Corel-Dimitar Bitrakov

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 1 -

COREL DRAW

Skopje, 2010

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 2 -

Vovedni informacii za programata Corel Draw (strukturata na programaa i koristewe ) Programata CorelDraw, se koristi za ostvaruvawe na razni gra-fi~ki realizacii. Programata Corel Draw se instalira na personalnite smeta~i i raboti pod operativniot sistem Windows. Ukaùvame na nekoi od osnovnite mo`nosti na ovaa programa: - crtawe na razni objekti kako {to se pravoagolnicite, kvadratite, kru`nicite, elipsite, otse~kite, mnoguagolnicite i drugi objekti; - izmenuvawe na polo`bata, na dimenziite i formite na vnesenite objekti so razni transformacii . - dvièwe na objektite; - vrtewe (rotacija na objektite); - prikaùvawe na liniite na objektite vo razli~ni boi; - prikaùvawe na objektite vo razli~ni boi; - vnesuvawe na boi i {arki vo objektite; i mnogu drugi dejstva. Izraboteni se golem broj pomo{ni aplikacii, koi se dobivaat vo paket so programata Corel Draw. Toa se razni programi za crtawe na grafikoni, za obrabotka na sliki, za vmetnuvawe na gotovi sliki i drugo. So koristeweto na ovie dodatni programi zna~itelno se zgo-lemuva koristeweto programata. Organizacija na programata Corel Draw Osnovnite prozorci vo site aplikativni programi pretstavuvaat sredstvo za komunikacija na korisnicite so kompjuterite vo izvr{u-vawe na odredeni zada~i. Poradi ova po~etnite informacii za progra-mata Corel Draw }e se odnesuvaat na organizacija na osnovniot prozorec na programata i komunikacija so nego vo ostvaruvawe na grafi~ki pri-kazi. Aktivirawe na programata CorelDraw se vr{i so redosledno pritisnuvawe na komandite : Start > Programs > Corel Draw Graphic 12 > CorelDraw 12.

--------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 3 -

Sleduva ramkata so zapisot Welcome to CorelDRAW .

Ramkata sodr`i {est dejstva So ogled na toa {to dejstvata ne ni se poznati kliknuvame na slikata od levata strana gore so zapisot New Grafic, po {to se otvora osnovniot prozorec.

Prozorecot ostanuva na ekranot se dodeka se raboti so programata i od prozorecot gi dobivame site komandi {to ni se potrebni vo vrska so crtaweto na grafi~ki prikazi Komandite za izvr{uvawe na odredeni dejstva vo vrska so krei-raweto na grafi~ki prikazi vo osnovniot prozorec se rasporedeni vo lenti , grupirani vo menija ili poedine~no. Standardno vo prozorecot odgore se rasporedeni lentite :

• Naslovna lenta • Lenta na glavnite menija • Standardna lenta • Pridru`na lenta • Horizontalno postaven linear

----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 4 -

prikaàni na slikata .

Naslonata lenta ima informativna uloga. Vo nea se vnesuva imeto na programata a vo prodolènie e imeto na grafikot vrz koj vo momentot se raboti. Od desnata strana se tri komandi. Linija na glavnite menija (Menu bar). Glavno, eden del od komandite {to se koristat so programskiot paket Corel Draw, vo vrska so celta za {to e sozdaden se rasporedeni (grupirani) vo menija. Golemiot broj komandi {to se koristat vo programava te{ko }e bidat dostapni za koristewe ako ne se rasporedat vo grupi (nare~eni menija) koj pod od-redeni imiwa se koristat vo programata. Vo Corel Draw komandite se rasporedeni vo deset menija. Korisnicite na programata posredno pre-ku menijata doa|aat do sootvetna komanda. Standardna (Toolbar) lenta. Standardnata lenta sodrì odreden broj komandi za izvr{uvawe na ~esto koristenite dejstva vo vrska so rabo-tata so paketot Corel Draw. Vsu{nost, vo nea se vneseni eden del od komandite na menijata, {to po~esto se koristat vo rabota so programa-ta a so nivoto grupirawe vo lentata se postignuva pobrz pristap do tie komandi. Sekoja komanda e prikaàna vo forma na pravoagolnik ili kvadrat so slikovit prikaz na dejstvoto poradi {to se narekuvaat ikoni. Pridru`na lenta.(Property Bar) Kon sekoja komanda (ili alatka) za realizacija na grafi~kite prikazi se pridruùva ovaa lenta. Se javu-va vo razli~na struktura koja e vo vrska so alatkata (komandata) so koja se raboti. Glavno vo neja se prikaùva pozicijata vo koja se pos-tavuva odreden objekt, dimenziite na prikaàniot objekt i mnogu drugi informacii. Osven ova vo ovaa lenta se sodràt menija za dopol-nitelni dejstva, razli~ni i zavisni isto od toa koja alatka e aktivna so cel da se izvr{at nadopolnuvawa neophodni vo vrska so objektot nad koi se raboti Pridru`na lenta se koristi i vo dejstva povrzani so upravuvawe na programata. Horizontalno postaven linear (Ruller). Od horizontalno postave-niot linear moè da se dobie informacija za polo`bata na pokaùva-~ot, polo`bata na objekt ili dimenzii na objektot. Za edini~na merka na linearot moè da se odredi centimetar ili milimetar, merki vo koi nie rabotime a moè da se izvr{i izbor i na druga merka. -----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 5 -

Od levata strana e lenta so alatki za grafi~kite prikazi (ToolBox).

Vo lentata so alatki za grafi~kite prikazi se sodràt komandite (alatkite) za crtawe. Postojat komandi so koi moème da crtame objekti (pravoagolnici, kvadrati, kru`nici, otse~ki i dr. ) i ispi{uvame tekstovi. Ponatamu komandi za odreduvawe forma i boja na liniite na objektite, popolnuvawe na objektite so boja i {arki i drugi dejstva. Pogolem del od alatkite }e bidat detalno objasneti vo natamo{niot tekst,{to pretstavuva i teì{te na materijata {to se razgleduva. Vo sostav na lentata se sodràt slednive komandi: 1. Pick Tool (za odbeleùvawe na objektite); 2. (Shape Tool, Knife Tool, Eraset Tool, Free transform Tool); 3. Zoom Tool (Freenand Tool, Beziet Tool, Artistic media Tool, Connector line Tool, Dimen sion Tool); (za prikaùvawe na otse~ki); 4. Rectangle Tool; (za prikaùvawe pravoagolnici); 5. Ellipse Tool; (za prikaùvawe na elipsi i kru`nici); 6. (Polygon Tool, Spiral Tool, Graph Paper Tool); (za prikaùvawe na mnoguagolnici, spirali i pravoagolnici podeleni vo blokovi); 7. Basic Shapes ( Komandata se koristi za prikaùvawe objekti vo razni formi kako {to se geometriskite figuri, razni formi na strel-ki, razni blokovi za formirawe dijagrami, razni formi na zvezdi i drugo.) 8. Text Tool (za prikaùvawe na tekstovi ) 9. Inter active Transparency Tool; 10. Interactive Extrude Tool 11. Eyedropper Tool 12. Outline Tool; (za izbor na {iro~ina na liniite , forma na liniite i boja na liniite na objektite). Vo sostav na ovaa komanda se komandite: - Outline Pen Dialog; - Outline Color Dialog; - Not dialog; - HairLine Outline (so 1/2, 2, 8, 16 i 24 to~ki) ---------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 6 -

13. Fill Tool (za izbor na boja i {arki za popolnuvawe na objektite). Vo sostav na ovaa komanda se komandite:

- Fill Color Dialog; - Founttain Fill Dialog; - Pattern Toll Dialog; - Texture Fill Dialog; - Post script Fill dialog; - No Fill; - Color Docker window. 14. Interactive Fill Tool. Vo sredina na ekranot e prostorot za crtawe .

Prostorot vo sredinata na ekranot e namenet za prikaùvawe na grafi~kite realizacii, Mo`no e da se crta kade bilo vo ovoj prostor so cel da se oformi eden prikaz. Vo ovoj prostor se prikaùva ramkata za crtawe. Po pravilo grafi~kite prikazi treba da se sodràt vo ramkata. So lentata za vertikalno pomestuvawe se vr{i pomestuvawe na ramkata za grafi~kite prikazi vertikalno nagore ili nadolu. Vo krajnata desna linija e paletata so boi so koj moàt da se prikaùvaat grafi~kite realizacii. Na ekranot se vo vidnoto pole samo 24 boi. Me|utoa vo ovaa paleta se nao|at u{te 72 boi. Postoi mo`nost da drugite boi se doveduvaat vo vidnoto pole sukcesivno, pri {to }e se otstranuvaat onie {to bea vo vidnoto pole, odnosno e mo`no da site se dovedat odedna{ na ekranot. Od levo e menito koe ukaùva na stranicata koja e momentalno na ekranot (1). So ova meni se doveduvaat posledovatelno slednite stra-nici od dokumentot i obratno se vr{i vra}awe na prethodni stranici.

Od desnata strana e lentata za horizontalno pomestuvawe na ramkata za grafi~kite prikazi horizontalno nalevo ili nadesno (2). Statusna linija. Statusnata linija ima informativna uloga. Vo ovaa linija se sledi dvièweto na kursorot i se prikaùva momentalnata polo`ba na kursorot izrazena so brojot na pikseli. Vo linijata se prikaùva imeto na alatkata so koja momentalno se raboti.

-------------- Strukturata na osnovniot prozorec e mo`no da se menuva. Izmenite se odnesuvaat vo toa {to e mo`no da se otstranat nekoi od lentite ili

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 7 -

linearot, odnosno da se doveduvaat drugi linii (lenti) vo strukturata na osnovniot prozorec ili da se izvr{i drug raspored na lentite na ekranot. Na~in na koristewe na programata Vo izvr{uvawe na dejstvata povrzani so upravuvaweto na progra-mata se koristi gluv~eto. So gluv~eto se prezemaat (izbiraat) koman-dite od osnovniot prozorec koj postojano e prisaten na ekranot. Dejst-vata se vr{at so pokaùva~ot ~ie dvièwe po ekranot se vr{i so gluv~eto. Pokaùva~ot se pokaùva na ekranot koga }e se pojavi osnovniot prozorec vo forma na strelka navednata nalevo ( ). Nasokata na dvièweto na pokaùva~ot se sovpa|a so nasokata vo koja se dviì gluv~eto. Mnogu lesno se odreduva nasokata na dvièweto na gluv~eto za da se dovede pokaùva~ot nad komanda ili na druga pozi-cija. Vo komunikacijata so kompjuterot se izbiraat oddelni komandi i tie se aktiviraat soodvetno so dejstvoto {to sakame da go izvr{i-me. Mnogukratno e koristeweto na gluv~eto vo realizacija na eden grafi~ki prikaz. Pokraj izborite na komandite i aktiviraweto, toa se koristi i vo mnogu drugi dejstva. Vo prodolènie }e ja razgledame postapkata samo za izbor na komandi od lentite vo osnovniot prozorec i izbor preku glavnite menija . Izbirawe komanda od Tool- Box Izbirawe komanda se izvr{uva so doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto nad komanda od Tool Box – ot i se pritisnuva na levoto kop~e od gluv~eto. Obi~no se koristi i terminot so kliknuvawe so gluv~eto nad odredena komanda. Po doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto na koman-data se ispi{uva imeto na komandata a po kliknuvawe vo poleto se iz-bira komandata.

So izbor na komandata pokaùva~ot dobiva forma na krst kon koj se pridruùva znak na izbranata komanda. Vo konkretniot primer e izbrana komandata za prikaz na pravoagolnici i znakot e vo slednava

forma ( ) . Po prikaùvawe na znakot moè da se otpo~ne so cr-tawe. Se sproveduva soodvetnata postapka definirana za izvr{u-vawe na sakanoto dejstvo. Po prikaz na pravoagolnik se doveduva pridru`nata lenta na komandata Rectangle

----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 8 -

Mnogu informacii za nacrtaniot pravoagolnik se dobivaat od len-tata a voedno so nea se izvr{uvaat i dopolnitelni dejstva vrz vnese-niot pravoagolnik. Vo sostav na ToolBox – ot ima i komandi so koi moàt da se crta-at pove}e objekti kako na primer, so komandata pod broj 7 (za crtawe na mnoguagolnici, spirali i pravoagolnici podeleni vo blokovi).

Edna od komandite se izbira so doveduvawe na pokaùva~ot vrz triagolni~eto vo poleto na komandata i kliknuvawe so gluv~eto. Poka-ùva~ot i sega dobiva forma na krst kon koj se pridruùva znakot na izbranata komanda, kakov {to e prikaàn vo poleto na komandata Dopolnitelnite mo`nosti na ovie komandi se vr{at isto so lentata {to se pridruùva vo osnovniot prozorec koga }e se izbere edna od komandite. Vo sostav na ToolBox – ot ima i komandi so golemi mo`nosti i vo vrska so izbor na boja i so razni na~ini vo realizacija na tie dejstva. So izbor na tie komandi se pridruùvaat dijalogni prozorci .Na slikata e prozorecot {to se doveduva posredno po izbor na komandata za popolnuvawe so boja na objekti.

So prozorecot se izbira boja za popolnuvawe na objektite. Na~inot na koristeweto na prozorcite se razgleduvaat pokasno. Razli~no se struktuirani i razli~en e pristapot vo nivnoto koristewe. Izborite se potvrduvaat so komandata Ok vo dolniot red, ili se odustanuva so kliknuvawe na poleto Cancel. Izbor na komanda od standarnata lenta. Izbor na komandata od standarnata lenta se izbira analogno na komandite od ToolBox – ot. Po doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto na komandata se ispi{uva imeto na komandata a po kliknuvaweto se akti-vira komandata

--------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 9 -

Zapisot vo zagradata se odnesuva na mo`nosta komandata da se izbere i so tastaturata ako ednovremeno se pritisnat tasterite Control i bukvata O . Izbirawe na komanda vo sostav na menijata Za izbor na komanda {to e vo sostav na meni, se aktivira (izbira) menito so kliknuvawe so gluv~eto nad imeto na menito i na ekranot se javuva listata so komandite.

