Knjinica Miklova hia

21. 11. Voden ogled razstave z avtorico razstaveob 18. uri Alenko Paki: Uash smo bluspokrit Rokodelski center Ribnica

23. 11. Rokometna tekma (SD B)ob 10. uri RD RIBNICA RIKO HIE : MRK KRKA portni center Ribnica

23. 11. Rokometna tekma (SD A)ob 11.30 RD RIBNICA RIKO HIE : MRK KRKA portni center Ribnica

23. 11. Rokometna tekma (lani)ob 19. uri RD RIBNICA RIKO HIE : RD ISTRABENZ PLINI IZOLA

portni center Ribnica

24. 11. Rokometna tekma (mladinci)ob 15. uri RD RIBNICA RIKO HIE : RD SLOVENJ GRADEC 2011 portni center Ribnica

27. 11. Delavnica za otroke: Pripravimo se na boiob 18. uri Rokodelski center Ribnica

23. 11. Kulturna ropotarnica13od 16. ure dalje (podroben program na notranjih straneh Reeta) dvorana Rokodelskega centra Ribnica in mesto Ribnica

27. 11. Delavnica za otroke: Pripravimo se na boiob 18. uri Rokodelski center Ribnica

27. 11 Potopisno predavanje Mateja Koirjaob 19. uri ile, Bolivija in Argentina Knjinica Miklova hia

28. 11. Delavnica za odrasle: Adventni venkiob 18. uri Rokodelski center Ribnica

29. 11. Kulturna ropotarnica13ob 19. uri (Performativno predavanje na temo konceptu-

alne fotografije umetnika Dejana Habichta) Galerija Miklova hia

30. 11. Kulturna ropotarnica13 (Grafitarski dogodek)

cel dan Ideal center

Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Miheli, [email protected].


4/444

IZPOD

UPANOVEGAPERESA

Izpod upanovega peresa

Spotovane, spotovani!

Ni e tako dolgo, kar smo tarnali nad vroino,

sedaj pa smo e poteno zakorakali v novokurilno sezono. Ni zastonj, ko pravijo: Stareji,ko je lovek, hitreje teko dnevi. Kaj dnevi,e leto se tako hitro obrne! Tudi delovni inivljenjski ciklus vRibniki dolini postajaedalje bolj podobenostalemu svetu. Ocenoo pozitivni ali negativnismeri razvoja pri naspa prepuam vam.Za bolji obutek vamprilagam nekaj misliob naem obinskem

prazniku. Poglejte inpresodite sami Med Veliko in Malogoro, tam, kjer se gozdprine spreminjati v polje, lei nae mestoRibnica. Pred tisoletji se je tu naselil prviRibnian, desettisoim je Ribnica danes dom.Skozi stoletja je Ribnika dolina spreminjala svojvidez, najbolj jo je zaznamovalo zadnjih sto let:rasle so tovarne, prebivalstvo se je poveevalo,temu so sledile infrastrukturne povezave,ustanove drubenega in druabnega pomena.Vse to je Ribnici prineslo nov nain ivljenja,

obveznosti in prilagajanja. ivimo v obdobju,ko je veini velikih investicijskih projektov zad-njega stoletja potekla ivljenjska doba, tako daso potrebe po novih investicijah izredno velike.Vendar lahko ugotovimo, da smo se doslejv veini primerov uspeno sooili z novimizahtevami in potrebami sedanjega asa.Vsekakor je obina neloljivo povezana z delo-vanjem drave, drava pa Predvsem v zad-njem asu deluje zelo slabo, kar posledino

pomeni vse teje ivljenje za obane, obino ingospodarstvo. Vse teji je dostop do finannihsredstev, za sofinanciranje vejih investicij,

kajti dravna sredstva usihajo, nasprotno pase njene potrebe po denarju v obliki novihdavkov poveujejo. e se bo trend nadaljevalv tej smeri, bo to pomenilo nazadovanje na

popolnoma vsehpodrojih naegaivljenja.Zato priakujemo,da se bo v osredjezopet postaviloloveka, da se bospremenila mis-elnost in da bodoimele tudi manjeobine ponovnoe n a k o p r a v n omonost za prido-bivanje evropskih

in dravnih sredstev. Ne pozabimo, da se boSlovenija zdravo razvijala le, e se bodo dobrorazvijali njeni najibkeji leni. Vlaganje le vvelikanske projekte vejih centrov pomeni lekoncentracijo moi na enem mestu, kar vodi vizrpavanje odronih predelov in podeelja.Ves svet je danes enoten, da je bistvo dananjekrize v pomanjkanju moralnih vrednot inbrezosebnih medlovekih odnosih. Vse pre-

malo je solidarnosti in spotovanja soloveka.Vsekakor bomo Ribniani tudi tokrat vzelipamet v roke in vsaj malce po svoje reili prob-leme, ki teijo nas in cel svet. V recesijo smostopili dobro pripravljeni, dodali smo e kanekdrznosti, imeli pri tem malo sree ter vloiliogromno trdega dela, zato je veliko rezultatovte zagnanosti vidnih e sedaj.Tempo gospodarstva in naina ivljenjanarekuje, da je danes za veino obanov stan-

dard bivanja v Ribnici e relativno visok. Imamozasebne vlagatelje, ki zaposlujejo, imamo brez-poselnost, ki je pod dravnim povprejem,imamo bogato kulturno, portno in ostalodrutveno ivljenje. Tudi varnost je v primerjaviz ostalimi obinami relativno dobra, vsaj takonam zagotavlja naa policija.Zato mi dovolite, da ob tej prilonosti estitamvsem podjetnikom in obrtnikom, ki so uspeli

ohraniti zaposlenost, e posebej tistim, ki socelo v teh kaotinih asih uspeli slediti novimzahtevam trga in so proizvodnjo celo razirili indodatno zaposlovali.e dve podroji si v Ribnici zasluita pohvalo,predvsem zato, ker nastajata iz spontane ust-varjalnosti obanov: to sta podroji kulture inporta. Obe dejavnosti obsegata veliko drutev,klubov in sistematinega dela z mladimi. Tidosegajo vedno bolje rezultate. Predvsempa omogoata mladim, da kvalitetno in ust-varjalno preivljajo svoj prosti as.Tem ciljem smo sledili tudi pri delu obine.Naj izpostavim nekaj vejih investicij zadnjega

obdobja: novi Vrtec Ribnica za nae najmlajein to prav ob 60-letnici organiziranega varstvaotrok pri nas, Rokodelski center e nekaj letuspeno opravlja svoje poslanstvo in zdruujemuzejsko ter rokodelsko stroko in umetnos-tno dejavnost, tako naega kraja kot sosednjihsuhorobarskih obin.Vzpostavljen je sistem ogrevanja na biomaso,zgradili smo novo istilno napravo za obmojeRibnice, otroci se igrajo na novem portnem inotrokem igriu za osnovno olo, zaenja seenergetska sanacija Zdravstvenega doma inOsnovne ole, odprtih je e mnogo projektov,

praktino na vseh podrojih, s katerimi bomoizboljali in polepali bivanje v nai obini.

Spotovani!Vsi skupaj slikamo mozaik ivljenja v ribnikidolini. Nepogreljivo barvo na portretuRibnice ste dodali tudi vi, spotovani pre-

jemniki letonjih nagrad in priznanj. Vsak nasvojem podroju ste naredili veliko dobrega,tako na podrojih: promocije naega kraja,

Brez dobrega gospodarstva ni dobre obine.Zato obinska uprava spremlja stanje v gos-podarstvu, se veseli gospodarskih uspehovin se, predvsem v asih recesije, boji slabihnovic. Zato smo tudi lanske podatke iz let-nih poroilih gospodarstva, ki so objavljeni naAjpesovi spletni strani, nestrpno priakovali.Danes nam poslovni register kae ca. 150 regis-triranih drub in 325 samostojnih podjetnikov,registriranih je tudi skoraj 500 kmetijskih gos-podarstev, preko 60 je izvajalcev dopolnilnihdejavnosti. Skratka Ribnica in Ribniani/-ke

smo zelo dejavni. Vsak od teh akterjev je zelopomemben. Od podjetnika posameznika,ki ustvari dovolj prometa za svojo plao, donajvejih ribnikih drub, ki omogoajo zapos-litve tudi drugim. Prav vsa dobra podjetjadvigujejo renome Ribnice doma in v tujini, vse

ve podjetji je uspeno globaliziranih in takonosijo ime Ribnice irom po svetu.Zakljuili smo krajo analizo stanja ribnikegagospodarstva v letu 2012. Pregledali smo 30vejih ribniki podjetji (javnih ustanov in javnihpodjetji nismo upotevali) oziroma podjetnik-ov in v nadaljevanju podajamo kratke ugoto-vitve.V letu 2012 so ta podjetja ustvarila skupaj175.110.200 eur prometa in od tega ustvarila11.382.100 eur dobika (le eno podjetje od teh

je beleilo minimalno izgubo). V teh drubah

je bilo v letu 2012 zaposlenih 1670 obanov zribnike in drugih obin.Razvrstitev po prometu:- 4 podjetja so imela prihodke veje od 10 mio.eur,- 7 podjetij je imelo prihodek veji od 5 mio.

Kronika Obinske uprave,

oktober 2013

eur,- 3 podjetja so imela prihodek veji od 3 mio.eur,

- 9 podjetij je imelo prihodek veji od 1 mio.eur in- 7 podjetij je imelo prihodke med 430.000 in1 mio. eur.Razvrstitev po dobiku:- 11 podjetij je imelo dobiek nad 200.000 eur,- 12 podjetij je imelo dobiek med 10.000 in100.000 eur,- ostala pod 10.000 eur.Gibanje prometa iz leta 2011 na 2012:- 17 podjetji je beleilo rast,- 5 podjetji je beleilo padec za ve kot 100.000eur,- 8 podjetji je beleilo rahel padec prometa.

Gibanje dobika iz leta 2011 na 2012:- 15 podjetij je ustvarilo rast,- 10 podjetij je ustvarilo veji padec,- 5 podjetij je ustvarilo manji padec dobika(do 100.000 eur).Zaposleni:


5/44

AKTUA

LNO

5

vzgoje, izobraevanja, glasbe, dobrodelnostiin podjetnitva. Za vao vero, voljo, pogum,odgovornost in ustvarjalnost, se vam iskrenozahvaljujemo. e kdaj, potem sedaj potrebu-

jemo oivitev vseh teh vrednot.

upanJOE LEVSTEK

- v 4 drubah nad 100,- v 4 drubah med 70 in 100,- v 7 drubah med 30 in 70,

- v 8 drubah med 10 in 30 zaposlenih.Najveje drube 2012:Po zaposlenih: Inles (skupaj z Inles IP), Fipis(skupaj z IP Ribnica), Inotherm, Yaskawa Ristro.Po prometu: Inotherm, Inles, Yaskawa Ristro,Petek Transport.Po dobiku: Inotherm, Yaskawa Ristro, PetekTransport.Z eno besedo: ODLINO!