Izborot na menito ni dava mo`nost od prikaànata lista da se izbere edna od komandite. Vo slednata faza se izbira edna od komandite. Po niv se dviì-me so pokaùva~ot pri {to pri preminuvawe nad koja i da bilo od ko-madite najziniot prikaz se zatemnuva. Se izbira komandata nad koja }e se pritisne so kop~eto. Po izborot na koman-data listata se otstra-nuva od ekranot. Dokolku e dejstvoto ednozna~no izvodlivo bez da e potrebno vnesuvawe na dopolnitelni informacii komandata }e se izvr{i. Ako se potrebni dopolnitelni informacii vo vrska so iz-vr{uvawe i izbor na razni opcii (mo`nosti) na komandata se prid-ruùva dijalogen prozorec. ------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 10 -

I. Osnovni dejstva i nivniot redosled vo vrska so prikaùvaweto na grafi~kite prikazi. Aktivirawe na programata Corel 10 se vr{i so redosledno pritisnuvawe na komandite : Start > Programs > Corel Draw Graphic 12 > CorelDraw 12. (Neposredno po toa se pokaùva osnovniot prozorec.) Prviot ~ekor vo otpo~nuvawe so rabota e angaìrawe na memo-riski prostor za grafi~kite prikazi . Za prostorot {to za ova se ko-risti e usvoen terminot grafik. Za postapkata {to pri ova se spro-veduva se usvoeni terminite otvorawe na grafik, sozdavawe ili krei-rawe na grafik. Sekoi korisnik za sebe si otvora grafik. Grafikot se identifikuva po imeto {to }e go dobie po negovoto otvorawe (soz-davawe). Prvootvoreniot (nov) grafik se otvora samo edna{, dodeka toj }e se povikuva pove}e pati za dorabotka na zapo~natiot prikaz, i drugi dejstva vo vrska so negovoto oblikuvawe. Spored kaànoto, raz-likuvame otvorawe na nov grafik samo edna{ i otvorawe na star (ve-}e sozdaden) grafik pove}epati. . Otvorawe na nov grafik Otvorawe na nov grafik se vr{i so aktivirawe na menito File. Po prikazot na listata so komandite na menito se izbira komandata New . Me|utoa, moè i da ne se upotrebi ovaa komanda bidejki so dovedu-vawe na osnovniot prozorec e preddefinirano otvorawe na grafik i mu se dodeluva ime Grafic1. Tova e t.n. privremeno ime i kako takvo se zabeleùva vo naslovnata lenta. Na ekranot e prikaàn otvoreniot grafik (prostorot me|u lentite na osnovniot prozorec) .

Prostorot za crtawe se koristi po stranici. Po otvoraweto na grafikot na ekranot se doveduva prvata stranica ( Page 1). ----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 11 -

Na slikata e menito za izbor na stranicite po otvorawe na gra-fikot. Vo dolnata linija od prostorot za crtawe na po~etok e vnesen zapisot Page 1 vo svetlo pole.

Realizacija na eden prikaz zapo~nuva so izborot (aktivirawe) na edna od komandite (alatkite) spored objektot {to treba da se nacrta i da se postapi spored postapkite opi{ani vo slednite naslovi. Po pravilo se crta vo ramkata, no moè da se crta i von ramkata. Prika-zite podgotveni von ramkata moàt na ednostaven na~in da se vnesat vo ramkata po nivoto formirawe. Ona {to e vo ramkata i kako e ofor-meno vo ramkata }e se prenese na pe~ata~, ili }e se prenese vo odreden dokument {to se obraotuva vo Word. Dimenziite na ramkata se usoglasuvaat so formatot na hartijata na koja }e se prenesuvaat grafi~kite realizacii. Obi~no na startot ramkata e usoglasena na listovi so format A4. Po ispolnuvawe na prvata stranica , moè da se izbere sledna, vtora stranica i,t.n. Izborot na drugi stranici od grafikot i nivno razmestuvawe se vr{i so menito za izbor na stranicite. Menito e na slikata .

Dejstvata vo vrska so izborot na stranicite se vr{at so slednive znaci na menito :

• - so kliknuvawe na znakot se doveduva prvata stranica; nezavisno koja stranica e na ekranot. • - so kliknuvawe na znakot se vra}a edna stranica nanazad; • vo zapisot se pokaùva brojot na tekovnata stranica i vkupniot broj na stranicite; • - so kliknuvawe na znakot se doveduva sledna stranica, sekoe naredno kliknuvawe dovduva stranica so povisok reden broj; Znakot se zamenuva so znakot + ako treba da se otvori nova stranica. • -so kliknuvawe na znakot se doveduva poslednata stra-nica na ekranot. Po crtaweto na objekt ili pove}e objekti na prvata stranica, ili od odredeni pri~ini ostavawe na del od stranicata nepopolnet, mo-è da se premine na crtawe na objekti na sledni stranici. Spored prikaànoto za doveduvawe na sledna stranica se kliknu-va nad znakot . Po ova kon poleto so zapisot 1 od desno se pridru-ùva osvetleno pole so zapisot Page 2, {to zna~i deka na ekranot e dovedena vtorata stranica i vo nea }e se crtaat objekti ili izvr-{uvaat drugi dejstva. Ednovremeno poleto so brojot 1 se zatemnuva {to zna~i deka e otstraneta prvata stranica od ekranot. -----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 12 -

So sledno kliknuvawe na znakot se pridruùva pole so zapis Page 3 a od ekranot se povlekuva poleto so zapisot Page 1. Sekoe sled-no kliknuvawe otvora nova stranica a prethodnata od levo se povle-kuva. Vo daden moment od dvete stranici {to se na ekranot se koristi samo edna, stranicata vrz koja }e se klike so gluv~eto (osvetlenata stranica). Pri doveduvaweto na stranicite znakot se zamenuva so znakot . So koristeweto na menito moè nekoi od prethodnite stranici da se vratat na ekranot, da se dovede prvata ili poslednata stranica nezavisno vrz koja stranica se raboti vo toj moment. Osnovniot prozorec se doveduva na ekranot so preddefinirani pa-rametri. Parametrite se vneseni so doveduvaweto na ekranot vo me-nijata na pridru`nata lenta ( sootvetstvuva na komandata Pick Tool )

Vo pridru`nata lenta za stranicite e vnesen format Letter, za edi-ni~na merka in~ot, ramkata za crtawe postavena vertikalno, pozicijata na ramkata na ekranot isto preddefinirana i drugo., Korisno e na po~etok da se prifatat i da se raboti so predde-finiranite parametri. Me|utoa, treba barem dva da se promenat na po~etok a se odnesuvaat na izbor na formatot na listovite na koi }e se pe~atat prikazite i izbor na edini~na merka vo koja }e se raboti . Promena na formatot se vr{i so menito Paper Type(Size) a edini~nata merka so menito Drawing Units na pridru`nata lenta

So izborot na prvoto meni na ekranot se prikaùva lista so mo`-nite opcii, poednostavno kaàno formatite {to moàt da se izberat. Go izbirame formatot A4 so kliknuvawe nad zapisot A4 vo listata. Formatot so ova e izbran i toj }e se vnese vo poleto na menito. Po izvr{enata promena vo poleto }e se zameni zapisot Letter so A4 vo menito Paper Width and Height }e se prikaàt dimenziite na listovite na formatot A4. Menito Drawing Unit se koristi za izbor na edini~na merka. Za edini~na merka e preddefiniran in~ot (Inches) .Na identi~en na~in kako i izborot na formatot so menito Drawing Units }e go izbereme cen-timetarot kako edini~na merka. Po izborot se vnesuva vo poleto na menito tekstot centrimeters. ------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 13 -

Delot od desnata strana ozna~en so pravoagolnikot se koristi za pomestuvawe na ramkata za crtawe.

Za pomestuvawe na ramkata za crtawe se koristat poliwata na kraevite od lentata vo koi se vneseni strelki.( ozna~ni so 1 ) Sekoe kliknuvawe vo edno od ovie poliwa po prethodno doveduvawe na pokaùva~ot ja pomestuva ramkata za crtawe za odredeno rastojanie. Ramkata moè da se pomestuva pobrzo i so pomo{ta na lamelata (zatemneta pravoagolna povr{ina vo lentata so oznaka 2). Doveduvawe na pokaùva~ot vo lamelata i pritisnato kop~e od gluv~eto ja vodi ramkata zna~itelno pobrzo otkolku so kliknuvawata so strelkite. Dovolni se iznesenite informacii da se zapo~ne so crtawe na objekti po upatstvata vo naslovot : < Prikaùvawe na osnovni objekti >..

Memorirawe na grafik Za da se so~uvaat vnesenite objekti se vr{i memorirawe na vne-senite prikazi. So memoriraweto se ~uvaat site prikazi i vo sledno otvorawe na grafikot se vr{i natamo{na dorabotka na prikazite, iz-menuvawa ,pe~atewe, prenesuvawe vo Word dokumenti i drugi dejstva. Za memorirawe se koristi komandata Save As od menito File. So izbor na komandata Save As se prikaùva prozorecot Save Drawing.

. -----

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 14 -

So dijalogniot prozorec voedno so memoriraweto na grafikot mu se dodeluva postojano ime. Imeto go izbira korisnikot po svoja èlba. Nie go izbirame imeto PrvPrikaz. Imeto se vnesuva so tastaturata vo poleto File Name. So doveduvawe na prozocot e zapi{ano privremenoto ime Graphic 1 a kursorot e postaven na prva pozicija. Go vnesuvame pos-tojanoto ime. a zapisot vo poleto se bri{e. Se potvrduva ovaa promena so kliknuvawe vo poleto Save (vo gorniot desen agol od prozorecot). Ednovremeno so potvrduaweto }e se vnese postojanoto ime vo naslov-nata lenta i se vnesuva vo listata na otporano memoriranite grafici vo prozorecot Save Drawing. Isklu~uvawe na kompjuterot Po memoriraweto moè da se isklu~i kompjuterot. Se izbira komandata Exit od menito File, so {to se prekinuva vrskata so prog-ramata CorelDraw. Na ekranot se pojavuva desktopot i po propi{ana postapka se isklu~uva kompjuterot. Otvorawe na star ( kreiran ) grafik Sledniot kontakt so kompjuterot za prodolùvawe so rabota vrz memoriran prikaz }e go izvr{ime so dijalogniot prozorec Open Drawing

Vo prozorecot odlevo e prikaàn spisokot so memorirani grafici. ] e go dovedeme pokaùva~ot nad imeto na grafikot {to saka-me da go otvorime i }e go pritisneme kop~eto od gluv~eto. Po ova }e se zatemni prostorot nad imeto. Od desnata strana na prozorecot Open se nao|a ramka vo koja moè da se prikaè prikazot na grafikot koga }e se klikne nad ime-to na grafikot. Vo momentot na doveduvawe na dijalogniot prozorec ramkata e zatvorena Prikaz na sostojbata e na slikata od levo.

----

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 15 -

So kliknuvawe vo pravoagolni~eto pred zapisot Prewiev se vnesuva znakot , ramkata se otvora i vo nea se vnesuva nacrtaniot prikaz.( na slikata oddesno ). Sledniot poteg }e bide potvrduvawe na izborot so kliknuvawe nad poleto so zapisot Open od desnata strana na prozorecot. Na ekranot }e se dovede ovoj grafik, i }e se otstrani dijalogniot pro-zorec. cdr . Po otvorawe na grafikot moè da se prodolì so crtawe na novi prikazi , izmeni i dopolnenija na porano vnesenite prikazi. Pred da se prekine vrskata po izvr{enite planirani dejstva vo dokumentot ako izmenite I dopolnenijata treba da se so~uvat treba da se izvr{i memorirawe. Sega memoriraweto se vr{i so komandata Save od menito File . Za prekin na vrskata so programata i preminuvawe vo desktopot se koristi komandata Exit. Podgotveniot grafi~ki prikaz moè da se prenese preku pe~atarot na hartija, da se prenese na disketa ili da se vnese vo Word dokument. -------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 16 -

II. Prikaùvawe na osnovni objekti Prvite ~ekori vo ostvaruvaweto na grafi~kite prikazi }e gi zapo~neme so prikaùvawe na osnovnite objekti ( pravoagolnici, kvad-rati, kru`nici, elipsi, elipti~ni i kru`ni segmenti, mnoguagolnici , otse~ki). Za crtawe na ovie objekti(prikazi) }e se koristime so komandite vo lentata ToolBox prikaàna vertikalno od levata strana na ekranot. So komandite }e gi razledame osnovnite objekti navedeni vo naslovot, i toa: - otse~kite so komandata so reden broj 4; - pravoagolnicite i kvadratite so komandata so reden broj 5; - elipsite i kru`nicite so komandata so reden broj 6; - mnoguagolnici i drugi prikazi so komandata so reden broj 7. Komandata so reden broj 1 se koristi za dejstvo {to }e bide objasneto vo ovoj naslov. Prikaùvawe na pravoagolnici i kvadrati Za prikaùvawe na pravoagolnici i kvadrati se koristi koman-data Rectangle Tool (5). Se prepoznava po toa {to vo poleto na ovaa komanda se prikaùva pravoagolnik. Na slikata e prikaz na del od komandite vo ToolBox- ot po doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto na komandata .

Za aktivirawe na komandata treba da se dovede pokaùva~ot vo poleto na komandata i da se pritisne na kop~eto . Po aktiviraweto na komandata poleto na komandata se osvetluva a pokaùva~ot dobiva forma na krst kon koj se pridruùva pravoagolnik vo mali dimenzii

( ). Po ova e mo`no da se pristapi kon prikaùvawe na pravogol-nici ili kvadrati vo razli~ni polo`bi na ekranot (vo ramkata ili nadvor od nea) i vo razni dimenzii. Postapkata za prikaùvawe (crtawe) na pravoagolnici e sledna : Go doveduvame pokaùva~ot vo polo`bata kade {to treba da se prikaè (da se nacrta) pravoagolnikot, ] e go pritisneme i }e go drì-me pritisnato levoto kop~e. Sekoe pomestuvawe na gluv~eto doveduva do prikaz na pravoagolnik pri {to ednoto teme na koj i da bilo od ---------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 17 -

prikaùvanite pravoagolnici se sovpa|a so to~kata vo koja se nao|a pokaùva~ot koga e pritisnato kop~eto. Dimenziite na pravoagolnikot se menuvaat so sekoja promena na polo`bata so gluv~eto pri {to lesno moè da se zabeleì zavisnosta me|u dvièweto na gluv~eto so izme-nite na dimenziite na pravoagolnikot. Vo momentot na osloboduvawe (otpu{tawe) na kop~eto, na ekranot }e se zabeleì ( }e se registrira) pravoagolnikot koj vo toj moment se prikaùva na ekranot. Pravo-agolnikot se prikaùva so tenka crna linija. Potencirame deka vo postapkata za prikaz na pravoagolnik (ili kvadrat) se sproveduvaat ~etiri glavni dejstva, i toa: -izbor (odreduvawe) na polo`bata na pravoagolnikot (doveduvawe na pokaùva~ot vo odredena po~etna pozicija ); -registrirawe na polo`bata na pokaùva~ot (pritiskawe so kop~eto od gluv~eto); -izbor na dimenziite na pravoagolnikot i negovata polo`ba vo odnos na registriranata (izbranata) po~etnata to~ka (dvièwe na gluv~eto so pritisnato kop~e); - registrirawe (zabeleùvawe) na izbraniot pravoagolnik (otpu{-tawe na kop~eto od gluv~eto). So registriraweto na pravoagolnikot okolu nego se prikaùvaat osum pravoagolnici vo mali dimenzii , so ednovremeno obeleùvawe i na sredi{nata to~ka na prikaàniot pravoagolnik

Usvoeno e pri ova da se kaè deka pravoagolnikot so registriraweto e selektiran ( izbran ili obeleàn.). Pojavuvaweto na objektot obeleàn ukaùva deka negoviot prikaz ne e kone~en i }e bide potrebno da se vr{at i drugi dejstva, {to moàt da se izvr{at samo koga e eden objekt obeleàn. Dokolku registriraniot (prikaàniot) pravoagolnik ja zadovo-luva na{ata zamisla za polo`bata i dimenziite, obeleùvaweto }e go otstranime so pritiskawe na kop~eto od gluv~eto vo koja i da bilo polo`ba na pokaùva~ot nadvor od prostorot kade {to e objektot. So otstranuvawe na obeleùvaweto procesot na vnesuvawe na pravo-agolnikot e zavr{en. Na slikata e prikaàn pravoagolnikot po otst-ranuvaweto na obeleùvaweto.

Po ova komandata za prikaùvawe na pravoagolnici i kvadrati ostanuva aktivna i e mo`no da se pristapi kon prikaùvawe na drug pravoagolnik ili kvadrat. --------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 18 -

Fiksna to~ka na pravoagolnikot e edno od negovite temiwa - temeto vo koe se nao|a{e pokaùva~ot vo momentot koga e pritisnato kop~eto na gluv~eto. Za prikaz na kvadrat za seto vreme se drì pritisnat tasterot Ctrl. Vo ovoj slu~aj za koja i da bilo polo`ba na gluv~eto na ekranot se prikaùvaat kvadrati. Dokolku vo tekot na sproveduvaweto na postap-kata se drì pritisnat i tasterot Shift, pri sekoe pomestuvawe na pokaùva~ot se prikaùvaat na ekranot pravoagolnici ili kvadrati so centar (sredi{na to~ka), vo to~kata registrirana so pritiskawe na kop~eto. Vo prodolènie obrnuvame vnimanie na dve dejstva poednakvo va`ni kako za prikaùvawe na pravoagolnicite i kvadratite taka i za prikaùvaweto na drugite osnovni objekti. Obeleùvaweto na objektite e edno od osnovnite dejstva {to mnogukratno se koristat vo koristeweto so programata . Pred sekoe dejstvo {to treba da se izvr{i nad odreden objekt, objektot treba da se obeleì. Obeleùvaweto (selektiraweto) se vr{i po aktiviraweto na komandata Pick tool (po poleto na komandata e nacrtana strelka nak-loneta nalevo .

Po aktiviraweto na ovaa komanda se doveduva pokaùva~ot vo edna od rabnite to~ki od objektot {to treba da se obeleì i se kliknuva so gluv~eto. Okolu objektot po ova se prikaùvaat osumte sitni pravoagolnici {to pretstavuva informacija deka e obeleàn objektot. Po ova nad objektot moàt da se izvr{uvaat dopolnitelni dejstva {to }e gi razgleduvame vo prodolènie. Inaku, po pravilo obeleùvaweto na eden objekt povlekuva otstranuvawe na obeleù-vaweto na prethodno obeleàniot objekt. Vtoro, so registriraweto na pravoagolnikot }e se dovede na ekra-not pridru`nata lenta na komandata za prikaùvawe na pravoagol-nici, prikaàna na slikata.

Na sekoja komanda po aktivirawe i se pridruùva lenta. Op{to, vo pridru`nite lenti se sodràt prozorci vo koi se registriraat (se soop{tuvaat) informacii za objektot {to vo momentot se obrabotuva. Osven ova vo pridru`nite lenti se sodràt menija za izvr{vawe na odredeni (dopolnitelni) dejstva povrzani so konkretniot objekt. Strukturite na pridru`nite lenti se razlikuvaat zna~itelno edna od druga, kako po brojot na menijata, isto taka i spored informaciite {to se doobivaat za konkreten objekt. ----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 19 -

Menijata na pridru`nite lenti moème da gi podelime vo dve grupi. Vo ednata grupa ( }e ja imenuvame kako op{ta) se menijata {to glavno se sodràt vo site pridru`ni lenti nezavisno na koja komanda pripa|a pridru`nata lenta. Toa se menijata {to se odnesuvaat na komandite za site objekti. Vo vtorata grupa ( }e ja imenuvzame kako posebna ) se menija {to se odnesuvaat na dejstva povrzani so dejstvoto na komandata kon koja se pridruùva lentata. Posebnite menija gi nadopolnuvaat dejstvata na komandata so mo`nosti povrzani so dejstvoto. Vo vovedniot del davame prikaz samo na op{tite menija za pridru`nite lenti Na slikata se op{tite menija na lentata.

Vo lentata se menijata : - Object Position (1) - Object Size (2) - ScaleFactor (3) - Angle of Rotation. (4) Menito Object Position ja prikaùva polo`bata na objektot. Vo gorniot prozorec (desno od bukvata x ) se prikaùva apscisata na cen-tarot na objektot, a vo dolniot prozorec ( desno od bukvata y ) ordinatata na centarot. Koordinatite na centarot se odnesuvaat na koordinaten sistem so po~etok vo levoto dolno teme od ramkata za crtawe. Dolnata linija na ramkata se sovpaga so x – oskata, a levata vertikalna linija na ramkata so y – oskata. So ogled na toa deka vo tekot na vnesuvaweto na objektot se prikaùva momentalnata sostojba mo`no e toa da se koristi za postavuvawe na objektot vo odredena polo`ba. Menito Object Size gi prikaùva dimenziite na objektot. Vo gorniot prozorec ( pred znakot ) se prikaùva uslovno kaàno) dolìnata

na objektot, vo dolniot prozorec ( znakot ) viso~inata na objektot. Velime uslovno od pri~ina [to vsu[nost se prikaùva rastojanieto me\u dvete najodale~eni to~ki na objektot vo horizontalen i vo verti-kalen pravec.. Za pravoagolik na primer, ovie rastojanija se sovpa\aat so dimenziite na pravoagolnikot, no ne i za mnogu drugi objekti. Vo tekot na vnesuvaweto se prikaùvaat ovie dva podatka vo prozorcite na menito vo sekoj moment , [to moè da se koristi za odreduvaweto na dimenziite na objektot [to se vnesuva i potoa da se registrira. Informacii za vnesen objekt za polo`bata i na dimenziite so ovie menija se prikaùvaat dodeka e obeleàn objektot. So otstranuvawe na obeleùvaweto prozorcite se zatvoraat.

Menito Scale Factor e vo pasivna sostojba vo tekot na vnesuvaweto na objektot. Se koristi za izmenuvawe na dimenzite na vnesen objekt vo horizontalen, vertikalen ili vo dvata pravci izrazeno vo procenti. Menito Angle And Rotation e isto vo pasivna polo`ba vo tekot na vnesuvaweto na objekt. Se koriti za zavrtuvawe (rotirawe) na objekt po negovoto vnesuvawe za odreden agol.

-----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 20 -

Na sekoja komanda i pripa\a pridru`na lenta i se otvora koga ]e se aktivira edna od komandite i prikaè obeleàn objekt. Dokolku se vneseni razni osnovni objekti, toga[ se otvora pridru`nata lenta [to e sootvetna so objektot [to ]e se obeleì. So otstranuvawe na obele-ùvaweto pridru`nata lenta se zatvora. Prikaùvawe na elipsa, kru`nica i nivni delovi Za prikaùvawe na elipsi, kru`nici, elipti~ni i kru`ni seg-menti kako i delovi na elipti~ni i kru`ni lakovi se koristi koman-data Ellipse Tool , koja se prepoznava po elipsata prikaàna vo poleto na komandata.

Po aktiviraweto na ovaa komanda, pokaùva~ot dobiva forma na krst kon koj se pridruùva kru`nica so mnogu mali dimenzii. Postap-kata za prikaz na elipsa e napolno ista so postapkata za prikaùvawe na pravoagolnik. Elipsata se prikaùva so tenka linija i e obeleàna a. voedno so ova e ozna~en i centarot na elipsata. Na slikata e elip-sata, kako se prikaùva na ekranot po registriraweto.

Po prikazot na elipsata ili kru`nicata se proveruva nejzinata polo`-ba i se proveruvaat dimenziite . Pred da se pristapi kon drugo dejstvo treba da se otstrani obeleùvaweto.

Za prikaz na kru`nica seto vreme se drì pritisnat i tasterot Ctrl. Vo ovoj slu~aj za koja i da bilo polo`ba na gluv~eto, na ekranot se prikaùvaat kru`nici. Pritiskawe i na tasterot shift vo tekot na sp-roveduvaweto na ovaa postapka doveduva do prikaùvawe na ekranot na elipsi ili kru`nici so centar vo to~kata registrirana so pritis kaweto na kop~eto. ----

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 21 -

] e se zadrìme na pridru`nata lenta {to se nadovrzuva na komandata Ellipse Tool

Odlevo nadesno vo lentata se prikaùvaat: · menijata od op{tiot del (prikaz na polo`bata na elipsata, dimenziite na elipsata, za izmenuvawe na dimenziite i za zavrtuvawe na elipsata). - Vo posebniot del se sodràt menija za dejstva povrzani so elipsata . Nie }e gi razgledame samo menijata za prikaùvawe na elip-ti~ni i kru`ni segmenti i menito za prikaz na elipti~ni i kru`ni la -kovi . Vo sostav na prvoto meni ima tri opcii: ( Ellipse, Pie i Arc ).

Od trite opcii, prvata e predefinirana i ja koristevme so ogled na toa {to pri izborot na komandata Ellipse, prvata opcijata se vklu-~uva avtomatski. Za prikaz na elipti~en ili kruèn segment treba da se aktivira opcijata Pie a za prikaz na kru`ni i elipti~ni laci opcijata Arc . Za vnesuvawe na navedenite objekti se koristi menito Starting And Ending Angles .

Pred da se izbere edna od opciite Pie ili Arc se vnesuvaat vrednosti za po~etnata i krajnata vrednost na agolot na segmentot ili lakot vo menito. Se vnesuvaat aglite {to gi zafa}aat kracite na segmentot vo odnos na usvoenata po~etna polo`ba - za horizontalna polo`ba agolot e nula. Ovie podatoci se vnesuvaat vo dvata prozorci desno od menito. Vnesuvaweto se vr{i so doveduvawe na pokaùva~ot nad edna od strelkite desno od prozorcite. Vnesuvaweto se vr{i postapno. Sekoj pritisok na edna od strelkite oddesno go nagolemuva podatokot vo poleto za 5 0 dodeka pritisok na edna od levite go namaluva za 50 .

Za vnesuvawe na vrednostite na aglite moè da se koristi i tastaturata. Kursorot se vnesuva vo poliwata so kliknuvawe so poka-ùva~ot doveden vo sootvetno pole . Postapkata za prikaz na segmenti i laci se sveduva na slednive dejstva: - se izbira komandata Ellipse Tool - se izbira opcijata Pie za prikaz na segmenti ili opcijata Arc za prikaz na laci. - se vnesuvaat vrednostite za po~etnata i krajnata vrednost na agolot. -----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 22 -

Se sproveduva analogna postapka kako za crtawe na pravo-agolnici.( izbor na pozicija, golemina i registrirawe ). Vo prilog sleduvaat tri kru`ni segmenti soodvetno za slednive vrednosti za aglite: 0 o – 90 0 , 90 0 - 270 0 i 180 0 - 0 0 .

Prikaz na lak se ostvaruva na ist na~in. Na slikata se prikaàni laci za agli : 90o - 2700 , 270 0 – 360 0 i 270 0 – 180 0 . .

Prikaùvawe na otse~ki Za prikaùvawe na otse~ki se koristi komandata (4) prikaàna na slikata.

Ovaa komanda pretstavuva grupa od pet opcioni komandi so koi se opfateni site mo`nosti vo vrska so prikaùvaweto na otse~kite i drugi dejstva vo vrska so otse~kite. Pristap do ovie opcioni komandi se vr{i so doveduvawe na pokaùva~ot vo dolnoto desno }o{e od poleto (nad sitno prikaàniot triagolnik) so kliknuvawe so gluv~eto. Po ova na ekranot se prikaù-vaat pette opcioni komandi. Nazivite na ovie opcioni komandi se soop{teni vo prethodnata glava, vo spisokot na komandite za grafi~kite realizacii. Nie }e ja koristime samo komandata. FreeHand Tool . Komandata }e ja koristime za crtawe na otse~ki, iskr{eni linii i mnoguagolnici . Za prikaz na otse~ka se doveduva pokaùva~ot vo polo`-bata na po~etnata to~ka na otse~kata i so pritiskawe na levoto kop~e se za-beleùva taa to~ka na ekranot,se otpu{ta kop~eto i se pomestuva poka-ùva~ot vo polo`bata na slednata to~ka. Za seto vreme po~etnata to~-ka se povrzuva so polo`bata na pokaùva~ot. Slednata to~ka na ot-se~kata se registrira so sledno kliknuvawe so gluv~eto, pa se pri-kaùva otse~kata pome|u dvete to~ki. Otse~kata }e bide obeleàna. Po otstranuvaweto na obeleànosta moè da se povtori ovaa postapka za prikaz na sledni otse~ki. Vo prodolènie se prikaàni otse~ki

----

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 23 -

Otse~kata sekoga{ go povrzuva pokaùva~ot i prethodno fiksira-nata (registriranata) to~ka. Toa go olesnuva prikaùvaweto na verti-kalni i horizontalni otse~ki. Prikaùvaweto na iskr{ena linija (nadovrzuvawe na pove}e otse~ki) moè lesno da se realizira so ovaa opcija. Se registri-ra po~etnata to~ka na prvata otse~ka, po izborot na pravecot i dolìnata se registrira krajnata to~ka od prvata otse~ka so eden pritisok na kop~eto, a ednovremeno se pritiska u{te edna{ za da se ozna~i po~etnata to~ka na vtorata otse~ka i t.n. Na slikata se dve realizacii..