Dejstvo je, da se ribniko gospodarstvo evedno odlino dri, glede na razmere vdrubi, in lahko samo upamo, da bo tako tudiv bodoe.

e posebej se veselimo uspehov posameznihdrub, ki jih ire okolje prepozna kot posebejdobre. Zato lanek o pregledu vejih ribnikihdrub zakljuujemo z izborom regijske gazele2013. Druba Dnevnik e vrsto let organiziraizbor najhitreje rastoih podjetji v regiji in

dravi. Gazele odlikuje nadpovprena rast pri-hodkov, ustvarjanje novih delovnih mest, viso-ka dodana vrednost, konkurennost, globalna

usmerjenost in ostale poslovne vrednote, skaterimi so za vzgled iremu okolju, saj doka-zujejo, da se z znanjem in dobrimi poslovnimimodeli lahko uspeno vkljuujemo v svetovnitrg.Letonji izbor gazele dolenjsko-posavskeregije je bil septembra v Dolenjskih Toplicah.Med finaliste se je e drugo leto zaporedomauvrstila druba Yaskawa Ristro, d.o.o. Ribnica.Letonje leto so finalno ekipo sestavljali edruba Cablex Plastik, d.o.o. iz Semia, L-tekElektronika, d.o.o. iz entjerneja.Podjetje posluje v Ribnici od 1996, ko sovzpostavili proizvodnjo robotov v ribniki

industrijski. Danes je del mednarodne korpo-racije Yaskawa in kljuni dobavitelj evropskimpodjetjem v skupini Yaskawa. V zadnjih trehletih je podjetje uspelo skoraj potrojiti pri-hodke in podvojiti tevilo zaposlenih. Tako sov letu 2012 s skoraj 100 zaposlenimi ustvarili

preko 19 mio eur prihodkov. Kar 80 odstotkovproizvodnje robotskih celic prodajo avtomo-bilski industriji. So partnerji podjetjem Audi,

Mercedes AMG, BMW, Toyota ipd. Podjetjeznotraj korporacije dobavlja robotske sistemena klju najvije kakovosti, ki zadovoljujejoposebne zahteve strank. S svojim poslovnimmodelom nudi popolno storitev za kupcaod svetovanja, ineniringa, preskuanj eks-perimentiranja, vodenja projekta, poskusnegazagona do izobraevanja in podpore.Le nekaj ribnikih podjetij se je uspelo takodobro pozicionirati na svetovnem trgu in eposebej nas veseli, da danes celotni procesod zasnove, proizvodnje, do prodaje najboljkompleksnih in tehnoloko zahtevnih napravpoteka v Ribnici.

upanJOE LEVSTEK S SODELAVCI

Razpis za delovno mestodirektorja v Lekarni Ribnica

Na podlagi 21. lena statuta Javnegazavoda Lekarne Ribnica Svet zavodaLekarne Ribnica objavlja javni razpis zadelovno mesto direktor-ja/-ice zavoda.Na razpisano delovno mesto boimenovan /- a kandidat/-ka, ki izpol-njuje naslednje pogoje:

ima univerzitetno izobrazbo far-macevtske smeri, ima najmanj pet let delovnihizkuenj, ima smisel za organizacijo in vodenje, pozna dejavnosti s podroja dela zavo-da, je dravljan Republike Slovenije inaktivno govori slovensko.

Izbrani kandidat oziroma kandidatka boimenovan/-a za obdobje 4 let.

Kandidati morajo svoje pisne prijavez dokazili poslati v zaprti ovojnici

s pripisom Za razpis, na naslov:Razpisna komisija Lekarne Ribnica,Majnikova ulica 1, 1310 Ribnica, vroku 8 dni od razpisa.O izbiri bodo kandidati obveeni v roku8 dni od dneva izbire.

RAZPISNA KOMISIJA SVETA ZAVODA LEKARNERIBNICA

OBVESTILO V ZVEZI ZOBREZOVANJEM VEGETACIJE

S ciljem, da se zagotovi im veja varnosti udeleencev v prometu, elimo vse obanein obanke opozoriti na obvezno obrezovanje in vzdrevanje ivih meja, grmievja,

dreves in ostale vegetacije na povrinah ob cesti tako, da sta zagotovljena preglednost inprost profil ceste ter da je vidna in dostopna prometna signalizacija. Prav tako je potreb-no obrezati vegetacijoob plonikih, saj ta zaradirazraenosti velikokratovira varnost pecev indrugih udeleencev v pro-metu.Skladno z zakonskimidolobami prepovediogroanja varne upo-rabe javne ceste in drugimizahtevami glede varnostivseh udeleencev v pro-metu je upotevati, da: - je prepovedano post-avljati ograje, zasaditi ivomejo, drevje, trte ali drugevisoke nasade ali poljine,ki bi ovirale preglednostceste, - zaradi preglednosti ivameja ne sme presegati 75cm viine od nivoja vozia,- morajo biti drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah, obrezana tako, da je prosta viinanad cesto najmanj 4,5 m,- mora biti po irini grmievje ali drevje obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer

bankine ob cestiu ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste.

Glede na navedeno vse obane in obanke opozarjamo, da upotevajo opozorilo inobreejo ive meje in drugo vegetacijo na svojih povrinah ob cestah in s tem zagotovijoprometno varnost. V prihodnjih mesecih bo Medobinski inpektorat nadzoroval ustr-eznost vzdrevanja vegetacije ob cestah.

SKUPNA OBINSKA UPRAVA MEDOBINSKI INPEKTORAT IN REDARSTVO OBIN DOBREPOLJE,LOKI POTOK, RIBNICA, SODRAICA IN VELIKE LAE

RAZRAENA IVA MEJA


6/446

DOGOD

KIMESECA

Doslej najve predlaganih imen zanagrajence, kar pomeni, da Ribnianizaenjamo razumeti vrednost pohvale

Na dan, ko so se svojega novega, svetlega in bivanju prijaznegaprostora veselili malki in osebje Vrtca Ribnica, je potekala tudislovesna podelitev obinskih priznanj in nagrad vsem zaslunimtistega leta ali daljega asovnega obdobja.

Vse se je dogajalodan pred dejan-skim ribnikimo b i n s k i mpraznikom, 22.oktobra, prired-itve v oktobr-skem sklopu paskoraj pravilomaizvajamo prav vpoastitev tegapraznika.Vrhunec je biltistega dne dvoj-ni. Kdo se ne biveselil prelepegavrtca, kamor sebo 4. novembravselilo 10 oddelk-ov otrok? Mendaimamo eneganajlepih in najvejih vrtcev v dravi, kar zatako plodno dolino, kot je ribnika, niti nitako presenetljivo.Veer pa je bil namenjen tistim, ki so svojeznanje in sposobnosti znali nadgrajevati

v nizu let in jih primerno vtkali v okolje,od koder izhajajo ali pa v njem ivijo.Dobili smo nov nabor zaslunih, ki jih jena predlog mandatne komisije za volitvein imenovanja potrdil tudi ribniki obinskisvet. Letos je prispelo toliko predlogov kote nikoli, in konno se je lahko odloaloin izbiralo med ve imeni. Velikokrat smose namre spraevali, ali ne bi bilo boljepriznanja podeljevati bienalno, torej vsajna dve leti, vsekakor pa bi bilo modro, dase imen izbrancev ne skriva do zadnjega.Iz povsem praktinih razlogov: mesec dniprej bi bila imena e lahko znana, da si nag-rajenci rezervirajo termin podelitve, pravtako pa se laje pripravi celotni protokol.Priznanja Obine za enkratne doseke stase veselila Janez Levstek, ki je pripeljal kopona Ribniko, in Marko Modrej, ki je uspel

ime Ribnice ponesti v medije in jo pro-movirati v raznih televizijskih in radijskihoddajah. Ribniki semenj se je v zadnjihletih po njegovi zaslugi razvil v vednevnodogajanje, prav tako pa se dviguje pomenin vrednost Grajskih veerov.Gallusovo priznanje za doseke nadrubenem in kulturnem podroju staprejela Breda Oraem in Ivan Debeljak.Oramova za portvovalnost pri Rdeemkriu in reevanju romske problematike,Debeljak pa kot prototip Ribniana. ivena tujem, v Beogradu, ohranja nao gov-orico in reetarstvo, druina Cvar-Debeljakpa je vseskozi pomembno sredie zbiranjaSlovencev. Dokumentarni film o njem, ki jenastal na pobudo Muzeja Ribnica in PoloneRigler Grm, pa pobira strokovne nagrade indaje astno mesto ribniki dui in Dolini.

Urbanovo nagrado za doseke na gospo-darskem podroju je prejelo podjetje R.M.International in v njegovem imenu direk-tor Drago Oraem. Nadaljujejo programRika, njihov najveji izvozni partner pa jeNemija. Bilanca: 45 zaposlenih, letna real-

izacija v 2012 pa znaa 3.681.000 evrov.Za astnega obana letos ni bil proglaennihe, je pa upan zato podelil kar tiriupanova priznanja: Anki Debeljak zaportvovalno delo na podroju zdravst-vene vzgoje, Tomau ernetu za pomopri obnovi javnih objektov v Graricah inokolici, Alenki Pahulje za sedemnajst leturednikovanja Reeta (in se pa moramkot avtorica sama omeniti v lanku) ter igiBialu za izdajo zgoenke Ldje so rjakl.Glasbena ola Ribnica je poskrbela zaveino glasbenega programa v protoko-larnem delu prireditve in se lotila tudi pri-

redbe ribnike skla-dateljice Nine enk.S sedmimi baletnimiplesalkami so se nairoko odprla vratatudi tej zvrsti plesa,ki se rojeva pri nas,saj je zaivela baletnaskupina za najmlaje,ki jo vodi Ana Pucelj.Oktet Gallus se jepredrugail in pon-ovno zael nas-

topati pod vodst-vom prof. Milivojaurbeka, v drugem,zabavnejem deluprograma, pa soinstrumente vzeli vroke lani Kvinteta7. V njem najdemoizolane glasbe-

nike domae glasbene ole in tudi NejcaDrobnia, ki so se odloili ustanoviti svojnarodno-zabavni ansambel.Seveda je imel svoj letni govor tudi upanJoe Levstek, kjer prikae dogajanje v

obini preko leta, in ga je v celoti objavil nasvoji strani v asopisu. Izluila bom le bist-vo: standard bivanja v Ribnici je e vednorelativno visok. Imamo zasebne vlagatelje,ki zaposlujejo, imamo brezposelnost, ki jepod dravnim povprejem, imamo boga-to kulturno, portno in ostalo drutvenoivljenje. Tudi varnost je v primerjavi z ostal-imi obinami relativno dobra.Imamo razlog, da stokamo? Morda nasbo reila zdrava pamet, ki jo ceni tudiJanez krabec, ki je spregovoril ob odprtjunovega Vrtca, kjer je prav posebej pohvalil

sedanjega upana kot tipinega Ribniana,ki ne uporablja velikih besed, zna pa delatiin privesti projekte do konca.

ALENKA PAHULJEFoto Marko Burger

Urbanova nagrada podjetjuR.M. International

Z LEVE: JANEZ LEVSTEK, DRAGO ORAEM, MARKO MODREJ, JOE LEVSTEK, BREDA ORAEM, ALENKAPAHULJE, IVAN DEBELJAK, TOMA ERNE, ANKA DEBELJAK IN IGA BIAL


7/44

NESPR

EGLEJTE

7

Poveano tevilokaznivih dejanj naobmoju PP RibnicaV zadnjem obdobju se je na obmoju Policijske post-aje Ribnica, kot tudi na obmoju sosednjih policijskihpostaj, povealo tevilo vlomov v avtomobile, poslovneobjekte, vikende in stanovanjske hie. Znailnost vlo-mov v stanovanjske hie je, da storilci odtujijo pred-vsem denar in nakit, e imajo prilonost odtujijo tudidruge vredneje predmete. V objekt obiajno vstopijoskozi okno ali balkonska vrata. Storilci kazniva dejan-ja najpogosteje izvrujejo v popoldanskem asu oz.zveer, ko okodovancev ni doma, kar kae na to, dapredhodno opazujejo objekt. V nekaterih primerih sestorilci predhodno pripeljejo na dvorie bolj osamljenestanovanjske hie, naveejo stik z okodovancem podpretvezo, da koga iejo, kaj prosijo, kupujejo ali proda-jajo, in si tako ogledajo hio oz. poskuajo ugotoviti,kdaj okodovanca ni doma, in kasneje izvrijo kaznivodejanje, ali pa ga s tem zamotijo, da drugi storilec lahkovstopi v stanovanjsko hio in odtuji denar in drugedragocenosti. Vse navedeno pomeni, da se storilci

dobro pripravijo na izvritev kaznivega dejana, so pritem zelo predrzni in skrbno nartujejo vse faze.Ker za varnost svojega premoenja najve lahko nared-ite obani sami, vas pozivamo, da storite, kar se danajve, da ne postanete rtev kaznivega dejanja. Stem poudarjamo pomen najrazlinejih samozaitnihravnanj, kot so zaklepanje vrat, zapiranje oken, names-titev alarmov, videonadzornih sistemov, skrivanje inzaklepanje vrednejih predmetov, kot so denar, nakit,oroje e posebej velja opozorilo tudi za ustrezno zavarovanjeparkiranih vozil na samotnejih gozdnih cestah, kjerparkirajo gobarji, sprehajalci, nabiralci kostanja inob prihajajoih praznikih, ko storilci oprezajo za parkira-nimi vozili v bliini pokopali in izkoristijo prilonost,ko naletijo na odklenjena vozila ali na vidnih mestihopazijo torbe, denarnice in druge vredneje predmete.V zvezi navedenega vse obane naproamo, da stepazljivi, da varujete svoje premoenje, popazite tudina lastnino sosedov, ko le-teh ni doma, ob pojavu nez-nanih oziroma sumljivih vozil in oseb, pa si poskusitezapomniti im ve podatkov, s katerimi bi bili storilcilaje odkriti npr. opis vozila, registrske tablice, opis osebin druge koristneje podrobnosti ali pa pokliete polici-jo na tel t. 01 / 837 21 10, 113 ali anonimno tevilko08012 00.Za pomo in sodelovanje se vam zahvaljujemo.