Po nacrtana i obeleàna otse~ka na ekranot }e se pojavi pridru`-nata lenta .

Ovaa lenta sodrì menija so koi na kraevite na otse~kite moàt da se dodadat razni znaci (strelki od najrazli~na forma) i da se iz-berat razni formi za otse~kata (neprekinata, to~kesta, sostavena od kratki otse~ki, kombinacija na to~ki i kratki otse~ki na razli~ni rastojanija i drugo). Prikaùvawe na mnoguagolnici, spirali i pravoagolnici podelni vo blokovi Komandata {to ja razgleduvame vo ovoj naslov e pove}enamenska ( cr-tawe na mnoguagolnici, spirali i pravoagolnici podeleni vo blokovi) .

Za aktivirawe na ovaa komanda potrebno e da se dovede pokaù-va~ot vo dolnoto }o{e od poleto nad sitno prikaàniot triagolnik i da se pritisne na kop~eto od gluv~eto. Po ova se prikaùvaat trite komandi vo nejziniot sostav · komandata Polygon Tool za prikaùvawe na mnoguagolnici

-------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 24 -

· komandata Spiral Tool za prikaùvawe na spirali.

· komandata Graph Paper Tool za prikaùvawe na pravoagolnici po-deleni vo blokovi .

Dokolku se klikne so gluv~eto za polo`ba na pokaùva~ot vo gorniot del od poleto na ovaa komanda }e se aktivira samo edna od komandite, onaa {to e vo krajnata leva pozicija. Za po~etok }e ja aktivirame komandata Polygon Tool . Po ova na ekranot se prikaùva pokaùva~ot kako i obi~no vo forma na krst, no sega kon nego e pridruèn pravilen petoagolnik. Prikaz na mnoguagol-nik se vr{i napolno identi~no kako i drugite objekti. Pridru`nata lenta za ovaa komanda .

sodrì pokraj informaciite za polo`bata i dimenziite na prikaà-niot mnoguagolnik i meni za izbor na temiwata na mnoguagolnikot prikaàno na slikata .

Obi~no vo po~etokot vo ova meni e registriran brojot 3, pa spored toa se prikaùva triagolnik. Za prikaùvawe na mnoguagolnik so drug broj na temiwa treba da se vnese vo menito brojot na temiwata na mnogu-agolnikot {to sakame da go nacrtame. Od poseben interes se pravilnite mnoguagolnici. Tie se prikaù-vaat ako vo postapkata za prikaz na mnoguagolnikot se drì pritisnat tasterot Ctrl. Vo prilog sleduvaat ~etiri mnoguagolnici dobieni so ovaa komanda

Koj i da bilo prikaàn i obeleàn mnoguagolnik gi menuva brojot na temiwata dokolku se promeni vrednosta vo poleto od menito. Vo smisla na ova prikaàn i obeleàn petoagolnik }e se transformira vo triagolnik ako brojot 5 vo poleto se namali na 3 . ----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 25 -

Za prikaùvawe na spirali treba da se aktivira komandata Spiral Tool . Koristej}i se so pridru`nata lenta .

Moè da se izbere edna od ponudenite tri spirali: - Logaritmic Spiral (1); · Symmetrical Spiral (2); · Spiral Rewolutions. (3); Imiwata na spiralite gi naveduvame onaka kako {to gi sooptuva prog-ramata. Izbor na edna od spiralite i postapkata e analogna kako i na drugite objekti. Na slikata se prikaùvaat trite vidovi spirali.

Tretata komanda Graph Paper Tool e odredena za prikaùvawe na pravoagolnici podeleni vo blokovi. Na slikata e prikaàna pridru`nata lenta za ovaa opcija

Se koristi za odreduvawe na brojot na vmetnatite pravo-agolnici po redovite i po kolonite. Pred da se po~ne so crtaweto potrebno e da se vnesat podatoci za brojot na vmetnatite pravoagolnici vo redovi i vo kolonite.. Na slikata se tri prikazi so ovaa komanda. (od levata strana)

Dokolku vo koristeweto na komandata se drì pritisnat tasterot Ctrl, se crta kvadrat so vneseni kvadrati. ( od desnata strana. Na krajot informirame deka redosledot na komandite na ovoj sostav se menuvaat. Na prvo mesto se postavuva ili vtorata ili tretata komanda {to zavisi od toa koja od komandite e koristena posledna. ------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 26 -

Prikaùvawe na objekti vo razni formi Komandata pod reden broj 8 vo Tool Box – ot, {to ja razgleduvame vo ovoj naslov se koristi za prikaùvawe objekti vo razni formi kako {to se geometriskite figuri, razni formi na strelki, razni blokovi za formirawe dijagrami, razni formi na zvezdi i drugo. Formite na objektite {to so ovaa komanda moàt da se prikaàt se rasporedeni vo pet grupi. Na sekoja grupa e dodeleno ime. 1. Basic Shapies – za crtawe geometriski figuri , 2. Arrows Shapes - za crtawe strelki, 3. FlowShard Shapes – za crtawe blokovi, 4. Star Shapes - za crtawe zvezdi , 5. Callout Shapes – za crtawe drugi prikazi. Sekoja grupa se prezentira so preddefiniran objekt. Na slikata se prikaàni ovie objekti vo redosled kako se vneseni vo listata.

So izbor na komandata Basic Shapes ( ili koja bilo druga) se prikaùva listata so komandite. Kon sekoja komanda e pridruèn karakteristi~en znak {to simboli~no gi prikaùva sodrìnite na grupite.(na slikata od desno)

Po izbor na komanda pokaùva~ot dobiva forma na krst kon koj se pridruùva karakteristi~niot znak na grupata i voedno so tova vo pole-to Perfect Shapes (ozna~eno so 1) od pridru`nata lenta se vnesuva preddefiniraniot objekt.

So kliknuvawe vo poleto Perfect Shapes se doveduva ramka so mo`nite izbori na objekti od aktivirana grupa.Na slednata slika e ramkata so mo`nite izbori .

---

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 27 -

Izborot na objekt od koja bilo grupa se sproveduva po postapkata : - izbor na grupa, ( na primer Basic Shapes , predefiniraniot znak na grupata se vnesuva vo menito Perfect Shapes ). - so kliknuvawe nad menito Perfect Shapes od pridru`nata lenta, (se doveduva ramkata za izbor).

- izbor na eden od objektite vo ramkata . - crtawe na izbraniot objekt.

Site objekti kako i kaj drugite komandi se prikaùvaat obeleàni. Crvenoto kvadrat~e moè da se koristi za izmenuvawa vo predefini-ranite objekti. Se vr[at so pomestuvawe na kvadrat~eto, Se doveduva pokaùva~ot vo poleto na kvadrat~eto i so pritisnato kop~e se vle~e kvadrat~eto. Na slikata se prikaùva dejstvoto na crvenoto kvadat~e vrz iz-menite na objektot. Kvadra~teto se pomestuva horizontalno ili ver-tikalno vo odreden segment zavisno od objektot.

Na slikata. se prikaàni tri objekti od grupata Basic Shapes..

Pridru`nata lenta na ovaa komanda e so golem broj izbori . So niv moè da se izvr{at nad objektot slednive izmeni : - formata na liniite, - {irinata na liniite na objektite, - da se sprovede razvlekuvawe na objektite i drugi dejstva. --------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 28 -

III . Osnovni dejsta i transformacii na objekti Zapoznavaweto so na~inot na prikaùvawe na osnovnite objekti (pravoagolnicite, kvadratite, elipsite, kru`nicite, otse~kite i mno-guagolnicite) prestavuva osnova za koj i da bilo grafi~ki prikaz. Potrebno e poznavawe na u{te nekoi dejstva so pomo{ta na koi zapo~-nuva rasporeduvawe na objektite, postavuvawe na eden objekt nasproti drug objekt, namaluvawe ili nagolemuvawe na dimenziite na objekt po-radi usogasuvawe so dimenziite na drugite, izmenuvawe na oblikot na objektot i drugi dejstva. Pod ovoj naslov se opfateni slednive dejstva.: - dodeluvawe dimenzii na objektite - prenesuvawe na objektite od edna pozicija vo druga; - vrtewe na objektite ; - razvlekuvawe na objektite; - iskosuvawe na objektite; - vle~ewe na temiwata na objektite; Dodeluvawe dimenzii na objektite Dodeluvawe dimenzii na objektite se vr{i so menito Object Size od pridru`nata lenta po vnesen objekt. Na slikata e prikaàn delot od lentata ( menijata Objects Position (1) , Object (s) Size (2) i Scale Factor (3) ) .

Odreduvawe dimenziite se vr{i so menito Object(s) Size po sled-nava postapka. . • Se obeleùva objektot. Po negovoto obeleùvawe se otvoraat site menija na lentata i moàt da se koristat . Vo prozorcite na me-nito se prikaùvaat dimenziite na obeleàniot objekt. • Vo prozorcite treba da se vnesat podatoci za dimenziite {to treba da gi dobie objektot. Se doveduva pokaùva~ot vo poleto po znakot ( ) , se kliknuva so kop~eto od gluv~eto da se vnese kursorot vo pole-to, se vnesuva podatokot za dolìnata so tastaturata i potoa se potvrduva so tasterot Enter. Sootvetno se vnesuva podatok i za {iro~ina na objektot vo poleto po vertikalno postavenata strelka. ( ) i pritisnuva na tasterot Enter. Po ova gi dobiva objektot vnesenite dimenzii. Dokolku ne se predviduva drugo dejstvo se otstranuva obele-ùvaweto a pritoa ednovremeno se zatvora pridru`nata lenta. ----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 29 -

Vo ovoj naslov }e go razgledame i menito Scale Factor. Na slikata se prikaùva ova meni vo po~etna polo`ba.

Menito se koristi isto kako i prethodnoto. So ova meni se vr{i zgolemuvawe odnosno namaluvawe na dimenziite na objektite izrazeno vo procenti. Izmenuvaweto na dimenziite moè da se vr{at vo • Horizontalen pravec; • Vertikalen pravec • Vo dvata pravci So promena na podatokot vo gorniot prozorec se vr{i promena vo horizontalen pravec. Ako podatokot 100% se zameni so 120% }e se zgolemi dolìnata za 20%.- Promena na podatokot samo vo dolniot prozorec doveduva do promena na viso~inata na objektot. Promena na podatokot vo dvata prozorci doveduva do promena i na dolìnata i na viso~inata . Prenesuvawe objekti od edna polo`ba vo druga Prenesuvaweto na objektite ovozmoùva postavuvawe na objekt vo koja i da bilo polo`ba spored potrebite i usoglasuvawe na polo`-bata na objektot soodvetno spored drugite objekti {to u~estvuvaat vo prikazot. Vo vrska so ova }e razgledame dve mo`nosti: · prenesuvawe na objekt od edna polo`ba vo druga; · dvièwe na objektot po ekranot od polo`bata vo koja se nao|a vo druga polo`ba. Da se prenese objekt od edna polo`ba vo druga pred se treba da se obeleì. Se doveduva pokaùva~ot vo vnatre{nosta na objektot vo koja bilo to~ka, se pritisnuva na kop~eto i po prikaùvaweto na zna-

kot ( ) so pritisnato kop~e se prenesuva pokaùva~ot vo novata polo`ba. Vo tekot na prenesuvaweto na objektot e mo`no da se sledat informaciite za polo`bata na objektot na pridru`nata lenta za precizno postavuvawe na objektot vo novata polo`ba. Po doveduvawe na objektot vo novata polo`ba se osloboduva kop~eto od gluv~eto.. Ovoj na~in za prenesuvawe na objektite e dosta brz . Prenesuvawe na objekt so dvièwe se vr{i so ~etirite tasteri so strelkite, po negovoto obeleùvawe. So pritiskawe na eden od ovie tasteri obeleàniot objekt se pomestuva za odredeno rastojanie i toa horizontalno (nalevo ili nadesno), odnosno vertikalno ( nagore i nadolu). So pritiskawe na eden od tasterite se dviì objektot po ekranot vo eden od mo`nite pravci ~ekor po ~ekor. Zaedno so ova se sledi vo sekoj moment polo`bata na objektot na pridru`nata lenta na menito Object Position i e mo`no spored informaciite na ovaa lenta da se postavi objektot na sakanoto mesto so cel da se usoglasi so dru-gite objekti So menito Object Position e mo`no eden objekt da se postavi pre-cizno na odredena pozicija, vo to~ka so zadadeni koordinatii vo od-nos na Dekartov koordinaten sistem. Da se potsetime deka koordi-natniot po~etok se nao|a vo levoto dolno }o{e od ramkata za crtawe, koordinatnite oski se sovpa|aat so rabnite linii na ramkata . --------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 30 -

Na slikata e menito Object.Position od pridru`nata lenta..

Postapkata za sproveduvawe na najavenoto dejstvo e slednoto.

- se obeleùva objektot.Vo prozorcite se prikaùvaat koor-dinatite na momentalnata polo`ba na objektot. - se vnesuvaat koordinatite na to~kata vo koja treba da se prene-se objektot. - Se potvrduva prenosot so pritiskawe na tasterot Enter. Po pre-nosot objektot ostanuva obeleèn.