Pripravila:KLEMEN MOHORI, pomonik komandirjaRUDI TOPOLOVEC, komandir policijske postaje, policijskiinpektor I

MALI OGLASI

PRODAM V centru Ribnice, krabev trg, v 1. nadstropju majhnega bloka (le

3 stanovanja), prodam dvosobno stanovanje, v skupni izmeri 42,36 m 2.

Stanovanje je v celoti obnovljeno, v bliini vrtca, trgovine, ole, leka-rne, avtobusne postaje ZK urejena (vpisano v etano lastnino), vsainfrastruktura, monost prikljuitve na CK na lesno biomaso. Vseljivo takoj.Vredno ogleda. Cena je 45.000 EUR. Tel.: 041 897 097.

V centru Ribnice, na mirni, sonni lokaciji, prodam hio. Leto gradnjeje 1971. Velikost hie je 160 m2, celotne parcele 600 m2. Hia je ograjena, zvrtom. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 207 718.

Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodam gradbenoparcelo, v izmeri 780 m. Na isti lokaciji ob avtobusni postaji prodam eparcelo v izmeri 914 m2. Cena po dogovoru. Informacije: Mija earek, tel.:070 - 842 625.

Prodam 2-sobno stanovanje, v izmeri 63,60 m2, z zaprtim balkonom,s pripadajoo kletjo in parkirnim prostorom. CK je na biomaso, stanovanjeje etano urejeno (vpisano v zemljiko knjigo), v 2. nadstropju (juna stran)

na Knafljevem trgu v Ribnici, v bliini TC Spar. Cena po dogovoru. Telefon:031 449 565.

V centru Ivanne Gorice prodam 1,5 sobno stanovanje, velikost je 41,6m2. Stanovanje je v bloku, z dvigalom, zgrajeno je bilo leta 2005. Je odlinoohranjeno, J lega, nizki stroki ogrevanja, urejena ZK. Vredno ogleda, cenapo dogovoru. Telefon: 041 - 954 483.

V Dolenji vasi (olska ulica) prodam ali zamenjam za stanovanje vLjubljani visokopritlino stanovanjsko hio, zgrajeno leta 1975 in delnoobnovljeno. Tloris 9.5 x 7,5, neto tlorisna povrina 121 m2, uporabnapovrina ca. 65 m2. Delno opremljena in monost takojnje vselitve.Parcela v velikosti 794 m2. Zemljika knjiga urejena! CK na olje ali drva,monost kabelske TV in interneta, bliina pote, trgovine in ole. Za veinformacij sem na voljo v veernih urah na tevilki: 041 437 896, Duan.

ODDAM V okolici Ribnice oddam v najem dve garai (2,5 x 5 m), za skladie oz.

vozilo. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 353 899. V okolici Ribnice oddam stanovanje v 1. nadstropju hie. Ve infor-

macij dobite na tel.: 051 - 381 303. V iri okolici Ribnice oddam neopremljeno trisobno stanovanje, brez

najemnine, vai so le tekoi stroki objekta. Moen poseben vhod. Tel.:041 623 510.

V poslovni stavbi Obmone obrtno-podjetnike zbornice Ribnica naVrvarski poti 3 v Ribnici ugodno oddamo v najem tri poslovne prostore vII. nadstropju, v izmeri 15 m2, 18 m2in 21 m2. Cena najema znaa 9 EUR/m2

in vkljuuje vse stroke. Za vse informacije smo dosegljivi na tel.: 01 - 8369340 ali osebno v pisarni Zbornice.

V najem oddam Bistro Amadeus. Informacije na tel.t.: 00386/ 681 64901.

V Breah oddam v najem poslovni prostor (mona delavnica aliskladie). Ima 3-fazni el. prikljuek, odlino razsvetljavo, kamionski dostop,centr. kurjavo. Ostale informacije dobite na tel. t.: 041 623 510.

RAZNO: Prodam akacijev, lipov, meani med. Cena po dogovoru. Tel.: 040

513 275.

Kupim samonakladalno prikolico SIP in trani obraalnik SIP.Informacije: 031 - 894 965. elite deliti stroke prevoza na relaciji Ribnica - Ljubljana - Kamnik, od

torka do etrtka, ob ca. 7. uri in v petek ob 6. uri? Kontakt: 040 - 813 422.


8/448

INTERV

JU

Andrej Lovin med najboljimiinovatorjiGospodarska zbornica Slovenije je e enajsto leto zaporedslavnostno podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim pod-jetjem ter inovatorjem v podjetjih in javnih zavodih. S srebrnimpriznanjem je bilo na dravni ravni nagrajeno tudi novomekopodjetje Armat, za kar je s svojim inovativnim fasadnim sistemomArtDesign zasluen vodja razvoja in investicij Andrej Lovin izRakitnice. Pred dnevi pa je tudi javna agencija Spirit Slovenija vokviru 8. Slovenskega foruma inovacij razglasila ArtDesign za enonajinovativnejih reitev.

Gospod Lovin, bi se opisali kotvizionar?V doloenem smislu vsekakor. e

ne bi imel vsaj kanka tega v sebi,ne bi mogel korektno opravljatisvojega dela. Seveda pa je pomemb-nih e veliko stvari. V svojem delumora lovek utiti viji smisel in nesamo to, da devet ali deset ur preivina delovnem mestu in za to dobimeseno plailo. Omenjenega nainarazmiljanja je pri nas preve.

Imate v tem pogledu kaknegavzornika?Steve Jobs, e gledam globalno.Navdihuje me njegov pristop. Sevedapa se v nobenem pogledu ne moremprimerjati z njim. Tudi v ribnikemokolju so ljudje, katerih razmiljanje indejanja v gospodarskem smislu vzbu-jajo v meni veliko pozornosti. Zatorazmiljam o njih, poskuam jih analiz-irati in razumeti. e dobro, da imamosplet, ki nam vse to omogoa.

V septembru vam je GZS podelilasrebrno priznanje za inovativnost.Kaj natanno je bila vaa inovacija?V podjetju Armat d.o.o. vodim raz-vojni oddelek. Gre za manje, vendarodlino organizirano podjetje v lasti

druine Repe. Naj omenim, da je g.Andrej Repe, ki je veinski lastnik in direk-tor skupine Armat, marca dobil priznanjeGZS za izjemne doseke v gospodarstvu.Glavne dejavnosti podjetja so gradnjamontanih objektov, energetska obnovastavb, izdelava in gradnja manjih hinihobjektov, kot so nadstreki, pergole in lope,ter proizvodnja in montaa fasadnih instrenih sistemov.Sam sem si za izziv postavil razvoj fasadne-ga sistema z integrirano klimatizacijo stavb,ki deluje s pomojo sonca. Po domae jeto fasada, ki ogreva, hladi in prezraujestavbo z izkorianjem potenciala soneveenergije. Kompleksna in nadvse zanimivastvar, ki pa seveda e ni dokonno raz-vita. Je pa vsekakor v skladu s sodobnimitrendi in ima tudi v globalnem smislu velik

potencial. Letos smo realizirali prvo fazoin bili zanjo nagrajeni s srebrnim priznan-jem najprej na regionalnem, nato pa e nanacionalnem nivoju. Fasada pa ima tudinekaj oblikovnih inovacij, kot na primervtiskovanje poljubnih vzorcev, ki jih kreiraoblikovalec, oziroma arhitekt. V povezavi zinovacijo sta bila prijavljena dva patenta inblagovna znamka. Idej za nadaljnji razvojizdelka imam e veliko, tudi dela bo torejvsaj toliko.

Lahko primer take fasade najdemotudi v okolici Ribnice? Ali celotni razvojizvaja vaa ekipa?To vpraanje pa se e dotika komercializaci-je produkta. Inovacija je tako svea, da smodo sedaj uspeli realizirati eno tako fasado,vendar zgolj oblikovno komponento, brezklimatizacije. Nameena je na poslovni

stavbi v Ljubljani; torej v Ribnici primeratake fasade e ni. Seveda nae podjetjene poseduje isto vseh potrebnih znanjza realizacijo razvoja tako kompleksnegaizdelka, zato smo k sodelovanju povabilistrateke partnerje, in sicer Fakulteto zastrojnitvo, Intitut Joef Stefan in podjetjeCgsPlus iz Ljubljane. Njihova naloga je raz-voj programskega paketa za nartovanjefasad, ki pa bo, ob hitrem izrisu prostor-

ske risbe stavbe, ponudil tudi avtomatinogeneriranje ponudbene kalkulacije in CNCpodatkov za proizvodnjo sistema. Polegomenjenega bomo razvili tudi nadzordelovanja sistema s pomojo raunalnikaali mobilne naprave, torej bo e s pomojopametnega telefona mogoe nadzorovatiklimatske pogoje v stavbi in dobitke, kinam jih prinaa energija sonca.

To ni bila vaa prva tovrstnanagrada. GZS OZ Posavje vamje v juniju prav tako podelilasrebrno priznanje za ino-

vacije. Kaj vam take nagradepomenijo?V lovekovi naravi je, da munagrade godijo. Tudi meni.Vendar pa brez finannih rezul-tatov vse skupaj ne pomeni ni.Produkt bo torej treba prodati.Glede na kakovost nae ekipaverjamem, da bomo uspeni.

Spremljali ste predstavitevostalih inovacij. Katera je bilavam najljuba?Ja, navduen sem bil nad veli-kimi igralci v svetu inovacij.

Predvsem BSH hini aparati, some navduili z multipraktikom,ki vsebuje tirideset inovacij.Kapo dol.

ivite tudi sicer za inovaci-je?V nas vse je bilo e z rojst-vom poloenih veliko dobrih,pa tudi manj dobrih lastnos-ti. Sam sem vesel dejstva, dana stvari gledam drugae odveine. Hoem jih razumeti inspreminjati. V profesionalnem

ivljenju me zanima ogromnostvari. Vedno trdim, da ni ni dokonnega,da se d narediti drugae in bolje. Radsodelujem z razlinimi ljudmi, ki so raz-vojno naravnani. V ekipi sem edini s petostopnjo izobrazbe, veina jih ima doktorat,ostali so vsaj inenirji, pa vendar sem nanek nain jaz njihov vodja, ne glede na to,da prihajajo iz vrhunskih institucij. To mi jeve. Je pa res, da zaradi pomanjkanja asadoma marsiesa ne uspem narediti. Zatome velikokrat pee vest. e dobro, da medomai razumejo.

Se novih stvari lotite empirino ali eks-

perimentalno?Obe komponenti sta pomembni, torej jepotrebno tudi obe vkljuevati. e poskuavse izpeljati empirino, bo zgreil; torej jepotrebno eksperimentirati, vasih pa tudi


9/44

NESPR

EGLEJTE

9

improvizirati.Kako nastanejo ideje za nove izume?

Kaj je zanje potrebno?Za ideje je potrebna nenehna elja po spre-membah, ki ti ne da miru niti ponoi. Vendarto ni dovolj. Nujno je e trdo delo, znanjein pa vzpodbudno okolje. To je kljuno.Podjetje mora graditi lastno kulturo, kitemelji na zdravih in potenih odnosih navseh nivojih, tako navznoter kot navzven.

Ko sem zael delati v Novem mestu, nisemvedel, da prihajam v tako okolje. V bistvusem imel veliko sree oitno je tudi tapotrebna.

Se je po vaem mnenju v Ribnici ohra-nil duh iznajdljivosti, po katerem so biliRibniani vedno tako znani?Do neke mere vsekakor. Saj imamo nekajuspenih podjetij in kakovostnih vodij.Kljub vsemu pa imam obutek, da nasomejujeta majhnost in zaprtost naedoline. Upam, da bodo mlaje generacijerazmiljale drugae. Potrebno je spozna-

vati druga okolja, tudi delati drugje. S tempridobi irino.Je delo z naravnimi materiali prednost

ali slabost?Tako kot ljudje imajo tudi materiali dobrein slabe lastnosti. Sam vedno iem reitve,ki poudarijo dobre lastnosti in odpravijoslabe. Tudi pri ljudeh. Torej so vsi materialilahko dobri.

Se v Sloveniji dovolj spodbuja inova-tivnost?Samo na naelni ravni. V resnici pa edaljemanj. Politiki pa to izkoriajo zgolj zalastno promocijo. Dober primer je aktualna

oblast. Ve govoriti o tem nima smisla.Napovedi za 2014 niso dobre, med

drugim predvidevajo krenje gos-podarstva. Kako vidite prihodnostSlovenije?Mislim, da je klju do boljega stanja zgoljv potenem gospodarjenju. To pa bo dalorezultate ele takrat, ko bodo poteni pre-vladovali nad nepotenimi. Bojim se, da jedo tam e dolga pot. Slovenija je stara 22let. Prela je dobo adolescence, sedaj pane ve, kaj bi bila rada. Posledice burnegadogajanja pa so precej hude. Verjetno bo

za blagostanje potrebno poakati na sred-nja leta. Torej kakih dvajset let. Vendar pamoramo verjeti vsaj v to, da se bodo stvarikmalu obrnile na bolje. Pa na lastni prispe-vek k temu ne smemo pozabiti.

Vas bomo naslednje leto lahko znovazasledili med najinovatorji?Sreo, kot kljuno sestavino uspeha, semomenjal e malo prej. e je bom v pri-hodnosti deleen vsaj za epec, sempreprian v uspeh. Za ostalo bo poskrbelanaa ekipa.

Zahvaljujem se vam za pogovor.

Intervju vodil DOMEN M. . MARIN, foto arhivGZS

VENDAR BO !

KOSTANJ, DIVJE GOZDNO JE DREVO,RASTE VITKO VISOKO V NEBO,

NE RODI ON BODEE NEE,PA ZELENE IN OKUSNE JEE.

JEEK, ZREL, KO PADE DOL Z DREVESA,KAKOR STREL ON ZRAK PRETRESA,

LUPINA JEKA SE RAZPOI,RJAV SADE IZ NJE SKOI.

MINULA MNOGA SO STOLETJA,KOSTANJ BIL VIR JE PREIVETJA,

E VEDNO RADI GA NABIRAMO,V VARIANTAH RAZNIH UIVAMO.

PETLETNA V DOMU JE TRADICIJA,VESELI SMO KOSTANJEVEGA PIKNIKA,NESTRPNO AKAMO DOBROT NARAVE,

KOSTANJA VROEGA DIAVE.

JE LETOS SLABA LETINA KOSTANJA,BILA VPRALJIVA NAA SO PRIAKOVANJA,

UPRAVA NAA VENDAR JE USPELA,NAS S PIKNIKOM KOSTANJA BO OGRELA.

TONE ORAEM

KOSTANJEV PIKNIK V DSO RIBNICA

Vako etnoloko turistinodrutvo Hrovaa

Vako etnoloko turistino drutva Hrovaa se iskreno zah-

valjuje vsem posameznikom, podjetjem, organizacijam inObini Ribnica za donatorska sredstva, materialne dobrine

in tudi storitve pri izvedbi fiolovega dne. Naj se dobro zdobrim vrne!

Predsednik VETD Hrovaa Ivan Prelesnik


10/4410

KULTU

RNEDROBT

INICE

POUSTVARJANJE 30 SVETOVNIHLIKOVNIH DELV novem likovnem izzivu zdrueni ribniki in koevski likovniki

Vsako leto nov tematski likovni izziv jevodilo strokovnjakov, ki pokrivajo likovnopodroje Javnega sklada RS za kulturnedejavnosti. Tako je letos ustvarjalce akalzapleten naziv teme: Parafraze, citati in pris-vojitve, toda kdor se je udeleil delavnic, jehitro doumel, za kaj bo lo. V prilonostniknjigi, ki so jo vsi udeleenci zelo pohvalili,je bilo ponujenih 30 izbranih svetovnihlikovnih del, na katerih so se lahko dogajalapoustvarjanja.Tako kot lani sta se organizacijsko povezaliribnika in koevska obmona izpostava inna obmono razstavo pripeljali 17 avtorjevz 21 deli. Odprtje je bilo 4. oktobra v avliDoma starejih obanov Ribnica, ogled pamoen vse do 22. oktobra. Skladove raz-stave imajo drugaen ton: likovnikov neelijo samo izzivati in jim ponujati novamiselna prepletanja, marve nudijo tudi

strokovno spremstvo. Dve uri pred urad-nim odprtjem se je tako magistra umet-nosti Ana Sluga z njimi sprehodila od slikedo slike in jim na plastien nain prika-zala drugane prijeme ali pa ponazorila,zakaj neka slika funkcionira in druga ne.

Ve ji je bilo, da so na naempodroju likovniki povezani v dvedrutvi in da poskuajo sodelo-vati, odpirajo likovne teme in seuijo novega. Ana Sluga je le nekajdni pred odprtjem tudi sama raz-stavljala v Galeriji Miklova hia inribniko kulturno dogajanje dobropozna. Ne samo pozna, vednoznova je preseneena, kako tukajvse brbota in vrvi in sploh nismotipino ruralno okolje.Izbrala je tudi tiri dela, ki so bilaumeena stopnjo vie, na regijskinivo, in bodo skupaj z ostalimi 30deli predstavljena na razstavi, kibo 8. novembra v Trbovljah. Izbrani avtorjiso: Peter Poloni Rupari (DLU Ribnica),Marta Tekavec (Ribnica), Vladimira Klunerjav (DLLU Koevje) in Milan Vlai (DLLU

Koevje). Tudi lani se je uspelo tirim lik-ovnikom umestiti na regijsko razstavo, karni najlaji podvig. Letos je bilo samo vdveh izpostavah prijavljenih 42 likovnihdel, Osrednja Slovenija pa ima 10 izpostav.Naj se pri pripravi razstave zahvalim Branku

uniu in Francki Dejak, ki sta takoj priskoila

na pomo in delo opravila z odliko, osebjuDSO Ribnica, ki so se potrudili pri samemodprtju, Glasbeni oli Ribnica, ki kulturnoopremlja naa dogajanja in Obini Ribnicaza podporo.In seveda, vsem avtorjem, ki so se odz-

vali na letonji razpis. Tak nain dela jim jeve, saj elijo dobiti povratno informacijoo svojih delih, etudi ni nujno, da je taronata pomembno je, da je konstruk-

tivna in iva. Zdelo se je, ko da jim jetak skupni izziv dal novega vetra. Komajakamo, da vidimo, kaj novega bo prineselv nae likovno okolje.

Tekst in fotoALENKA PAHULJE

ANA SLUGA PRI STROKOVNI RAZLAGI RAZSTAVLJENIH SLIK

UASH SMO BLUSPOKRITMuzej Ribnica in Muzejsko drutvo Ribnica sta pripravila razstavoz naslovom Uash smo bluspokritin podnaslovom Avbe naSlovenskem in pokrivala naih dedov in babic v Ribniki dolini, kiso jo odprli 10. oktobra ob 19. uri v Rokodelskem centru Ribnica.

Kustosinja v Muzeju Ribnica, mag. MarinaGradinik, je orisala pripravo razstave,pri kateri so sodelovali predvsem avtor-ja Alenka in Filip Paki, Muzej Ribnica,Muzejsko drutvo Ribnica ter Medobinskimuzej Kamnik, ki je pred tem e gostil raz-stavo o avbah.Za njo je besedo prevzela Alenka Paki.Predstavila je poglavitne znailnostipokrivanja skozi zadnjih nekaj stoletij, koje bilo pokrivalo ne samo zaita pred vre-menskimi neprilikami, pa pa je pomenilotudi zunanji simbol drubenega in gmot-

nega poloaja. Predstavila je razvoj tradi-cionalne gorenjske avbe, ki je znana kot delnarodne noe, pa vse od preproste epice,enostavnih okraskov pa do kompleksnihvezenin in oblik avbe. Sledila je e razlaga opokrivalih iz Ribnike doline konec 19. in vzaetku 20. stoletja. Ta pokrivala predstavl-jajo zunanji del razstave in so za razliko odpoglavitnega dela, avbe, predstavljena zaoba spola, in seveda otroke variante pokri-val. Iz Ribnike doline je predstavila tevilne

primerke enskih rut in mokih klobukov,ki jih, zbrane v Ribnici in okolici, hranitazakonca Paki.Razstavo je odprl upan Joe Levstek, ki jepoudaril dobro delo muzeja pri ohranjanjuribnike dediine in seznanjanju z lokalnotradicijo. Zahvalil se je za lep obisk, e pose-bej tevilnih obinskih svetnikov.Po odprtju je Alenka Paki obiskovalcepopeljala po razstavi, kjer je predstavilanajprej razvoj avbe od preproste epicedo tevilnih pokrajinskih variant avb terpredhodnih oblik pe ter opozorila tudina razline posebnosti, denimo korokemale rne avbe, pa avbo znane 'Kofetarice'Ivane Kobilca, ki jo je za razstavo posodilSlovenski etnografski muzej. Kot poseb-no zanimivost je predstavila iz zapuineMiklovih tudi avbo in cilinder, ki ju hraniMuzej Ribnica.

Tekst in foto: PRIMO TANKO

VODENJE PO RAZSTAVI ALENKE PAKI

RAZSTAVO JE ODPRL UPAN JOE LEVSTEK


11/44

MEDN

AIMILJUD

MI

11

Druga violina gostila RibnicoPo ljubljanskem Starem trgu je odmevalarib'nina. Skladbe ribnikega kantavtorjaige Biala in Jurija trbenka so 17. oktobrapolnile ulice stare Ljubljane ter animiralemimoidoe tergoste restavraci-

je Druga violina,da se ustavijopri stojniciRokodelskegacentra Ribnicain spoznajos u h o r o b a r -sko dolino, kise je prvikratpredstavila natovrsten nain.Resta v ra ci j aDruga violina,organizatoricadogodka, ki jeznana po izvrst-nih slovenskihspecialitetah inposebnem ose-bju, je cel dannamenila pro-mociji Ribnice innjenih ljudi. Tuditistih s poseb-nimi potrebami. Tako je poleg pevskegadueta nastopila tudi folklorna skupinaVarstveno-delovnega centra Ribnica, ki je

nastala iz elje po plesu. Z mentoricamaLidijo Lovin in Aljo Peterlin so zaplesalitradicionalni ribniki ples z metlo, mrzulin inpotoleno. Naa restavracija je pravzaprav

del Varstveno-delovnega centra Draga, kjerse usposabljajo in delajo osebe z motnjo vduevnem razvoju, zato smo veseli, da so

danes z nami varovanci VDC Ribnica, jeo edinstvenosti projekta povedala vodjaprograma Tea Fingar Plavak in dodala, dasvoj pestri kulinarini in kulturni programbogatijo z najrazlinejimi glasbenimi terliterarnimi nastopi kot tudi predstavitvamislovenskih krajev.Ribnica je imela kakovostno predstavitev

in ponudbo.Vsak mimoidoi

je lahko s sebojodnesel delekRibnice, za kar jeskrbel Rokodelskicenter, ki je v nep-osredni bliiniHerkulovega vod-njaka predstavljalin prodajal enajstzvrsti suhoro-barskih izdelkov.Njihovo nastajan-je pa je z ronim

pletenje koarprikazal TomaEren. Zanimivipromociji je dalsvoj peat tudiribniki upanJoe Levstek, ki seje odzval na pov-abilo in se s pri-jaznimi besedamizanj zahvalil in ob

tem poudaril pomen ribnike obrti.