Zavrtuvawe (rotirawe) na objekti Zavrtuvaweto na objektite e dosta ~esto dejstvo {to se koristi vo grafi~kite realizacii. Pokaùva~ot se doveduva vo edna to~ka od konturata (na eden od rabovite) na obeleàn objekt (1) i se kliknuva so gluv~eto. Dokolku vo ovoj moment e aktivirana komandata za obele-ùvawe Pik Tool , kon kvadrat~iwa od obeleùvaweto }e se pridru-àt kru`ni lakovi rasporedeii okolu objektot (2).

Sredi{nata to~ka na objektot sega se zamenuva so mala kru`nica so to~ka vo vnatre{nosta. Zavrtuvaweto moè da se izvr{i okolu sredi{nata to~ka za proizvolen agol, odnosno toa moè da se izvr{i vo odnos na koja i da bilo izbrana to~ka vo ili nadvor od objektot. ] e gi razgledame dvata slu~ai. 1. Vo prviot slu~aj se doveduva pokaùva~ot neposredno do edna od rabnite linii na objektot i se ~eka dodeka na ekranot se prikaè

znakot ( ) . Po pojavuvaweto na ovoj znak, se pritisnuva kop~eto i se vr{i dvièwe na pokaùva~ot okolu objektot po pribli`no kru`na linija (vo nasoka na dvièweto na strelkata na ~asovnikot ili vo sprotiva nasoka), a zaedno so toa se vrti i objektot. Pridru`nata lenta vo sekoj moment go prikaùva agolot na zavrtuvaweto, pa spored informacijata od nea moè da se odreduva momentot koga }e se ot-pu{ti kop~eto. Po izvr{enoto zavrtuvawe se otstranuvat kru`nite lakovi . Zavrten objekt e prikaàn na slikata

------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 31 -

2. Vo vtoriot slu~aj, pred da se zapo~ne so prikaànata postapka, }e se pomesti (prenese) sredi{nata to~ka vo nova polo`ba, so toa {to pokaùva~ot se vnesuva vo krug~eto, se kliknuva vo taa to~ka, i se vodi so pritisnato kop~e vo novata polo`ba vo koja se otpu{ta kop~eto. Na slikata se sostojbite na objektot pred i po zavrtuvaweto. Objektot e sega zavrten za agol okolu to~ka na levata strana od pravoagolnikot.

Zavrtuvaweto na objektite ~esto se primenuva vo realizacijata na grafi~ki prikazi. Dokolku treba eden neobeleàn objekt da se zavrti, potrebno e po doveduvaweto na pokaùva~ot vo edna od rabnite to~ki od objektot da se klikne ednopodrugo dvapati, Zavrtuvaweto na objekt moè da se izvr{i i so menito Angle of Rotation od pridru`nata lenta .

Ova e vsu{nost najbrziot na~in za zavrtuvawe na objekt za vnese-na vrednost na agolot . Se sproveduva na sledniot na~in :

- Se obeleùva objektot , - -se kliknuva so gluv~eto vo poleto od menito Angle of Rotation (1)

i so tastaturata se vnesuva vrednosta na agolot. - Se pritisnuva na tasterot Enter.

Razvlekuvawe na objektite Dimenziite na vnesenite objekti treba da se izmenuvaat poradi usoglasuvawe so drugite objekti {to u~estvuvaat vo eden grafi~ki pri-kaz. Edna od metodite e razvlekuvawe na objektot, metoda vo koja se raboti za promeni od oko vo slobodna kreacija na grafi~ki prikaz, vo smisla na izmenuvawe (namaluvawe ili nagolemuvawe) na negovite di-menzii vo horizontalen ili vertikalen pravec ili ednovremeno vo dvata pravci. Metodata na razvlekuvawe }e ja objasnime na konkreten primer. ] e pokaème kako se vr{i razvlekuvaweto na pravoagolnik. Se obeleùva pravoagolnikot. Se doveduva pokaùva~ot nad kvadrat~eto od obeleùvaweto koe se nao|a na sredina od stranata na pravoagolnikot. Po kratko vreme na mestoto na kvadrat~eto se pri-kaùva kratka, horizontalno postavena otse~ka so strelki od dvete strani ( ). Drèj}i go pritisnato kop~eto ja vle~eme strelkata nadesno ili nalevo, pri{to promenite na pravoagolnikot se prikaùvaat so tenki sini linii. Osloboduvaweto na kop~eto ja registrira sostojbata vo toj ---------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 32 -

moment. Pridru`nata lenta gi dava dimenziite na objektot za sekoja promena {to nastanuva na pravoagolnikot so razvlekuvaweto, pa spo-red toa koga objektot }e gi dobie sakanite dimenzii se prekinuva so razvlekuvaweto. Vo prodolènie se prikaùva odlevo objektot pred razvle-kuvawe, vo sredinata izmenata vo tekot na razvlekuvaweto a oddesno razvle~eniot objekt.

Na slednata slika e daden prikazot na razvlekuvawe vo ver-tikalen pravec vo trite fazi kako i vo prethodniot primer.

. Razvlekuvaweto moè da se vr{i i vo dvete nasoki. Toga{ po obeleùvaweto, pokaùva~ot se doveduva na to~ka od obeleùvaweto na edno od temiwata na pravoagolnikot. Znakot sega se postavuva pod kosina ( agol od 450 ) i strelkata se vle~e nakoso. Na krajot ukaùva-me na u{te edna mo`nost vo vrska so razvlekuvaweto. Dokolku vo pos-tapkata za razvlekuvawe se drì pritisnat tasterot Shift, razvle-kuvaweto se vr{i ednovremeno vo dvete nasoki Iskosuvawe na objektite Nad obeleàn objekt za zavrtuvawe se vr{i iskosuvawe ako pokaùva~ot se dovede nad edna od strelkite nasproti stranite na pravoagolnikot. Imeno, vo takov slu~aj na mestoto na strelkata se po-javuvaat dve kratki paralelno postaveni otse~ki ( ). So pomestuvaweto na strelkite so pokaùva~ot paralelno so otse~kite se vr{i iskosuvawe na objektot. Iskosuvaweto moè da bide vo horizontalna nasoka ako se koristi strelkata nad gornata ili dol-nata strana na pravoagolnikot, a vertikalno ako se dovede pokaù-va~ot na strelkata od levata ili desnata strana na pravoagolnikot. Pri ova dejstvo se pomestuva samo stranata od koja e postaven po-kaùva~ot, dodeka drugata strana ne ja menuva svojata polo`ba. Na slikata e prikaàn pravoagolnik i iskosen pravoagolnik koga poka`tuva~ot e doveden od gornata strana.

-------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 33 -

Na slikata e prikaàn pravoagolnik i iskosen pravoagolnik koga pokaùva~ot e doveden od desnata strana.

Vle~ewe na temiwa na objektite Vle~ewe na temiwata na objektite e u{te edna od mo`nostite za izmenuvawe na polo`bata kaj nekoi od osnovnite objekti i trans-formirawe na objektite vo mnogu interesni formi. ( vo verzija Corel 12) , treba da se aktivira komandata Shape Tool ). Po postavuvaweto na pokaùva~ot nad temeto za koe se planira vle-~ewe vo odredena nasoka se pojavuva strelkata ( ) kon koja se prid-ruùva krst {to ukaùva deka e mo`no da se pristapi kon izvr-{uvaweto na ova dejstvo. So pritisnato kop~e se vodi temeto vo odre-dena pozicija. Novata pozicijata na temeto se registrira so oslobo-duvawe na tasterot. Vle~eweto moè da se vr{i na prêthodno obele-àn objekt. So karakteristi~ni primeri }e go objasnime vle~eweto na temiwa. Razvlekuvaweto na otse~kite ni pomaga vo menuvaweto na dolì-nata i nasokata na otse~kite. Koga kon krajnata to~ka na otse~kata }e se pribliì pokaùva~ot se javuva strelkata , po {to e mo`no izvedu-vawe na vle~eweto na krajnata to~ka od otse~kata. Po ova pokaùva~ot ja vodi krajnata to~ka na otse~kata vo odre-dena to~ka i po osloboduvaweto na kop~eto se zabeleùva na ekranot otse~kata me|u po~etnata to~ka i to~kata vo koja e oslobodeno kop-~eto.

· Na obeleàniot pravoagolnik kon edno ed temiwata }e se pribliì pokaùva~ot. Koga pokaùva~ot }e se postavi dovolno blizku do temeto, na ekranot se prikaùva strelkata za vle~ewe. Vodej}i go pokaùva~ot po stranata na pravoagolnikot se zabeleùva ednakvo zaokruùvawe na site temiwa na pravoagolnikot i toa pogolemo dokolku se oddale~uvame od po~etnata to~ka (od temeto). So otpu{-taweto na kop~eto se registrira polo`bata na izbranata zaokruènost na temiwata. Na slikata e pravoagolnikot pred i po ova dejstvo .

----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 34 -

Mnogu interesni efekti se dobivaat so koristeweto na ova dejstvo kaj mnoguagolnicite pri pomestuvaweto na nekoi od nivnite temiwa. Kako karakteristi~en primer }e go razgledame pravilniot ~etiriagolnik. Ja pomestuvame sredi{nata to~ka od stranata na ~e-tiriagolnikot kon centarot. Zaedno so pomestu-vaweto na ovaa to~ka kon centarot se pomestuvaat i sredi{nite to~ki na drugite tri strani, Dobieniot prikaz e na slikata.

Vo prodolènie e daden prikazot {to se dobiva so prezentiratana postapka vrz pravilen {estoagolnik .

Na krajot dve interesni realizacii na ovoj objekt. Vo dvata prika-za od sredi{nata to~ka na stranata kaj eden pravilen ~etiriagolnik i pravilen {estagolnik se vr{i pomestuvawe kako i vo prethodnite dva primera no sega pod kosina sprema stranata.

Kopirawe na objektite Mo`nosta za kopirawe na objektite zna~itelno ja uprostuva rabotata vo realizacijata na grafi~kite prikazi. Kopiraweto se koristi koga treba da se prikaàt barem dva, ili pove}e objekti so isti dimenzii vo edna grafi~ka realizacija. Moè ova da se koristi za nivno prikaùvawe vo razni boi, razni {arki, razni debelini na liniite i boite na liniite. Se koristi i koga treba da se prikaè objekt i objektot {to se dobiva od nego po negovoto translatorno pomestuvawe, rotirawe, razvlekuvawe, iskosuvawe i drugi dejstva. Kopiraweto na objektite se vr{i so komandite Copy i Paste. ] e gi koristime ovie komandi od standardnata lenta.

------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 35 -

Za kopirawe na objekt se izvr{uvaat slednive dejstva: · obele`uvawe na objektot; · aktivirawe (selektirawe) na komandata Copy; · aktivirawe (selektirawe) na komandata Paste. Vsu{nost, so aktiviraweto na komandata Copy, kopieto od objektot se prenesuva privremeno vo odredena memoriska lokacija. Aktivi-raweto na komandata Paste go prezema objektot od lokacijata kade {to e privremeno memoriran i go vodi na istata pozicija kade {to e objektot Kopiraniot objekt se registrira na ekranot obele`an i podgotven za izvr{uvawe na slednite dejstva, naj~esto prenesuvawe na druga pozicija. Vo prilog sleduvaat nekolku realizacii ostvareni so kopirawe: - zadaden objekt i objektot {to se dobiva od nego so zavruvawe i so iskosuvawe.

--------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 36 -

IV . Oblikuvawe na liniite na objektite Za prikazite na osnovnite objekti dosega koristevme samo neprekinati i tenki linii. Me|utoa, vnesenite objekti prikaàni so tenki neprekinati linii ne se kone~no oblikuvani i skoro sekoga{ im se odreduva dopolnitelno {iro~inata, formata i im se odreduva bo-jata na liniite na objektite . Vo ovoj naslov }e pokaème kako se vr{i dodeluvawe na {iro-~ina, forma, boja na liniite na objektite i znacite za ozna~uvawe na po~etnite i krajnite to~ki na otse~kite. Navedenite dejstva se izvr{uvaat so komandata Outline Tool, koman-data pod broj 13.

Po aktivirawe na ovaa komanda na ekranot se prikaùvaat koman-dite vo nejziniot sostav : - Outline Pen Dialog - za izbor na formata na liniite na objektite, {iroìna na liniite, znacite za ozna~uvawe na po~etnata i zavr{-nata to~ka na otse~kite.

- Outline Color dialog - za izbor na bojata na liniite .

- Not Outline -za bri{ewe na liniite na objektite .

Vo sostav na ovaa komanda e i grupata opcii za odreduvawe na {iro~inata na liniite

-----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 37 -

So opciite vo ovoj sostav se dodeluvaat : - tenki linii ( hair line) - so {iro~ina od 0.5 to~ki; - so {iro~ina od 2 to~ki; - so {iro~ina od 8 to~ki; - so {iro~ina od 16 to~ki i - so {iro~ina od 24 to~ki. Navedenite dejstva }e gi vr{ime samo so komandata Outline Pen Dialog so ogled na toa {to taa gi obedinuva vo sebe glavno site dejstva najaveni pogore. Izbor na komandata Outline Pen Dialog go doveduva dijalogniot prozorec:

Po ova natamo{nite dejstva vo vrska so izborot na spomena-tite svojstva na liniite na objektite se vr{at preku ovaa dijalogna ramka. Dijalognata ramka gi sodr`i slednite menija : · meni za izbor na boja (zapis Color); · meni za dodeluvawe na {iro~ina (zapis Width); · meni za izbor na forma na liniite (zapis Style); Menijata se od levata strana vo gornata polovina. Od desnata strana na gornata polovina e menito za izbor na zna-cite za po~etnata i za krajnata to~ka na otse~kite. Dodeluvawe na forma na liniite Izborot na formata na liniite go realizirame so menito Style od dijalognata ramka.

Odlevo e prozorecot na menito, a oddesno kop~eto za akti-virawe na menito. Aktiviraweto se vr{i so kliknuvawe so gluv~eto, po doveduvawe na poka`uva~ot nad kop~eto za aktivirawe na menito. ------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 38 -

Po aktivirawe se prikaùva ramka vo koja se prikaùvaat mo`nite formi na linii (neprekinati, formirani od niza crti~ki, od niza to~ki i kombinacii od to~ki i crti~ki) .

Vo ramkata se prikaàni eden del od formite na liniite. So doveduvawe na pokaùva~ot nad edna od prikaànite formi i priti-sok na kop~eto se vr{i izbor na edna od formite. Izbranata forma po ova }e se prikaè vo prozorecot na menito, a ramkata so prikazite na formite na liniite se otstranuva od ekranot. Naglasuvame deka site mo`ni formi za liniite ne se prikaàni vo vidnoto pole. Pred da se izvr{i izbor na formata korisno e da se doveduvaat sukcesivno i drugite formi so lentata za vertikalno po-mestuvawe i potoa da se izvr{i izborot. Dodeluvawe na forma na liniite se sveduva na slednive dejstva: - se obeleùva objektot; - se doveduva dijalogniot prozorec na ekranot ; - se otvora (aktivira) menito Style - se izbira edna od formite. - se potvrduva izborot. Po ova postapkata za dodeluvawe na forma na liniite na objekt (ili objekti) e zavr{ena. Liniite na objektot ja dobivaat izbranata forma, se deaktivira komandata Outline Tool a dijalogniot prozorec se otstranuva od ekranot . Dejstvoto na menito za forma na liniite se odnesuva na site objekti. Za mnogu tenkite linii ne e mo`no da se vr{i izbor na forma na lini-jata. Takvite linii ostanuvaat neprekinati. Vo prodolènie davame nekolku primeri so razni formi .

Dodeluvawe na {iro~ina na liniite na objektite Dodeluvawe na debelina na liniite na objektite se vr{i so izborot na menito pod nazivot Width .

-----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 39 -

Menito se sostoi od dva dela. Delot od menito vo koe se izbira edna od mo`nite izbori za {iro~inata na liniite (od levata strana), a od desnata strana delot od menito vo koj se izbira merkata vo koja se izrazuva {iro~ina . So aktivirawe na delot od desnata strana se prikaùva ramka .

vo koja se vneseni merkite vo koi moè da se izrazuva {iro~inata. na liniite. Ovoj del od menito se koristi napolno isto kako i menito za izbor na forma na liniite. Po izborot na edna od merkite, menito se zatvora, a vo prozorecot se vnesuva izbranata merka. Po izbor na edini~nata merka,so aktiviraweto na menito od levata strana se prikaùvaat edna od dvete ramki vo koi se vneseni mo`nite izbori

Ako za edini~na merka se izbere milimetar se prikaùva ram-kata od levata strana, a za izbor na santimetar ramkata od desnata strana. Dodeluvawe {iro~inata na liniite na objektite se sproveduva analogno na dodeluvaweto forma na liniite . Vo prilog se dadeni ~etiri obekti so razli~na {iro~ina na liniite.

Izborot na debelinata na liniite na eden objekt moè po-edno-stavno da se izbere i so {este opcii od komandata Outline Tool. -----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 40 -

Dodeluvawe boja na liniite na objektite Brojot na boite {to moàt da im se dodelat na liniite na objek-tite e zna~itelno golem. Na raspolagawe se 84 boi vo svetli i temni nijansi na osnovnite boi i sivata boja i toa od najsvetlata nijansa (ozna~ena kako boja so 10%), potoa sivata so 20% itn, do najtemnata nijansa(siva boja so 90%). Za izbor na boja na liniite na objektite se koristi meni od dijalogniotprozorec na komandata Outline Pen Dialog.

Vo prozorecot obi~no, po doveduvaweto na dijalognata ramka na ekranot, e zabeleàna crnata boja {to pokaùva deka se raboti za neobraboten objekt prikaàn vo crnata boja. Inaku vo prozorecot na menito se prikaùva bojata na obeleàniot objekt na koj vsunost treba da mu se izmeni bojata na liniite . Po aktivirawe na menito, se otvora ramka so eden del od boite.

Boite vo ramkata se prikaùvaat vo osum redovi po {est boi rasporedeni vo kvadratni poliwa. Vo ramkata ne se sodràt site boi. Napolno isto kako i vo menito za doveduvawe na for-ma na liniite se doveduvaat drugite boi vo vidnoto pole. Po ova vo prozorecot na menito se prikaùva izbranata boja. Dodelu-vawe na boja na liniite na objektite se vr{i analogno na dode-luvaweto debelina i forma na liniite . Na slikata se ~etiri prikazi.

--------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 41 -

Dodeluvawe znaci na otse~kite Od desnata strana na dijalognata ramka na komandata Outline Pen Dialog se dadeni menijata za dodeluvawe na znaci na otse~kite.

Odlevo e menito za dodeluvawe na znaci na po~etnata to~ka na otse~kata, a desno za krajnata to~ka na otse~kata. Po doveduvaweto na dijalognata ramka na ekranot i aktiviraweto na edno od dvete menija nad prostorot od dijalognata ramka }e se prikaè ramka vo koja se vne-seni mo`nite znaci za ozna~uvawe na krajot na otse~ka

Vo ramkata ne se vneseni site mo`ni znaci. Na na~in prikaàn vo prethodnite naslovi moè da se vr{i prelistuvawe po ramkata i da se pregledaat site mo`ni formi na znacite. Po izbor na znakot i potvrduvawe kon obeleànata otse~ka vo po~etnata ili krajnata to~ka }e se dodade izbraniot znak. Dimenziite na znakot {to }e se pridruì kon otse~kata e vo soglasnost so debelinata na otse~kata. Po ova kako i vo drugite razgledani to~ki se otstranuva dijalognata ramka. Vo primerot se dadeni nekolku izbori na znaci kon otse~ki dobieni so ovaa ramka :

Na krajot }e napomneme deka so dijalognata ramka moè odedna{ da se izvr{at pove}e dejstva nad obeleàn objekt. Imeno, moè i izborot na formata na liniite, {iro~inata i bojata da se dodelat so samo edno doveduvawe na dijalognata ramka na ekranot. Postapkata se sveduva na toa {to po aktivirawe na edno meni i na eden izvr{en iz-bor, izborot se zapametuva , se vnesuva vo prozorecot na soodvetnoto meni po {to toa meni se zatvora (se otstranuva ramkata so ponudeniot izbor). Po ova e mo`no aktivirawe i na vtoro meni ili i na treto, pa po izvr{enite izbori ,tie odedna{ da se potvrdat i da mu se dodelat na objektot so edno potvrduvawe ------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 42 -

. Pi[uvawe na tekstovi Pi{uvaweto na tekstovi e povrzano so kone~noto oblikuvawe na grafi~kite prikazi. Tekstovite se so vtor prioritet vo odnos na grafi~kite prikazi, no sepak se neophodni vo kone~noto oblikuvawe na prikazite. Stanuva zbor glavno za pi{uvawe na kratki tekstovi so cel da se dade kratka informacija za nekoj detal od prikaz ili za oz-na~uvawe na temiwata, stranite i aglite na raznite geometriski liko-vi. Za prikaùvawe na tekstovite i vo ovaa programa kako vo Word-ot moàt da se koristat razni fontovi, vo razli~na golemina, vo razli-~en zapis (standardno , zatemnet, iskoseno ili potcrtan) so mo`no ho-rizontalno poramnuvawe (odlevo, oddesno, ili centrirano). Izborot na fontot, goleminata na znacite od izbraniot font i zapisot na znacite se vr{at napolno identi~no kako i vo Word-ot. Tekstovite vo Corel-ot moàt da se prikaàt horizontalno , vertikalno i da bidat nakloneti pod koj i da bilo agol. Pred da se zapo~ne so postapkata za pi{uvawe na tekst korisno e da se opredeli: · fontot na tekstot; · goleminata na znacite za izbraniot font. - na~in na ispi{uvaweto. Pi{uvaweto na tekstovi se realizira so komandata Text Tool. Vo poleto na ovaa komanda e prikaàna bukvata “A”. So aktivirawe na komandata, na ekranot }e se prikaè pridru`nata lenta na ovaa komanda .

. Izborot na fontot, goleminata na znacite, zapisot na znacite i horizontalnoto poramnuvawe na vnesen tekst se opredeluvaat so ovaa lenta. Imeno, vo nea se sodràt me|u drugoto, menito za izbor na fontot, menito za izbor na goleminata na bukvite, menito za izbor na zapisot na bukvite od izbraniot font, meni za horizontalno poram-nu-vawe . Menito za izbor na fontot se prikaùva so zapisot Avantgarde Bk BT eden od latinskite fontovi vo sostav na listata na fontovite.

Vo odreduvaweto na fontot {to }e go izbirame, mnogu ni pomaga informacijata {to se prikaùva so doveduvawe na pokaùva~ot vrz fontovite. Se prikaùva kakov e nivniot oblik za ~etiri bukvi (malite i golemite bukvi: A, B, Y, Z) vrz osnova na koe se vr{i izbira- ---------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 43 -

weto. Brojot na fontovite e dovolno golem i sekoga{ treba da se dovedat vo vidnoto pole i drugite fontovi od listata za da se odredi kone~niot izbor. Na slikata e menito po izbor na eden od kirili~nite fontovi - fontot Mac C Times. Zaedno so ova meni }e treba da se koristi i menito za odreduvawe na goleminata na znacite na izbraniot font. Startniot broj vo poleto na menito e 24 kako broj za optimalna golemina na znacite pri rabota so tekstovite. So negovoto aktivirawe se prikaùva listata na mo`nite izbori na golenina.

Najmala golemina na znacite se izrazuva so 6, a najgolema golemina na znacite e izrazena so brojot 200. Skalata vo menito za izbor na goleminata na znacite se odnesuva na nivnata golemina kako {to tie }e se prikaàt vo listata po otpe~atuvaweto, a ne kako {to izgledaat tie vo ramkata za prikazite. Po izborot na fontot i goleminata na bukvite se izbira komandata Text Box ,po {to se otvora tekstualna ramka so koja zapo~nuva procesot na vnesuvawe na tekstot. Po~etnata polo`ba, odreduvaweto na dimen-ziite na ovaa ramka se vr{i spored postapkata za prikaz na pravo-agolnik. Na slikata se prikaùva ramkata.

Ramkata se prikaùva so tenka isprekinata linija. Vo leviot del od ramkata se zabeleùva trepereweto na kursorot. Ramkata e kako {to se gleda od slikata obeleàna. Vo ovaa ramka se vnesuva tekstot. Ramkata obi~no treba da bide pogolema otkolku {to se pretpostavuva deka }e bide potreben prostor za vnesuvawe na planiraniot tekst. ] e pokaème na eden konkreten primer, kako se vr{i podgotovka za prikaùvawe na tekstovi . ] e izbereme: · font na bukvite : Mac c Times; golemina na bukvite: 36; · na~in na zapi{uvaweto: standard; · tekst: slika 10. Go vnesuvame tekstot “slika 10” vo ramkata. Po vnesuvaweto, tekstot }e bide na kratko rastojanie od levata i gornata strana na tekstual-nata ramka. ----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 44 -

Na slikata e prikaàna sostojbata po vnesuvaweto na tekstot.

Potrebno e so postapkata na razvlekuvawe da gi dovedime dolnata i desnata strana od ramkata na pribli`no isto rastojanie kak-vo {to e odgore i odlevo. Razvlekuvame (oddolu nagore), pri {to ja pribliùvame dolnata linija od ramkata do tekstot. Vo slednoto raz-vlekuvawe, no sega oddesno nalevo so cel da se pribliì linijata do tekstot se dobiva kone~nata sostojba.

Dokolku vo procesot na razvlekuvaweto se pretera, se gubi ce-liot ili del od tekstot vo tekstualnata ramka. Treba da se vrati dolnata ili desnata strana so razvlekuvawe, no sega vo sprotivna nasoka. Vaka ograni~en tekstot e podgotven da moè da se prenese dosta precizno na mestoto kade {to treba da se registrira,. Za prenesuvawe na tekstot e potrebno da se otstrani obeleù-vaweto. Tekstualnata ramka e pod kontrola na komandata Text Tool. Komandata }e se isklu~i po izbor na komandata Pick Tool . Po ova e mo`no prenesuvawe na tekstot i usoglasi spored objektot. Vo primerov ,tekstot e pridruèn na pravoagolnik od dolnata strana.

Vo sostav na pridru`nata lenta se i opciite za izbor na na~inot na zapisite na znacite (bold, italic, underline) od izbraniot font. Sekoga{ moè vnesen tekst vo standarden na~in da se preina~i vo eden od navedenite. No, da ne se zaboravi na zadolìtelnoto obeleùvawe na vneseniot tekst vo ramkata za da se izvr{i ovaa promena. Na slednata slika se dava zapis na eden zbor vo standarden oblik i vo zadebelen (bold).

Na slikata se primeri na vneseni tekstovi vo razni ispisi.

------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 45 -

Delot za prikaz na tekstovi }e go zavr{ime so informacijata deka vo Corel-ot tekstovite mo`e da se prika`uvaat i rotirani. Na slikata e tekstot rotiran za 15 0 .

Tekstualnata ramka vo koja e vnesen tekstot, se rotira za odreden agol po isklu~uvawe na komandata Text Tool, neposredno pred dove-du-vawe vo pozicijata kade {to treba da se registrira . ---------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 46 -

V . Popolnuvawe na objekti so boja i [arki Vo ovoj naslov }e pokaème kako se dodeluvaat boi i {arki na objektite. Na raspolagawe imame zna~itelno pove}e boi i vo mnogu po-ve}e nijansi vo paletata na boite {to se koristat za prikaz na liniite na objektite. Navedenive dejstva se izvr{uvaat so komandata Fill Tool. (koman-data pod broj 14). Po doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto na komandata se prika-ùva imeto na komandata (na slikata odlevo) a po aktiviraweto lista so komandite vo najziniot sostav.(na slikata od-desno)

Vo sostav na ovaa komanda se slednive: - Fill Color dialog; - Founttain Fill dialog; - Pattern Fill Dialog; - Terxture Fill dialog; - Post Scripr Fill Dialog; - No Fill; - Color Docker Window. ] e gi koristime komandata Fill Color Dialog za izbor i dodeluvawe na boja na objektite i komandata Pattern Fill Dialog za izbor i vnesuvawe na {arki. Popolnuvawe na objektite so boja Mo`nost za izbor na komanda Fill Color Dialog se sozdava po izbor na komandata Fill Tool Po izbor na komandata Fill Color Dialog na ekranot se prikaùva dijalogniot prozorec Uniform Fill. Na slikata e prikaàn dijalogniot prozorec.