Tekst in foto DOMEN M. . MARIN

FOLKLORNA SKUPINA VDC RIBNICA

Z rokodelci na 44. sejmuNarava-zdravjeNi brez suhe robe. Na ljubljanskemGospodarskem razstaviu je od 17. do20. oktobra potekal e 44. sejem Narava-zdravje, ki je namenjen predstavitvi zdrave-ga ivljenjskega sloga in povezanosti z

naravo. Na njem je barve Ribnice zastopalRokodelski center Ribnica. Sejemskimobiskovalcem predstavljamo Rokodelski

center Ribnica, nae dejavnosti, muze-jsko trgovino in posamezne rokodelce,nudimo pa jim tudi informacije o Ribnikidolini in turistini ponudbi, je o dejavnos-tih v sklopu sejma dejala Tina Zajc, vodja

razstavnega prostora, in dodala, da so zobiskom zadovoljni. Veliko zanimanja jebilo za prikaz izdelovanja suhorobarskih

in lonenih izdelkov, saj soobiskovalci rokodelcemlahko gledali pod prste inse sami preizkusili pri delu.Na stojnici pa ni manjkaloe izdelane suhe robe, ki jeakala na novega lastnika,ki ceni pomen naravnega inzdravega.Sejemska prezentacijaRokodelskega centra Ribnica

je bila financirana iz projektaLeader zapisana dediinain rokodelska ustvarjalnost.

Tekst in foto: DOMEN MARINTINA ZAJC IN NADA KOIR

MARTINOVANJEDrutva invalidovRibnica

DI Ribnica organizira v soboto, 9.

novembra, martinovanje na turistinikmetiji Rotohar pri Sevnici. Nae mar-tinovanje se bo zaelo z dobrodolico indegustacijo okoli 12. ure. Po martinovemkosilu boste lahko izbirali med ogledomSavske elektrarne in druenjem na kmetiji,kjer se bomo zadrali do veerje. Ves asnas bo spremljal harmonikar. Na kmetiji bomogoe nakupiti suhomesnate in ostaleizdelke, ki jih bo pripravil gospodar.Cena martinovanja na kmetiji Rotohar je18 EUR na osebo. Prijave sprejemamo do4. novembra v pisarni drutva v uradnihurah, in sicer :v ponedeljek in petek od 9. do 11. ureali po telefonu 01 / 836 11 69.


12/4412

MEDN

AIMILJUD

MI

Butini turizem9. oktobra sta se v Hrovai povezala dvadogodka, in sicer odprtje prvega butinegahotela na ribnikem koncu, v Botjanovi hiiv Hrovai so zdruili s poslovnim asnikomFinance in organiziralirazpravo z naslovom

Majhnost Slovenijekot prednost za razvojbutinega turizma.V prvem delu sta bilasogovorca dr. TanjaMihali z Ekonomskefakultete in MarjanHribar z Ministrstva zagospodarski razvoj intehnologijo, pogovorpa je moderiral PeterFrankl. Gosta sta govo-rila predvsem o ninemturizmu, ki temelji nadoivljajih, takna pa jetudi ponudba turizmapri nas. Med nini turizem lahko uvrstimotako igralniki, gorski in e nekatere drugevariante, pojavilo pa se je tudi vpraanje,e ni celotna turistina ponudba Slovenijebutina, saj vendarle dosega v svetovnemturistinem merilu le devet milijonovnoitev.

Nadaljevanje je bilo zastavljeno precejire in mnogo bolj praktino, saj so obmizi sedeli predvsem izkueni ustvarjalcituristine ponudbe pri nas. Doivljajski tur-izem in svoje delo v njem so tako pred-stavili Janez Pergar, nekdanji komercialnidirektor Kompasa, Marina Gradinik izRokodelskega centra Ribnica in Eva travs

iz Turizma Bled. Poleg njih pa e ponudnikibutinih hotelskih storitev: Ale Kegelj izprleke Sonne hie in Valter Kramar iz HiaFranko ter Janez krabec, ki je predstavilkrabevo domaijo. Pogovor je vodilaDunja Turk, naslovili pa so ga Tradicija inkakovost kot vir za razvoj butine turistineponudbe. Vsi sodelujoi so poudarjali

pojma, omenjena v naslovu, in sicer kak-ovost in tradicijo. Tradicijo predvsem prigostoljubju in aktivnostih, ki se pogostonanaajo na dediino, kakovost pa priponudbi, kulinariki, opremi in celotnemvtisu, ki ga gost odnese s seboj.tevilni obiskovalci, predvsem iz turistinihin gospodarskih vrst, so lahko v razmisleku

o ponudbi in predstavljenih primerih naliideje za svojo poslovno pot na podrojuturizma ali pa morda samo mesto prihod-njega oddiha.


NA SLIKI: JANEZ KRABEC, EVA TRAVS, MARINA GRADINIK,

JANEZ PERGAR, ALE KEGELJ, VALTER KRAMAR

PRED BOTJANOVO HIO V HROVAI

Omerza: za afero JBTZ je stalo

komunistino politino vodstvoLagali so, ko so trdili, da o tajnem dokumentu, ki je bil zaseenpri Janezu Jani, niso vedeli niesar, trdi publicist in avtor knjigeJBTZ as poprej in dnevi pozneje, Igor Omerza.

Knjinica Miklova hia je oktobra gostilapublicista in lana kolegija nekdanjegaOdbora za varstvo lovekovih pravic IgorjaOmerzo, ki je predstavil svoje najnovejedelo: JBTZ as poprej in dnevi pozneje, v

katerem kronoloko in detajlirano opisujedogodke pred aretacijo etverice Jana,Bortner, Tasi in Zavrl ter po njej. Kot pojas-njuje Omerza v prvem delu knjige, je bilonjihovo prijetje povezano s posedovanjemtajnega vojakega dokumenta, ki je vsebovalnavodila za stroji vojaki nadzor in zati-ranje demokratinihteenj. Na tajnolistino je kot prvipostal pozorenvojaki zastavnikIvan Bortner, ki

je v besedilu pre-poznal gronjo slov-enski civilni drubiin o tem obvestilnotranjepolitinegaurednika Mladine,

Davida Tasia, in odgovornega urednikaFrancija Zavrla. Slednji je predal kopijodokumenta Jani, ki je bil vojaki izvedenecin opozicijski kandidat, ki je javno napoved-al boj za ukinitev komunistine diktature,

opisuje potovanje dokumenta Omerza. Vnadaljevanju navede, kako je UDBA izve-dela za obstoj odtujene fotokopije in jozasegla. Pri tem posebej poudari, da je vrhslovenskega komunistinega vodstva tonajdbo skrival pred vojako tajno policijoKOS kar 23 dni in se v tem asu odloal

o ukrepanju zopernastajajoo opozici-jo, katere kljuniakter je bil tudi JanezJana. Omerza pojas-njuje, da so o tem

kasneje na komisi-jskih zaslianjih lagalivpleteni politiki,med njimi Kuan,Stanovnik, Dolanc,Marinc, Smole in

tudi Ertl. Vpletenost nekdanjih politikov, kiimajo e danes doloeno drubeno veljavo,v afero JBTZ, je po besedah Omerze skoraj

neizpodbitna. Knjigo sklene z ustanovit-vijo Odbora za varstvo lovekovih pravic,mnoinimi protesti in kasnejo razveljavit-vijo politinega procesa zoper obtoenoetverico, ki ji priznava pomembno vlogopri procesu osamosvajanja Slovenije:Kakorkoli gledamo danes na te dogodke,ali smo za ali proti, naj si bomo levi ali desni to so pomembni dogodki, ki so privedlido tega vulkanskega izbruha.

Tekst in foto DOMEN M. . MARIN

PUBLICIST IGOR OMERZA

DRUTVOUPOKOJENCEVRIBNICA

vabi:- 8. novembra na marti-

novanje na Trki gori- 30. novembra na

Andrejev sejem v Goriciin

- 22. decembra na sil-vestrovanje v Gostiu

Pugelj.

Prijave zbiramo na tel. t.:031 792 694

oz. 01 / 836 12 77.Veselimo se druenja z

vami!


13/44

KULTU

RNEDROBT

INICE

13

Otroka folklorna skupina Lonki nafolklornem dnevu v MenguV nedeljo, 22. septembra, smo se Lonkiodpravili na folklorni dan, ki je potekal v sklopuMihaelovega sejma v Mengu. Odzvali smo se

vabilu ole ljudskega plesa Etnika in bili nadsamim dogodkom navdueni. Nastopili smo zaktualno odrsko postavitvijo Bolha in u tertako Gorenjcem pribliali ribniko nareje inizroilo. Zaplesale so se e tri otroke skupine.Sledila je povorka sodelujoih skupin v folklornihkostumih in nastopi enajstih odraslih folklornihskupin. Lonki smo bili nadvse ponosni, ko so knam pristopali obiskovalci in izraali navduenjenad naim nastopom in oblaili. To nam dajepotrditev, da smo na pravi poti, da se s e vejimveseljem lotevamo novih projektov in sevedanovih potepanj po Sloveniji.

EVA PODGORELEC IN MIRA SEDMAK, vodji OFSLonki

Slike in risbe Natalije GorzaV etrtek, 3. oktobra, je bilo v Galeriji Miklova hia slovesno, saj soodprli razstavo ukrajinskoribnike umetnice Natalije Gorza Slikein risbe.

Razstava je e bila predstavljena v

Lamutovem likovnem salonu GalerijeBoidar Jakac v aprilu in maju letonjegaleta. V Ribnici je na ogled nekoliko spremen-jena, saj nekatera dela zaradi prostorskihomejitev niso razstavljena, so pa dodanenekatere nove slike. Razstavo je kritiko inumetniko predstavila muzejska svetnicaMilena Zlatar, odprl pa direktor GalerijeBoidar Jakac, Bojan Boi. V svojem nago-voru je izpostavil pomen medgalerijske-ga sodelovanja in vlogo Galerije Miklovahia v razstavljanju sodobne umetnikeprodukcije.Razstava Natalije Gorza predstavlja konk-retne psiholoke portrete, ki jih odlikujeizrazita interakcija med gledalcem in por-tretom, ki j hkrati odsev interakcije medportretirancem in umetni-co. Portreti so na nek nain(avto)biografska dela, sajskozi le-te povsem jasnoizraa svoj pogled na port-retiranca. Na ta nain graditako svoj pogled na modelkot tudi interakcijo z njim.O postopku ustvarjanjaje povedala: "Zane se

z mojim pogledom, kivkljuuje pogled celegatelesa, vse ute in celostenpsiholoki ustroj. Pokaese resnica, da je eksistencapomembneja kot esenca

lovekovega bistva."

Natalija Gorza je konala srednjo likovnoolo Tarasa evenka. Leta 2000 je prilasprva v Jelenov leb in pozneje v Ribnico.olanje je nadaljevala na Akademiji za lik-ovno umetnost in oblikovanje, na oddelkuza slikarstvo pri Metki Kraevec kjer je leta2010 tudi diplomirala pri Sergeju Kapusu zdiplomsko nalogo Psiholoki portret. Predaktualno razstavo je samostojno razstavl-jala e v Lamutovem likovnem salonu in natevilnih skupinskih razstavah, med kater-imi bi veljalo izpostaviti predvsem domaiProphetae Domestici 2009 in 2012.Razstava je e do 3. novembra na ogled vGaleriji Miklova hia.


NATALIJA GORZA, MILENA ZLATAR IN BOJAN BOI

Kulturnaropotarnica'13Same prave stvari

Ribniki tudentski klub vabi vse obankein obane, da se udeleite Kulturne ropo-tarnice, ki se bo letos odvijala skozi tirivikende na razlinih lokacijah!