------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 47 -

Natamo{nite dejstva vo vrska so popolnuvaweto na objektite se realiziraat so menijata vo sostav na prozorecot. Dijalogniot prozorec na komandata Fill Color Dialog nudi golemi mo`nosti vo vrska so izborot na bojata so toa {to za izborot na boja ima tri mo`nosti (opcii). : - opcijata Models; - opcijata Mixers; - opcijata Palettes; Izbiraweto na edna od ovie opcii se vr{i so doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto na opcijata i kliknuvawe so gluv~eto. Edna{ izbranata opcija se registrira, pa koga }e se aktivira komandata Fill Color Dialog postojano (dodeka ne se izmeni) }e se prikaùva prozorecot so aktiviranata opcija. Smetame deka za izbor na boi e dovolno samo edna od ponudenite opcii a za najprikladna za koristewe e opcijata Palettes. Na slikata e daden prikaz na prozorecot za opcijata Palettes.

Za izbor na boja za popolnuvawe na objektite }e go koristime menito prikaàno na slikata. . So prikazot na prozorecot menito e vo aktivna sostojba i e mo`no da se zapo~ne so koristeweto na menito. Menito se sostoi od dva dela: - levo e ramka na paleti so boi (1). Vo ramkata se po {est paleti so po sedum boi eden red. - oddesno e stolbot (2) vo koj se vneseni boi vo mnogu sitni pravo-agolnici . Sekoja od boite vo stolbot pretstavuva osnova na bojata {to sakame da ja upotrebime za popolnuvawe na objektite. Izborot na osnovata na bojata se vr{i so sitno prikaàniot pravoagolnik {to se dviì nagore ili nadolu po stolbot (2).. Tamu kade {to }e se postavi ovoj pravoagolnik ( 3 ) se sovpa|a so izborot na osnovnata boja. Dvièweto na ovoj pravoagolnik se ostvaruva so gluv~eto na tri na~ini: · pokaùva~ot }e se dovede vo poleto na ovoj pravoagolnik (toj dobiva forma na krst), }e se pritisne levoto kop~e od gluv~eto i so pritisnato kop~e se doveduva pravoagolnikot nad nekoja od boite i potoa se osloboduva kop~eto. -------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 48 -

· doveduvaweto na pravoagolnikot nad nekoja od boite moè da se izvr{i i ako so gluv~eto se klikne nad edna od boite. Vo momentot na kliknuvaweto, pravoagolnikot se pomestuva nad taa boja. · dvièweto na pravoagolnikot po stolbot moè da se vr{i i so strelkite od gornata i dolnata strana na lentata. Pritisok na dolnata strelka go vodi pravoagolnikot nadolu, a so pritisok na gornata st-relka se dviì nagore. Za da se zabrza dvièweto na pravoagolnikot moè da se zadrì edna od strelkite podolgo vreme, do momentot koga pravoagolnikot }e se postavi nad bojata {to se izbira. Vo tekot na pomestuvaweto na pravogolnikot po stolbot se me-nuvaat paletite so boi vo ramkata. Po doveduvaweto na pravo-agolnikot vo stolbot nad boja {to se izbira za osnovna i soodvetno na toa doveduvaweto vo vidnoto pole na ramkata sootvetni nijansi na izbranata boja, izborot go ostvaruvame so doveduvawe na pokaùva~ot nad edna od nijansite i pritiskawe na kop~eto od gluv~eto. Bojata od izbranata paleta pobeluva {to ukaùva na nejziniot izbor. Po izbor na bojata, taa se prikaùva vo prozorecot za prikaz na bo-jata neposredno po zapisot Reference.

Vo po~etokot so doveduvawe na dijalogniot prozorec ,vo dvete polovinki od prozorecot za prikaz na boja se vnesuvaa crnata boja ( slika od levo ). Po izbor na bojata za popolnuvawe na objektot vo dol-nata polovina na ovoj prozorec se vnesuva izbranata boja. (slikata od desno ). Prikaùvaweto na izbranata boja vo prozorecot e korisno za posledna proverka na izbranata boja pred da se prenese taa vo ob-jektot. Dokolku e objektot oboen vo prethodnata postapka, a sega se menuva negovata boja, vo dvete polovinki na prozorecot }e se prikaè bojata na objektot. Po izborot na novata boja, novata boja se prikaùva samo vo dolnata polovinka od prozorecot. Na prikazot obeleàniot objekt e vo nijansa na òltata boja, a e izbrana nijansa na crvena boja..

Vo dijalogniot prozorec se sodrì i meni so koe moè na objek-tot da se dodeli posvetla ili potemna nijansa na bojata. Se ostvaruva so menito prikaàno na slednava slika.

---------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 49 -

Nijansata se odreduva so pomestuvawe na pravoagolni~eto.. Na sli-kata e pravoagolni~eto vo po~etnata polo`ba. Na slednite dve sliki od desno se prikaùva vlijanieto vrz nijansata na bojata sootvetno za izbrana polo`ba na pravoagol-ni~e-to za dve polo`bi. Broevite se odnesuvaat na procentot na osvet-luvawe (100% e bez promena, 0% bojata preminuva vo bela ). Na slikite se prikaùva i procentot na osvetluvaweto. Vo prviot primer e toj 63%, a vo sledniot e 25%.

Po kone~niot izbor na boja, vnesuvaweto na bojata vo objektot }e se izvr{i so slednava postapka. : · obeleùvawe na objektot; · aktivirawe na komandata Fill Tool, {to prethodi na komandata Fill Color Dialog za doveduvawe na dijalogniot prozorec na ekranot; · izbor na bojata za objektot spored prikaànata postapka ( po izbor na osnovnata boja , bojata i nijansata ) · potvrduvawe na izborot. Po ova bojata se prenesuva vo objektot, prozorecot se otstranuva od ekranot Vo sostav na komandata Fill Tool e i komandata za otstranuvawe na bojata od objektot. Tova e komandata No Fill ({esta komanda po redos-led) so koja koga }e se klikne so gluv~eto se ottranuva (se bri{e) bojata vo obeleàn objekt. Vo prilog se dadeni nekolku realizacii vo boja . Vo ovie prikazi se koristeni razni debelini na liniite. Daden e i prikaz na objekt so otstraneti linii.

Na slednata slika nekolku prikazi vo razli~ni nijansi realizi-rani so menito za izbor na nijansa.

------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 50 -

Nekolku mo`nosti vo prikaùvaweto na objekti so isponuvawe so boja.

Vnesuvawe na [arki vo objektite Mo`nostite vo oblikuvaweto na objektite so {arki se golemi ne samo so golemiot broj na standardni {arki (vkupno 39) {to moàt da se vnesat vo objekt (ili objekti), no i vo mo`nosta na nivnoto boewe po sopstvena èlba, nivnoto koristewe vo harmini~no odredeni boi, iz-borot na goleminata na {arkite, transformaciite ( rotirano posta-ve-nite {arki vo objektot, razvlekuvawe na {arkite, rasporeduvawe na {arkite vo eden red vo odnos na drugite so horizontalno pomestuvawe po èlba, odnosno pomestuvawe i vo odnos na oddelnite koloni). Prikaùvawe na {arkite se ostvaruva so komandata Pattern Fill Dialog vo sostav na komandata Fill Tool. Aktiviraweto na komandata Fill Tool e neophodno za da se izvr{i aktivirawe na komandata Pattern Fill Dialog (treta po redosled komanda). Po aktiviraweto na ovaa komanda na ekranot se javuva dijalogniot prozorec so pomo{ta na koj }e gi izvr{uvame site dejstva vo vrska so {arkite.

------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 51 -

Dejstvata na ovoj prozorec se grupirani vo pet menija, i toa: - menito za izbor na {arki i boja na {arkite; - menito za izbor na po~etnata pozicija na {arkite ; - menito za odreduvawe na dimenziite na {arkite ; - menito za izvr{vawe na transformaciite na vnesenite {arki ; - menito za rasporeduvawe na {arkite vo redovite odnosno vo kolonite . Vo prodolènie davame osvrt na oddelnite menija, nivnoto dejstvo, na~inot na izvr{uvawe na dejstvoto so dovolen broj grafi~ki prikazi. Menito za izbor na [arki i boja na [arkite Na slikata e prikaàno menito za izbor na {arki ( 1) i boja na {arkite(2).

Vo menito pri doveduvawe na dijalogniot prozorec e vnesena najavnata slika za {arkite. Neposredno do {arkata, e kop~eto za akti-virawe na ova meni. Od levo se trite mo`ni izbori za prikaz na {arki. - 2–Color, opcija za prikaz na {arkite vo dve boi po izbor na korisnikot.

- Full Color , opcija za prikaz na {arkite vo pove}e boi. - Bitmat , opcija za prikaz na bitmstirani {arki.

So doveduvawe na dijalogniot prozorec na ekranot vo kruk~eto pred opcijata 2-color e zabeleèna to~ka {to ukaùva deka ovaa opcija e aktivna, a toa zna~i mo`nost za prikaùvawe na {arki vo dve boi. Krug~iwata pred tekstot Full color i Bitmap se momentalno prazni, {to pokaùva deka dvete opcii ne se aktivni, Prikaz na [arki vo dve boi Za prikaz na {arki vo dve boi se koristi opcijata 2 -Color. So kliknuvawe nad kop~eto za aktivirawe na menito so {arkite nad pro-storot od dijalognata ramka se prikaùvaat vo pravoagolna ramka devet {arki. ----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 52 -

Na slikata e daden prikazot po aktiviraweto na ova meni.

Moème da koristime vkupno 39 {arki, a tie sukcesivno moàt da se doveduvaat vo ovoj prostor so lentata za verticalno pomes-tuvawe. Kliknuvawe na gornata strelka doveduva tri {arki, a od ram-kata se otstranuvaat trite vo najgorniot red.So sledni pritisnuvawa na ovaa strelka se dobiva pregled na site {arki vo sostav na ova me-ni. Koga vo ovoj prostor }e se prikaè {arkata {to sakame da ja vneseme vo objektot, kliknuvame nad nea so gluv~eto. Izbranata {arka se prenesuva vo najavnata slika od menito i ja zamenuva najavnata {arka. Od desnata strana ima dva prozorci. Gorniot prozorec pred koj e zapisot Front e namenet za izbor na bojata na {arkata, a oddesno e kop~eto za aktivirawe na menito .Dolniot prozorec pred koj e zapisot Back e namenet za izbor na bojata na osnovata a neposredno do nego e kop~eto za aktivirawe na menito. So kliknuvawe na kop~eto desno po zapisot Front, se otvora pro-zorec vo koj se prikaàni boi vo kvadrat~iwa po {est rasporedeni vo devet redovi. Na slikata e daden dijalognoiot prozorec po kliknu-vaweto na kop~eto po zapisot Front.

Site mo`ni boi {to moàt da mu se dodelat na objektot ne se sodràt vo ramkata. Soglasno so ova, izborot na boja e korisno da se izvr{i otkoga }e se razgledaat site boi . Izbranata boja za prikazot se prikaùva vo prozorecot i se vnesuva vo najavnata slika. Po izborot na bojata, ramkata so boite se otstranuva. Za izbor na boja za osnovata se povtoruva ovaa postapka so aktivirawe na kop~eto desno od dolniot prozorec po zapiot Back. I izbranata boja na osnovata se vnesuva vo prozorecot i vo najavnata slika. -----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 53 -

Dokolku sme zadovolni od izborot na {arkata, bojata na {arkata i bojata na osnovata se potvrduva izborot. Na izborot mu prethodi obeleùvawe na objektot pred doveduvawe na dijalogniot prozorec. Vo prilog sleduvaat tri realizacii

Izbor na [arki vo pove]e boi Za izbor na {arki vo pove}e boi se sproveduva postapkata {to se odnesuva na prikazi vo {arki vo dve boi so prethodno aktivirawe na vtorata opcija. Aktiviraweto na ovaa opcija ja deaktivira prethod-nata. So aktivirawe na ovaa opcija od dijalognata ramka kako nepotrebni se otstranuvaat prozorcite od desnata strana na menito.

[ arkata vo najavnata ramka sega se prikaùva vo pove}e boi. Ovde ne moè da se vlijae na promenata na boite i tie se prezentiraat kako {to se memorirani.. Vo prilog sledat dve grupi od po devet {arki po na{ izbor.

Na slikata se prikaàni tri realizacii .

--------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 54 -

Izbor na bitmapirani [arki Aktivirawe na tretata opcija dava prikazi za popolnuvawe od sosema drug vid. Kaànoto za prvite dve opcii se koristi i za ovaa opcija. Na slikata e prikaz na dijalognata ramka za aktivirana opcijata Bitmap.

Se {to e kaàno za aktivirawe, prikaz na {arkite i izbirawe se odnesuva i na ovaa opcija. Vo prilog sledat dve grupi od po devet {arki po na{ izbor.

Na slikata se prikaàni tri realizacii.

Meni za izbor na po~etnata pozicija na [arkata Menito Origin ja odreduva po~etnata pozicija na {arkata spored objektot.

Preddodredena opcija e postavuvawe na {arkata na ista pozicija kako {to e postaven objektot. Dokolku e, na primer, objektot pravo-agolnik podreduvaweto na {arkite treba da se sovpadne so levata st-rana na pravoagolnikot. Me|utoa, so ova meni e mo`no po~etnata po-lo`ba na {arkite da bide pomestena za vnesena vrednost so tasta-turata nadesno ili nalevo, dokolku toa e potrebno. ------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 55 -

Sekoe kliknuvawe so gluv~eto na gornoto kop~e ja nagolemuva vrednosta za 1/2 od dol`inata na {arkata ( predodredeno e 5.08cm ) ili ja namaluva dokolku se klikne na dolnoto kop~e. Vnesuvawe na podatoci vo ova meni se vr{i po pravilo pred izborot na {arkata. Podatoci se vnesuvaat i vo dolnata opcija dokolku e potrebno {arkite da bidat pomesteni nagore ili podolu od po~etnata pozicija. Od levo e za predefiniranata polo`ba a od desno pomestu-vawa vo horizontalna polo`ba, vertikalna polo`ba i ednovremeno vo dvete nasoki.