Program:Sobota 23. 11. - dvorana Rokodelskegacentra in mesto Ribnica:16.00 - Performans Marka Breclja po ulicahcentra Ribnice: 30 let kasneje17.00 - Performirana konferenca MarkaBreclja in Aleluje Bataljona za novinarje injavnost ter razprava o mladinskem poljuRibnica - Slovenija19.30 - Predavanje o mehkem terorizmu, zvideo projekcijami in demonstracijami21.00 - Koncert Marka Breclja z naslovomRabljeni kantavtor - Mojstru Adamiu

Petek, 29. 11. - Galerija Miklova hia:19.00 - Performativno predavanje na temokonceptualne fotografije umetnika DejanaHabichta: 12 dolgoasnih pesmi

Sobota, 30. 11. - Ideal center:Grafitarski dogodek- estetizacija vhodnegadela zapuenega Ideal centra z grafitarskoskupino 1107 (ves dan)

Petek, 7. 12. - Ribniki tudentski klub:20.00 - Delavsko-punkerska univerza: Velikarecesija in alternative kapitalizmu (okrogla

miza)

Sobota, 14. 12. - Dvorana Rokodelskegacentra:21.00 - Koncert kantavtorja Damirja Avdiain zakljuek Kulturne ropotarnice.

Mone spremembe izvedbe programabodo pravoasno objavljene na spletnistrani kluba: www.rsk-klub.si.

Vsi dogodki so brezplani!Vljudno vabljeni!


14/4414

MEDN

AIMILJUD

MI

8. veteranski pohod po Mali goriVeterani OZVVS Ribnica so v nedeljo, 8.septembra, organizirali nekoliko skrajan8. pohod, tokrat po Mali gori. Povabili soveterane iz blinjih OZVVS in pri koi obFrancetovi jami se je zbrala veja skupi-na pohodnikov, domainov in vetera-

nov iz Obmonih zdruenj Grosuplja inDomal. S svojo prisotnostjo na pohoduje domaine prijetno presenetil DominikGrmek, praporak Zveze veteranov vojneza Slovenijo.Pohodnike je pozdravil predsednik OZVVSRibnica Peter Levstek in omenil, da je pohod

namenjen ogledu nekaterih zgodovin-skih, kulturnih in naravnih znamenitosti,predvsem pa druenju, sreanju veteranov.Pohodnikom je zaelel prijetno poutje naribnikem koncu.Sekretar Borut Kozina pa je v krajem

prispevku pohodnike seznanil s potekomin namenom pohoda, obiskom nekat-erih pomembnejih tok: krako breznoiglovica in tragini dogodek v letu 1942,spomenik v boju padlemu tigrovcu Zelenupri nekdanji Lovinovi bajti na Balju,razgledie na Stenah, planinska koa pri

Sv. Ani, zaselek Seljan in zakljuek pohodakoa pri Francetovi jami.Pri breznu iglovica so si ogledali okoli-co brezna s spomenikom ustreljenimsekaem. Pot so nadaljevali do spomenikavodji tigrovcev Zelenu na Balju, kjer so sespomnili dogodka in poteka boja z oronikiin Italijani, 13. 5. 1941. Po krajem poitkuin obnovi moi so se odpravili naprej protiStenam in v lepem vremenu uivali v

razgledu po lepo urejeni Struki dolini inpogledi so se sprehajali od Kamnikih pla-nin, Kuma, Trdinovega vrha do KoevskegaRoga.Na poti proti Sv. Ani so se ustavili tudi nanajvijem vrhu Male gore (964 m). Pri plan-inski koi pri Sv. Ani so malo posedeli in siprivoili poirek.Po krajem poitku so pot nadaljevali kcerkvici sv. Ane, od koder je lep razgled poRibniki dolini. Pohodniki so se vraali protizaselku Seljan in do koe pri Francetovijami, kjer je najemnik koe Matja Mrhar

pripravil toplo malico. Po daljem kraml-janju so se razli z eljo, da se spet sreajonaslednje leto na pohodu v ribnikemokolju.

BORUT KOZINAFoto: Ludvik Zalar

OBNOVLJEN SPOMENIK RTVAMFAISTINEGA NASILJA PRI OSNOVNI

OLI SUJEPred podrunino osnovno olo Suje stoji spomenik, ki soga daljnega leta 1952 postavili prebivalci okolikih vasi: Suje,Zapotok, Vinice, Slatnik, lebi, Gorenji Lazi in Ortnek v poastitevpadlih borcev NOB in drugih rtev faistinega terorja iz teh kra-jev. Na spomeniku je tako vpisanih 43 imen vaanov omenjenihvasi, ki so v letih 1941-1945 darovali svoje ivljenje za nao svo-bodo.

Spomenik je delo akademskega kip-arja Trpina in je kot kulturni spomeniklokalnega pomena vpisan v registerkulturne dediine Obine Ribnica.V ve kot 60 letih so vremenski vplivispomenik mono naeli materiali, izkaterega je spomenik, so zaeli razpa-dati, vsi napisi so postali skoraj nepre-poznavni.Zdruenje borcev za vrednote NOBRibnica in njegovi lani so e ve letugotavljali, da je spomenik nujnopotreben temeljite obnove, saj tak,

kot je, ni v ponos naemu zdruenju,ki ima v svojem statutu zapisanotudi skrb za tovrstne objekte, niti iriskupnosti Obini, ki skrbi za stanjekulturnih spomenikov. Obini smodali pobudo za obnovo spomenika, vendar

zaradi drugih velikih potreb in investicij,ki jih je potrebno v letu 2013 v obini

zakljuiti, naa pobuda ni bila realizirana.Zaradi tega smo se sami lotili obnove:izbrali smo najugodnejega ponudnikaobnovitvenih del, ki je bil nekajkrat cenejiod prej danih ponudb specializiranih izva-jalcev restavracij kulturnih spomenikov.Njegova ponudba za vsa obnovitvenadela je znaala skupaj z DDV 2.740,00 EUR.Ker je tudi tak izdatek preve obremenilnae finanne narte, v katerih predstavljalanarina lanov drutva najpomembnejivir prihodkov - in bi to ogrozilo izvajanjedrugih nalog iz naega programa aktivnos-ti v letu 2014, smo se obrnili za finannopomo tudi na nekatera podjetja in pos-ameznike.Ob tej priliki se tudi zahvaljujemo vsemdonatorjem, ki so se kljub kriznim asom

v gospodarstvu in obilici proenj

za finanno pomo odzvali naimpronjam in s svojimi prispevkiomogoili izvedbo obnove.Obnova spomenika je sedaj konana.Ob dnevu spomina na mrtve, prveganovembra, se bomo takoj po konanikomemoraciji pred spomenikompadlih v Parku kulturnikov v Ribnicipoklonili tudi rtvam faistineganasilja pri obnovljenem spomenikupred osnovno olo Suje, in sicer ob10. uri.Vabljeni zlasti svojci rtev, katerihimena so obeleena na spomeniku!

ZDRUENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOBRIBNICA


15/44

in si nadel klobuk. Jaz sem zgolj pograbilfotoaparat, ki mu skoraj nikoli ne zmanjkabaterije, in diktafon na avdiokaseto, ki mupo navadi zmanjka baterije.Hodila sva dve uri, strateko nastavila tri-najst pasti in se prav zares vrnila natannona izhodino toko pred avto! Ko svazaela obhod, me je Igor vpraal, kolikoasa imam. Odgovoril sem: Dovolj! In vzelje dobesedno. Nemo sem poslual glasna

razmiljanja o vsaki polhovi jedilnici in sos-ednji igralnici; ali se polh e zadruje tu aline. Ali je oglodan ir na tleh e sve ali ne.Vsaka past je bila premiljeno nastavljenakot figura pri ahu in zael sem dojematiar lova na polhe. Ni treba nastavljati 40

ali 50 pasti, isto dovolj jih je trinajst, e sostrateko postavljene. e je dobra letina,lovim na deset katel, e je slaba ali dagre sezona h koncu, pa dvignem na 15-20katel. Igor meso v glavnem podeli medznance, poljo mast tudi d, da komu pri

em pomaga, koe pa shranjuje, da si bodal seiti telovnik, ker polhovke ne nosi.Naslednji dan me je Igor obvestil onedeljskem ulovu. Bil je zadovoljen. Opazilpa sem e eno posebnost polharjev, da ses plenom ne hvalijo in ne tekmujejo medseboj. Vsak nastavi toliko pasti, da lahkomorebitni plen porabi za lastne potrebe,kar pomeni, da neoliberalni evangelijpresekov (e) ni uspel priti mednje.

Tekst in foto:SAO HOEVAR

JESENS

KADOIVETJA

15

Najprej sem el v gozdove okrog Goteniceh koi Danila Rusa, ki lovi polhe e 50 let.Tam so bili tirje moje, ki niso na ves glasnavijali kakne pogrej in pojej glasbe, kotsem priakoval, ampak so mirno modrov-ali okrog ognja, me takoj sprejeli in mi dalijesti iz kotla nad erjavico, eprav nisempriel pe v goro.Bili so tirje od 35 lanov Polharskegadrutva Grarice, in pravijo, da so edinoaktivno tovrstno drutvo v Ribniki doli-

ni, saj so aktivni skozi celo leto z raznimisreanji in istilnimi akcijami. Dejavnost

drutva torej ni vezana samo na oktoberin november, ko je razpisana sezona lovana polhe. lan lahko postane vsak, takokot lahko vsak dobi brezplano dovolilni-co za lov na polhe. Dovolilnica velja zadoloeno lovno obmoje, izda pa jo uprav-ljavec lovia. Vsaki, ko se gre lovit, je trebavpisati datum, tevilo nastavljenih pasti inujetih polhov. Polhar je zavezan spotovatizakonodajo in polharski etini kodeks.

Blagajnik drutva in prekaljeni polharDanilo Rus pravi, da je pri lovu na polhebistven nain. Po starem nainu se pasti nadrevesa nastavi na palicah, vzetih iz narave,saj se s sekanjem leskovih palic neguje gozdin vzdruje gozdni red. Veliko dananjih

polharjev pa nastavlja pasti s teleskopskopalico. S tem se Danilo ne strinja. Daniloima prav, ker ve, kaj je smiselno posekati,kdor pa tega ne ve, naj raje polhakar s teleskopsko palico, dodajapredsednik drutva Branko Tolar.Po zakonu je za lov dovoljena lepast dvigalka, ki ima cel kup imen,kot so: krinca, klop, smujstrna alipo nae katla.Vsi polharji se trudijo za ohranitev

tradicije. Ne gre za ropanje nara-ve. Pravijo, da imajo tudi teave z

nasprotniki noenja krzna,kljub temu, da se trudijovse od polha porabiti, takoveleva tudi etini kodeks meso za hrano, mast zalajanje raznoterih tegobin krzno za oblaila ter slo-vite kume, kakrno nositudi dedek Mraz. Ta dedekje sicer tradicija, ki pa se stradicijo polhanja ne more

meriti. Ne asovno ne vse-binsko.Nedeljsko popoldne pasem se pridruil IgorjuBaniu pri praktinemprikazu nastavljanja pasti.Tako reko znanstveno meje poduil, na katero drevonastaviti past. Ko sem se usedelv avto, sem v ali zinil, e morammiati, da ne bom videl, kje lovi, ase je samo smejal in brez skrivnostidelil vse, kar se je v 35 letih nauil olovljenju polhov.

Gojil sem neko preprianje, dase pasti v glavnem nastavlja nabukev, ker je tam hrana za polha in

to je po Igorjevi teoriji isto v redu stava(mesto pasti), ampak samo, dokler bukevpremore listje kot zaito za polha. Polhase torej ne lovi vedno v njegovi jedilnici.Igor vsaki ie povezavo med polhovohrano in centrom dogajanja, to je teman inzatien prostor, ki polha iti pred naravnimsovranikom sovo. Prejnjo no, ko je bilaluna polna in je listje e precej odpadlo,je Igorju sova raztrgala tri ujete polhe, kar

pomeni, da je dobro zadel stavo, ker ple-nilca ni tam, kjer ni plena. Tudi mi lovimotam, kjer so polhi.Pripeljala sva se v Strmec, malo s poti,Igor si je opasal krivec za sekanje leske,ez ramo je vrgel trinajst navezanih pasti

Polharija v teoriji in trinajstih pastehSonna sredina meseca oktobra in listje vseh barv, ki e ni lo vnapad. Vse to ali pa samo to kakor komu je razlog za popolnoprenovo lovenjaka. In, ne, to ne bo prispevek z vzhodnjakokonotacijo v stilu, kako se preroditi v zgolj nekaj korakih. Ve koje korakov, bolje je. Tako sem el s polharji v gozd gledat, kaj jih

vlee tja notri.

BRANKO PRI SERVIRANJU MOJE VEERJE

ZADNJA, TRINAJSTA PAST


16/4416

ZAHVA

LEOBSMR

TI

Vsi bomo enkrat zaspali,

v miru poivali vsi,delo za vselej konali,v hio Oetovo li!

A. M. Slomek

ZahvalaOd nas se je poslovila draga sestra in teta

MaRJETa MalC(8. 2. 1933 15. 10. 2013)

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaanom, prijateljem inznancem za izreeno soalje, darovano cvetje, svee in svetemae.Posebna zahvala zdravnici dr. Lidiji malc, patronanim sestram,negovalkam CSD in osebju DSO Ribnica, pevcem, gasilcem inKomunali Ribnica.Hvala gospodu kaplanu Matevu Mehletu za duhovno oskrbo inlepo opravljen obred.Hvala vsem, ki ste nao drago sestro in teto pospremili na njenizadnji poti.

aluJoi vsi nJEni

Kjerkoli si,

povsod sem jaz s Teboj,povsod je s Tabo moj pozdravin kjer sem jaz,si tudi Ti z menoj,zato ne misli, da sem sam ostal. (Karel Destovnik Kajuh)

ZahvalaV 80. letu nas je tiho zapustil na dragi ata, dedek in tast

JoE ZoRan(21. 12. 1933 14. 10. 2013)iz Lonarske ulice 36 v Dolenji vasi

Je kraj, ki mu pravimo konec. Tam se ustavi beseda in alost vladaljudem. Smrt dragega oeta je v nas pustila globoko rano.Hvala vsem, ki ste mu v asu ivljenja in vse do njegovega zadnjegadne s svojimi besedami, dejanji in druenjem omogoili mirno,dostojno in lepo ivljenje.Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem inznancem za topel stisk roke, objeme tolabe in iskrene besede obslovesu.Zahvala tudi vsem, ki ste darovali svee in ga spremili na njegovizadnji poti.

Njegov spokojni obraz ob zadnjem izdihu ostaja v naih srcih.sinova ivan in JoE Z dRuino

Zdaj se spoij,Izmueno srce,Zdaj se spoijte,Zdelane roke.Zaprte so utujene oi.Le moja drobna luka e brni.

ZahvalaV 77. letu starosti je tiho od nas odel

JoE ZElKo(15. 1. 1936 - 7. 10. 2013)

Iz Prigorice

Ob izgubi dragega oeta, starega ata, pradedka, brata ter tastase iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaanom, prijateljem tersodelavcem podjetja Inles za izreeno soalje, darovano cvetjeter svee. Posebna zahvala velja DSO Menge, gospodu upnikuAleu Peavarju, Komunalnemu podjetju Ribnica ter pevcem zalepo zapete pesmi.

Dragi ata!Hvaleni smo, da nam je bilo v ivljenju dano hoditi skupaj s teboj,vedno si nam delil dobroto, naklonjenost ter ivljenjske izkunje.Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spotovali.Ohranite ga v lepem spominu!

aluJoi vsi nJEgovi

Tone Pavek :Ko hodi, pojdi zmeraj do konca,ko hodi, pojdi zmeraj do konca.Spomladi do rone cvetice,poleti do zrele penice,

jeseni do polne police,pozimi do snene kraljice,v knjigi do zadnje vrstice,v ivljenju do prave resnice,v sebi do rdeice ez eno in drugo lice.A e ne pride ne prvi ne drugi

do krova in pravega kova,poskusi:vnoviin zopetin znova.

ZahvalaV 60. letu starosti nas je za vedno zapustila naa ljuba ena,

mami in babica

daniCa TanKo, RoJ. Ega(18. 10. 1952 - 26. 09. 2013)iz Hrovae 59a, Ribnica

aluJoi vsi nJEni!


17/44

ZAHVA

LEOBSMR

TI

17

Spomin je kot pesem,

ki v srcu odzvanja,spomin je kot cvet,ki nenehno poganja,spomin je kot svetloba,ki duo obliva,spomin je ljubezen,ki v srcih prebiva.

ZahvalaV 86. letu se je od nas poslovila draga mama, babica in pra-

babica

nEKa PETERlin RoJEna aMPa(7. 12. 1927 22. 9. 2013)

z Velikih Poljan 40

Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, vaanom in znancem zaizreeno soalje, darovano cvetje, svee in svete mae. Posebnazahvala ZD Ribnica in patronani sestri Jani. Hvala upniku, g.Masniku, za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi,Komunali Ribnica za lepo opravljene storitve in vsem, ki ste naodrago mamo pospremili na njeni zadnji poti.

aluJoi vsi nJEni

Vsi bomo enkrat zaspali,

v miru poivali vsi,delo za vselej konali,v hio Oetovo li!

A. M. Slomek

ZahvalaV 86. letu nas je za vedno zapustil

MiRKo oRaEMborec Istrskega odreda, gozdar, lovec,

rojen 17. 12. 1927, iz Ribnice, Trubarjeva 5

Ob bolei izgubi naega oeta, moa, starega oeta in tasta MirkaOrama se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem inznancem za izreeno soalje, podarjeno cvetje, svee in tolailnebesede.Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pri-

jateljem, lovcem LD Dolenja vas za nesebino pomo, za izbranebesede ob spominu nanj in izvedbo pogreba z lovskimi astmi.Hvala g. Tonetu Bojcu za lepo zadnje lovsko slovo, lovskim rogistom,trobilnemu kvartetu in pevcem za milo izvedene skladbe. Posebnazahvala Irmi Grbec in vnukinjama Bojani in Alei za utee besede,izreene ob njegovemu slovesu. Hvala Komunali Ribnica.

vsi nJEgovi

Ljubezen premaguje smrt,z njo stopamo istiv vije stanje neznanegavenega ivljenja

Zahvalaob odhodu v svet tiine in miru naega ljubega

JanEZa dEJaKaroj. 30. 9. 1930,

polovnika v pokoju, po domae Krznikovega Ivana izDolenje vasi

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti vtihi dom. Hvala sorodnikom za podarjeno cvetje, svee in svetemae. Hvala g. Bogotu Abrahamsbergu za iskreno prijateljstvo vasu ivljenja, za besede slovesa in pevcem MPZ Lonar za zapetepesmi ob pogrebnem obredu.

hERKi lidiJa in daniJEla, sEsTRa daniJEla, svaKEdo, nEaKinJa valERiJa, nEaKa RoMan in sao Z

dRuinaMi TER osTali soRodniKi

Vsa leta si delal, poteno ivel,potem pa z ljubeznijo tiho odel.Srce je omagalo, dih je zastal,a spomin nate bo vedno ostal.

Zahvalaob bolei izgubi naega

aloJZa sTaRCa(1950-2013)

iz Lipovca 20

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaanom, prijateljem inznancem ter sodelavcem za podarjeno cvetje, svee, svete mae,izreeno soalje in tolailne besede. Posebna zahvala lovcemLD Dolenja vas in gasilcem PGD Lipovec. Hvala upniku AleuPeevarju, Pogrebni slubi Ave ter Komunali Ribnica, Pevskemuzboru Lonar za zapete pesmi, rogistom ter govornikoma TonetuBojcu in Joetu Paliu za poslovilna govora.Zahvaljujemo se vsem, ki ste se v tako velikem tevilu poslovili odpokojnega in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

aluJoi vsi nJEgovi


18/4418

ZAHVA

LEOBSMR

TI

OBVESTILOKmetijska svetovalna sluba Ribnica v mesecu novembrunadaljuje s strokovnim izobraevanjem.

Temi predavanj:

1. Odpadne vode na podeelju - Greznice in komunalniodpadki na kmetiji. Predava Anton Zavodnik

2. Predstavitev sprememb uredbe o zahtevanih predpisihravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih kme-tovanja.Predava Irena ilc.Predavanji sta priznani kot izobraevanje za KOP-program zaleto 2014, zato s seboj prinesite MID-tevilko.

Obe predavanji bosta 12. novembra, ob 9. uri v prostorihRokodelskega centra Ribnica.

IRENA ILC

Zloil je krila, se skril vanje

in se naslonil na rob neba.Zdaj sanja angelske sanje.Nanj pada zlata tema.

T. Pavek

Zahvalaob nepriakovani izgubi naega dragega

sTanislava MRhaRJa(13. 1. 1936 27. 9. 2013)

iz Brega pri Ribnici

Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga poastili na njegovi zadnji poti, mupoklonili cvetje in svee, nas tolaili, izrekli soalje in soustvovali znami. Iz srca hvala!

aluJoi vsi nJEgovi

Kako je prazen dom, delavnica, dvorie,nae oko zaman te ie,ni ve tvojega smehljaja,le trud in delo tvojih rok ostaja.

ZahvalaOb bolei izgubi naega dragega oeta

sTanETa goRniKa(15. 10. 1927 5. 10. 2013)

Iz Gorie vasi

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem,vaanom in znancem za izreeno soalje, besede tolabe, zapodarjeno cvetje in svee ter darovane svete mae. Zahvala gospodu kaplanu Matevu Mehletu za lepo opravljenobred, pevcem, Komunalnemu podjetju Ribnica ter vsem tistim, kiste naega oeta pospremili na njegovi zadnji poti.

aluJoi vsi nJEgovi

V ivljenju nimamo niesar, kar bi bilo naa last.Vse nam je dano samo za doloen as;tudi ljudje, ki jih imamo radi.

Zahvalaob smrti dragega moa, oeta, dedka,brata, strica, bratranca in tasta

Pavla EaRKa(1941-2013)iz Ravnega Dola

se vsem, ki ste darovali cvetje ali svee, za sv. mae ali v dobrodelnenamene, najiskreneje zahvaljujemo. Prisrna zahvala velja vsem, ki stealujoim izrekli soalje, se pokojnemu e zadnji poklonili v poslovilniveici ali ga spremili na njegovi poslednji zemeljski poti.Svojci se s posebno hvalenostjo oziramo na vse, ki ste nam v asihtrde preizkunje stali ob strani in pomagali z dejanji, s spodbud-nimi besedami ali pripronjimi mislimi in blagodunimi molitvami.Predvsem izpostavljamo osebje Sektorja internistine onkologije naOnkolokem intitutu v Ljubljani, posebej njegovi zdravnici specialistkidr. Moniki Jagodic, dr. med., in dr. Mojco Unk, dr. med. Najiskrenejo intoplo zahvalo namenjamo osebni zdravnici dr. Alenki Nadler-agar, ki

je z izjemnim utom za soloveka in s portvovalno strokovno pomojoskrbela zanj in najblijim svojcem ves as vlivala upanje in pogum. Zaprijaznost in velikoduno razumevanje se prisrno zahvaljujemo tudimedicinskima sestrama Branki poljari in Andreji Dogar.Za ganljive poslovilne besede se najtopleje zahvaljujemo MilanuVuku, za spokojno opravljeno pogrebno slovesnost pa gospoduupniku Francu Bizjaku, novotiftarskim pevcem in zborovodji br.Marijanu Cvitku, Gasilskemu prostovoljnemu drutvu Zamostec terpogrebnemu osebju Komunale Ribnica.

vsi nJEgovi


19/44


20/44

* - novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb

(subvencija za pasivne in nizkoenergijske hie)

- celotna energetska sanacija stavb

(subvencija za energetsko sanacijo do 7000 )

- adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na klju)

- zunanja ureditev (tlakovanje dvori, asfaltiranje, izdelava karp)

- sanacije (balkonov, plonikov, vlage v zidu, temeljev)- ruitvena dela (vodni izrez betonskih ali openih povrin)

*- (brezplana barvna tudija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba)

(pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 ,

ugodni krediti)

*

* - (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)

*

BOJAN POGORELEC,

BLESK D.O.O.

KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

tel.: 041-647-188, e-mail: [email protected], www.blesk.si


21/44


22/44

MEGADOM JE VAA TRGOVINA Z GR ADBENIM MATERIALOM, METALURGIJO, INTALACIJAMI IN KOPALNICAMI, ORODJEM, VIJAKI IN OKOVJEM, BAR VAMI

IN LAKI, BELO TEHNIKO IN MALIMI GOSPODINJSKIMI APARATI, ZABAVNO ELEKTRONIKO, POHITVOM LOGO LES IN VSE ZA DOM IN VRT.

EVELJPOHODNIGrisport 11205

7322/m2

9152/m2

VISOKOTLANI ISTILECAR Blue Clean 388130 bar, pretok 370 l/h,

sistem TSS, univerzalni motor,

5,5 m visokotlana cev,

tea 10,4 kg

12999

MEGACENA

1628

MEGA AKCIJA

1149

MEGACENA

mo 6 kw, premer dim. cevi 150 mm,prikop dim. cevi zgoraj,zmogljivost segrevanja 120 m2,barva siva ali rna, tea 63 kg,mere (v//g) 865 x 580 x 335 mm,vrsta kuriva drva, lesni briketi, premog.

KAMINBorneo V1

28900

VSE ZAIENJEDIMNIKOV

DRVA

ELEKTRONSKA

SVEA BLA120 DNI

SVEA KOCKA

VELIKA

SVEA

MITA

PAKET

ZVEZDICA 6/1

MEGA AKCIJA NAGROBNIH SVE

218 119 119 669

VSE ZA GROBOVEpesek, zemlja, svee

UGODNO

Antifriz in istila zavetrobranska stekla Vitres

UGODNO

bukev,

sekana,

na paleti1,8 m3

UGODNOGRELNA TEHNIKAKaloriferji, el. radiatorji, konvektorji

30%popust na lubje

S kuponom iz revije

Gaia, kupci dobijo20 %popust na Ratimormehka vaba 250 g in 500 g.

PELETIENERLES

UGODNOUGODNO


23/44

BANKA KOPERHITRI KREDIT

NLBPRODAJA DO 12 OBROKOV

BREZ OBRESTI IN STROKOV

DINERS OBROKI

MEGADOM RIBNICAOB ELEZNICI 4, 1310 RIBNICAtel.: 01/835 1 640

ODPRTO:pon.-pet. 7:00-19:00,sob. 7:00-13:00www.megadom.si

PRIHRANIz Mega KarticoVsi, ki boste postali lani MegaKluba bostebrezplano pridobili MegaKartico ugodnosti.

UGODNOSTI:

MEGADOM RIBNICA ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 www.megadom.si

Akcija velja do 31. 10. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popusti se obraunajo na blagajni. Akcije se ne setevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simboline. Pridruujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo.

KOPALNIKA GARNITURAARTIS

BIDE 9990EUR19900EUR

MONOBLOK

19995EUR39990EUR

UMIVALNIK

7495EUR14990EUR

KOPALNIKA GARNITURAAMOR

BIDE 8995EUR179

90

EUR

MONOBLOK

17160EUR42990EUR

UMIVALNIK Z NOGO

7995EUR15990EUR

AKCIJA

AKCIJA

NOVE KOLEKCIJESEDENIH GARNITURSlika je simbolna.

z globoko kadjo in sedeem,dim. 90 x 90 cm,kabina iz kaljenega stekladebeline 6 mm,kad iz akrila in s sifonom

TU KABINATS-173

2792034900

39990

MEGACENA

SEDENA GARNITURA03

BELA TEHNIKA

-10%

ODPRODAJA RAZSTAVNIH EKSPONATOV

MEGA AKCIJA

DARILNI

BONMONOST

NAKUPADARILNEGA

BONA


24/44

Vestanovanjski objekti

zmanjajmo stroke ogrevanja in mislimo na prihodnost

WWW.BLESK2.SI

T://031-647-188T://051-334-826E://[email protected]

Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica

kontakt:

- z nami do subvencije ekosklada (2400 )- brezplana 3d vizualizacija vaega objekta

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

- izolacija podstreja (celuloza, volna)- toplotno izolacijska fasada- dobava in montaa oken (ral montaa)- izkop do temeljev (hidroizolacija,izolacija sten v zemlji)

CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE- z nami do subvencije ekosklada (do 7.000)

- adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na klju

- slikopleskarska dela

- ureditev okolice (tlakovci, karpniki...)- zidarska dela

- polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)- keramiarska dela (prenova kopalnic)- istilni servis

GRADBENA IN ZAKLJUNA DELA

Stanovanjski objektiPoslovni objekti

G R A D B E N O P O D J E T J E

Knafljev trg 16 ,1310 Ribnica

GSM: 051 692 550, 041 503 513, E-pota: [email protected]

Priporoamo se za izvedbo:stanovanjskih hi, industrijskih objektov, poslovnih objektov, adap-tacij vseh vrst, ureditev okolic, nadzor pri gradnji.

Poljite nam povpraevanje in izdelali vam bomo predraun.


25/44

Enostavno in pregledno!

EOM = 0%0 EUR pologa 0% obresti 0 EUR strokov

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo,7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdicpo EURO NCAP-u.

e za139 EUR

POPOLNOMA NOVI

Dinamien, porten in temperamenten.

EOM = 0% velja za nakup novega vozila KIA ob sklenitvi pogodbe o finan. leasingu preko Hypo Leasingad.o.o. in VBS Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM 0%, EOM 0%,stroki odobritve 0 EUR. Primer: KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Activ, cena 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR- Joker Staro za novo 400 EUR - Joker Iz zaloge 400 EUR - Joker EOM = 0% financ.), z odpla.dobo 84 mes. in 0% pologom, obrok leasinga 139 EUR/mesec , fiksna OM 0%, stroki financ. 0 EUR,EOM 0%, skupaj za plailo 11.690 EUR (=nabavna vrednost). Konne cene vsebujejo vse popuste inprihranke, ne vklju. barve in stroka priprave vozila. Akcija EOM 0% velja 17.10.-17.11.2013. Financ.se lahko zavrne, e stranka nima ustrezne bonitete. Vse info. o porabi goriva in emis. CO

2na voljo v

priro. o varni porabi goriva, na prod. mestu ali www.kia.si/emission. Pogoji garanc. na voljo v garanc.knjiici vozila, oz. pri poobl. zastopniku. Slike so simboline. KMAG d.d., Leskokova 2, Ljubljana.

Kombinirane porabe goriva: 3,7 6,0 l/100km, emisije CO2: 109 - 145 g/km CO2.

www.facebook.com/KIASlovenija

KIA - NAJVE AVTA ZA VA DENAR!AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja),01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si

-

DA

DAFIN d.o.o.

IRENA GRAHELJ, dr. med.

- zdravljenje migren

- kroninih glavobolov

- lajanje bolein v predelu hrbtenice

- zmanjanje teav v menopavzi

- pomo pri odvajanju od kajenja- pomo pri hujanju

- krepitev odpornosti ...

- celostna obravnava pacienta

AKUPUNKTURA in

ELEKTROAKUPUNKTURA

HOMEOPATIJA


26/44

Maja Rude dravna prvakinja vdresurnem jahanju

Dravno prvenstvo v dresurnem jahanju za leto 2013 jeminuli vikend potekalo v organizaciji Konjenikega klubaTitani v ljubljanskih Stoicah. Tridnevnega turnirja se jepo besedah organizatorja udeleilo preko 100 tekmoval-nih parov v vseh starostnih kategorijah, tekme pa so bileodprte tudi za tuje tekmovalce, tako da je bilo tudi nekajhrvakih tekmovalcev. Od petka do sobote so se za naslov

dravnih prva-kov potegovalijahai vseh sta-rostnih katego-rij od mlajihmladincev dolanov, v loenikonkurenci paso potekalatudi tekmo-vanja za mladekonje.

Vrhunec turnirja je bilo zagotovo tekmovanje za naslovdravnega prvaka med lani za katerega so se tekmovalcipomerili v dveh preizkunjah, povprena skupna ocena jena koncu tela za naslov dravnega prvaka. Pet tekmoval-nih parov, med njimi tudi Maja Rude in njen tirinajstletnikonj Skyline, se je v soboto pomerilo v obvezni nalogiIntermediare 1. Najbolje jo je opravila Maja Rude, kije z dobro odjahano vnaprej pripravljeno nalogo in zoceno 64,868 postavila najbolji rezultat. V nedeljskem

prostem programu z glasbo oziroma kru so se tako zanaslov pomerili tirje tekmov-alci; Maja Rude (Konjenikiklub Ugar), Nea arc (KK Jeapri Jeu), Vital Trdan in Maruaotar (oba D Titani Ljubljana).Najboljo oceno je za prostiprogram prejela Nea arc, leslabe tiri desetinke odstotkanije pa je bila ocenjena MajaRude. Naslov dravne prvak-inje je tako osvojila Maja Rude sSkylineom. V skupnem setevkuobeh odloilnih preizkuenj jeslavila pred Neo arc na dru-gem in Vitalom Trdanom natretjem mestu.

UGAR EQUESTRIAN TEAMfoto: arhiv Posestva Ugar

Do20 %popustaob sklenitvi na

www.triglav.si


27/44


28/4428

RAZPISI-OBVEST

ILA

JAVNA DRABA

ZA PRODAJO NEPREMININ

1. Naziv in sede organizatorja javne drabe:Obina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica.2. Predmet prodaje:a) parc. t. 611/212 k.o. 1616 - Velike Poljane, gozd4. raz. v izmeri 2.884 m2

parc. t. 1258/38 k.o. 1617 - Suje, gozd 3. raz. vizmeri 6.709 m2

parc. t. 1258/55 k.o. 1617 - Suje, gozd 3. raz. vizmeri 461 m2

(kompleks se prodaja v celoti, skupna izmera10.054 m2)b) parc. t. 1702/7 k.o. 1631 Grarice, panik 5. raz.v izmeri 787 m2

(parcela za gradnjo z oznako 6)c) parc. t. 1702/6 k.o. 1631 Grarice, panik 5. raz.v izmeri 804 m2

(parcela za gradnjo z oznako 7)d) parc. t. 1700/7 k.o. 1631 - Grarice, travnik 5. raz.v izmeri 432 m2

parc. t. 1701/3 k.o. 1631 Grarice, travnik 5. raz.v izmeri 177 m2

parc. t. 1702/5 k.o. 1631 Grarice, panik 5. raz.v izmeri 190 m2

(parcela za gradnjo z oznako 8)e) parc. t 1700/8 k.o. 1631 Grarice, travnik 5. raz.v izmeri 420 m2

parc. t. 1701/2 k.o. 1631 Grarice, travnik 5. raz.v izmeri 375 m2

(parcela za gradnjo z oznako 9)f) parc. t. 1702/4 k.o. 1631 Grarice, panik 5. raz.v izmeri 895 m2

(parcela za gradnjo z oznako 12)g) parc. t. 1528/43 k.o. 1631 Grarice, gozd 4. raz.v izmeri 9.356 m2

parc. t. *121 k.o. 1631 Grarice, stavbie v

izmeri 343 m2 (kompleks se prodaja v celoti, skupna izmera9.708 m2)h) parc. t. 1528/45 k.o. 1631 Grarice, gozd 4. raz.v izmeri 6.480 m2

parc. t. 1944/1 k.o. 1631 Grarice, dvorie vizmeri 798 m2

parc. t. 1945/1 k.o. 1631 Grarice, dvorie vizmeri 1.063 m2

parc. t. 1520/372 k.o. 1631 Grarice, neplodnov izmeri 64 m2inneplodno v izmeri 87 m2

(kompleks se prodaja v celoti, skupna izmera8.492 m2)

i) parc. t. 344/1 k.o. 1627 Prigorica, travnik 4.raz. v izmeri 1.066 m2

j) parc. t. 1129/6 k.o. 1626 Goria vas, njiva 2.raz. v izmeri 425 m2

Nepreminine pod toko 2. a) imajo status stavbnihzemlji ter skupaj tvorijo kompleks, ki v dolinomeri ca. 130 m in v irino ca. 80 m. Kompleks jeprimeren za delitev v ve parcel. Nahaja se nasevernem obrobju naselja lebi v izraziti hribini.Teren je v celoti poraen z gozdom, dostop jemoen le z ene strani, po asfaltirani obinski cesti,samostojni dostop ima le parc. t. 611/212 k.o.Velike Poljane, zaradi esar je potrebno vse trinepreminine obravnavati kot celoto. Komunalno

Reseto 2013 10 Oktober

Documents

Transcript of Reseto 2013 10 Oktober