Meni za izbor dimenziite na objektot Menito Size se koristi za odreduvawe na dimenziite na {arkite.

Dimenziite na {arkite glavno se odreduvaat vrz osnova na dimenziite na objektot. Menito sodr`i dve opcii. Ednata za izbor na {iro~inata na {arkata, a drugata za izbor na viso~inata. Predodre-deni dimenzii za {arkite se po 5.08 cm i ovoj podatok so doveduvawe na dijalogniot prozorec e vnesen vo prozorcite na dvete opcii. Sekoe kliknuvawe ja nagolemuva ili namaluva vrednosta na podatokot za edna polovina. Poefikasno e dimenziite da se vnesuvaat so tastaturata. Na slika se dadeni prikazi na edna od {arkite .

Meni za iskosuvawe i rotacija na [arkite Menito Transform vo svojot sostav ima dve opcii:

-----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 56 -

- opcijata Skew se odnesuva na iskosuvawe na {arkite; -· opcijata Rotate za zavrtuvawe na {arkite za opredelen agol. Opcijata e so po~etna vrednost 0.0. Merka za iskosuvzwe na {arkite e agol. Na slikata se prezentira prikaz na iskosuvawe na {arka vo dvata slu~ai. Odlevo e prikazot za vnesena pozitivna vrednost na agolot i za negativna vrednost za agolot e od desno.

Na slednava slikata e daden prikaz na popolnuvawe na objekti so {arki rotirani vo negativna nasoka za agol od 15 0, odnosno rotirawe vo pozitivna nasoka za agol od 30 0 .

Meni za rasporeduvawe na [arkite vo objektot Menito Row or column offset se koristi za rasporeduvawe na {ar-kite vo redovi i po koloni. Mo`no e {arkite da se podredat taka {to tie vo redovite da bidat pomesteni edni vo odnos na drugite za od-reden procent od dolìnata. Istoto ova pomestuvawe moè da se ostvari i vo oddelnite koloni. Vo daden moment treba da e aktivna opcijata so koja se ostvaruva pomestuvaweto vo redovite ili drugata {to se odnesuva na kolonite. Podatokot {to }e se vnese moè da se menuva od 0% do 100% i pretstavuva procent od dolìnata, ako pomestuvaweto se vr{i po redovi ili da pretstavuva procent od viso~inata, ako se vr{i pomestuvawe po kolonite. Na slikata e daden prikaz za pomestuvawe od 50% vo redovite.

Prikaz so tri izbori na {arki .

-------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 57 -

Transformaciite(razvlekuvaweto, iskosuvaweto i vle~eweto na temiwata) nad objektite mo`at da se vr{at i koga se objektite popol-neti so boja ili vo niv e vnesena {arka. Sekoja promena {to se vr{i nad objektot ja sledi i bojata i {arkata so toa {to sekoga{ bojata vo prvobitniot objekt se razvlekuva nad prostorot {to go ograduva izme-netiot objekt, a istoto se slu~uva i so {arkite. Nesporna e korista od ovie transformacii i vo korigiraweto na objektite zaradi usogla-suvwe na objektot i {arkata. . Na primerot {to sleduva e neusoglasena {arkata so gabaritot na objektot, pa so razvlekuvawe toa neusoglasuvawe e otstraneto so razvlekuvawe {to jasno se gleda na slikata

Slednite dva prikazi se dobieni so iskosuvawe na objekt .

-----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 58 -

VI . Koristewe na glavnite menija Mnogu se dejstvata [to se vr[at so komandite sodràni vo glavnite me-nija. }e razgledame samo del od komandite na menijata Arrange i Effect. Koristewe na menito Arrange Vo prodolènie se razgleduvaat nekolku od komandite na ova meni {to se odnesuvaat na: - grupno koristewe na objektite (komandata Group); - odreduvawe ia nivo na preklopuvawe na objektite (komandata Order); - odreduvawe na polo`bata na objektot, pomestuvawe na objektot horizontalno i vertikalno od polo`bata vo koja se nao|a, odreduvawe na dimenziite na objektot, rotirawe na objektot, razvlekuvawe na objektot, iskosuvawe i nekoi drugi dejstva (komandata Transformation); - postavuvawe na objektite vo odredena polo`ba, odnos me|u oddelnite objekti i centrirawe (komandata Align and distribute); - oblikuvawe (sozdavawe) na novi objekti so koristewe na osnovnite objekti ( komandata Shaping). Komandata Group Komandata Group ovozmoùva grupirawe na dva ili pove}e objekti vo edna celina so cel odredena transformacija (pomestuvawe, roti-rawe, iskosuvawe ili drugo) da se izvr{i ednovremeno nad site ele-menti. So ova se postignuva pove}ekratna korist. Prvo,namesto edna transformacija da se izvr{uva podine~no nad oddelni objekti, sega transformacijata }e se izvr{i odedna{ nad site objekti vo sostav na grupata, so {to se skratua vremetraeweto na izvr{vaweto na trans-formacijata. Vtoro, isto e zna~ajno i korisno toa {to edna trans-formacija }e se izvr{i ednakvo za site objekti. Taka, site objekti }e se rotiraat, na primer za eden ist agol, podednakvo }e bide iskosu-vaweto na site objekti, razvlekuvaweto ili koja i da bilo druga transformacija. Treto, obeleùvaweto na elementite vo grupata se vr-{i samo so edno kliknuvawe, koga }e se dovede pokaùva~ot nad eden od objektite od grupata. Del od listata na menito Arrange se prikaùva na slikata .

-----------------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 59 -

Definiraweto na grupata se vr{i na sledniov na~in: - po obeleùvaweto na objekt se pritisnuva na tasterot Shift i se prodolùva so obeleùvaweto na slednite objekti; · se doveduva listata so komandite na menito Arrange; · se izbira komandata Group. Po ova grupata e definirana i ostanuva se dodeka ne se rasturi so komandata Ungroup so sprotivno dejstvo. Dotoga{, vo natamo{nata rabo-ta vrz prikazot, sekoe dejstvo }e se odnesuva na site objekti od formi-ranata grupa. Za objektite nadvor od grupata dejstvata se odvivaat poedine~no. Na slikata e daden prikaz na grupen objekt (odlevo) i negovoto razvlekuvawe, iskosuvawe i zavrtuvawe za odreden agol.

Komandata Order Spomenavme deka dva objekti (odnosno pove}e) dokolku se dovedat nad ist prostor nastanuva celosno ili delumno poklopuvawe (pokrivawe) na edniot objekt od strana na drugiot, odnosno me|u pove}e objekti. Kako posledica na ova e nevidlivosta na celiot ili na del od pokrieniot objekt. Vo vrska so ova go spomenavme terminot prioritet. Sekoj objekt {to preklopuva drug objekt velime deka e so povisok prioritet vo odnos na druiot. Ako se vo pra{awe samo dva objekta }e kaème deka objektot {to go preklopuva drugiot objekt e so prioritet 1, a poklopeniot so prioritet 2. Dokolku se pak pove}e objekti onoj {to gi preklopuva site drugi dokolku se postaveni vo ist prostor e so prioritet 1, a slednite kako koj preklopuva drug so prioriteti 2, 3, 4 itn. Prioritetot glavno se odreduva avtomatski so vnesuvaweto na objektite. Na sekoj sleden objekt mu se pridruùva povisok prioritet vo odnos na objektot vnesen pred nego. Mo`na e promena na prioritetite na objektite vo edna grafi~ka realizacija dokolku se naloì potreba od toa. Prioritet na eden objekt moè da se izmeni so komandata Order. Po aktivirawe na menito Arrange se prikaùva listata so komandite na ova meni . Na slikata e prikaz na listata po izbor na komandata Order.

-----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 60 -

Od desnata strana na listata se nadovrzuva ramka vo koja se vneseni site mo`ni opcii na ovaa komanda so zapisite : - To Front (na obeleàniot objekt mu dodeluva prioritet 1). So ova obeleàniot objekt gi preklopuva site drugi objekti vo slu~aj na dove-duvawe na ist prostor; - To Back (na obeleàniot objekt mu se dodeluva najnizok prioritet). So ova objektot }e go preklopuvaat site drugi objekti. · ForWard (go zgolemuva prioritetot na obeleàniot objekt za eden); - Back One (go namaluva prioritetot na objektot za eden); - Reverse Order ( dodeluva obraten redosled na prioritetite na obeleànite objekti. Promena na prioritetot na eden objekt se vr{i na sledniov na~in: - se obeleùva objektot; - se doveduva listata so komandite na menito Arrange; - se aktivira komandata Order; - se kliknuva nad edna od opciite. Prioritetot na objektot }e se promeni, a listata so komandite na menito Arrange se otstranuva od ekranot. Vnesenite objekti vo redosled : pravoagolnik, kru`nica i pravi-len petoagolnik se so prioriteti soodvetno 3, 2 i 1

So izmenuvawe na prioritetite na vnesenite objekti se dobieni prikazite pri preklopuvawe so promena na prioritet. .

Komandata Transformation Vo ovaa komanda se opfateni pogolem broj dejstva {to se odne-suvaat na osnovnite objekti. Glavno, tie se odnesuvaat na odreduvawe na polo`bata na objektot, pomestuvawe na objektot od polo`bata vo koja se nao|a vo druga, odreduvawe na dimenziite na objektot,rotirawe na objekt, razvlekuvawe na objektot, iskosuvawe i nekoi drugi. Dejstvata na koi se odnesuva ovaa komanda se razgledani vo pret-hodnite glavi. Me|utoa, site ovie dejstva se izvr{uvaa po slobodna procenka za polo`bata na objektot, dimenziite, rotacijata, razvle-kuvaweto i iskosuvaweto. So ovaa komanda e mo`no navedenite dejstva da se vr{at vrz osnova na vneseni numeri~ki podatoci. -------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 61 -

Vo prodolènie }e gi razgledame poedine~no navedenite dejstva. So aktivirawe na menito Arrange i izbor na komandata Transformation, oddesno se prikaùva ramka so pet opcii .

Opciite se : Position - Ja soop{tuva pozicijata vo koja se nao|a obeleàniot objekt, pomestuva (fiksira) objekt vo odredena pozicija i vr{i rela-tivno pomestuvawe na objektot od polo`bata vo koja se nao|a vo druga vo horizontalna nasoka , vertikalna nasoka ili ednovremeno vo dvete nasoki · Rotation - Ukaùva na polo`bata na obeleàniot objekt, vr{i rotacija na objektot okolu taa to~ka i rotacija okolu to~ka na objektot {to }e se izbere. · Scale – Vr{i razvlekuvawe na objektot horizontalno i verti-kalno ili ednovremeno vo dvete nasoki za zadaden procent vo odnos na dimenziite na objektot. · Size - Odreduva dimenzii na objekti, Pod terminot dimenzii na objekt se podrazbira rastojanieto na dvete najoddale~eni to~ki od ob-jektot vo horizontalna, odnosno vo vertikalna nasoka. · Skew - Se koristi za iskosuvawe na objekti so ukaùvawe kolka-vo treba da bide iskosuvaweto izrazeno vo agli. Po izbor na koja da bilo opcija od ramkata

listata so komandite se otstranuva od ekranot. Preminuvawe na druga opcija so ogled na toa {to dijalogniot prozorec e otstranet od ekranot i izbirawe na drugite opcii se vr{i preku vneseniot prozorec so kliknuvawe na edna od opciite vo gorniot red .

( na slikata e samo naslovnata lenta ) --------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 62 -

Vo sekoi od pette prozorci vo gorniot red se sodràt pette opcii so slikovit prikaz na dejstvoto Za razlika na drugite prozorci koi po izvr{enoto dejstvo se otst-ranuvaat, vo ovaa komanda ostanuvaat na ekranot i po izbor na druga opcija. Prozorcite se prikaùvaat desno od ramkata za crtawe . Za otstranuvawe se koristi komandata Close so znakot ( ) vo gornoto desno }o{e. Opcijata Position Na slikata e opcijata Position. Odlevo e ramkata za crtawe a od desno opcionata ramka

So opcijata se postavuva (prenesuva) objekt vo odredena polo`ba. Mo`ni se dve prenesuvawa na objektite. - apsolutno prenesuvawe (prenesuvawe na objektot vo odredena polo`ba nezavisno vo koja polo`ba e objektot ) - relativno prenesuvawe (prenesuvawe na objektot vo odnos na polo`bata vo koj e postaven. ] e gi razgledame dvete mo`ni pomesuvawa. 1. Apsolutno pomestuvawe. Pri apsolutnoto pomestuvawe objektot se postavuva vo polo`ba odredena so rastojanijata na objektot od levata vertikalnata linija na ramkata i od dolnata horizontalna linija isto taka od ramkata za crtawe . Vsu{nost , vo polo`ba zadadena so koordinatite na to~ka vo odnos na Dekartov koordinaten sistem. Objektot {to treba da se dovede vo odredena polo`ba se obele-ùva. Po obeleùvaweto vo prozorcite H i V od opcionata ramka se prikaùvaat koorinatite na to~ka vo koja se nao|a objektot. Potrebno e vo prozorcite H i V da se vnesat koordinatite na to~ka-ta vo koja treba da se postavi objektot i da se pritisne vo poleto so zapisot Aplly. Preddefinirano pozicionirawe na objektite e vo odnos na sredi{nata to~ka. Na slikata od levo vnesenata to~ka ukaùva deka e preddefiniraniot izbor za pozicionirawe vo odnos na sredi{nata to~ka .

--------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 63 -

Mo`no e pozicionirawe na objektite i vo odnos na temiwata na objektot i spored sredi{nite to~ki na stranite.

Izborite na drugite to~ki se vr{at so kliknuvawe vrz edno od osumte kvadrat~iwa od slikata pri {to vo poleto se vn-suva znakot

. Spored slikata pozicioniraweto na objektot vo novata polo`ba }e bide spored gornoto levo teme . Vo ramkata za crtawe se vneseni pove}e primeri na objekti vo razli~ni polo`bi. Spored koja to~ka e pozicioniran objektot se na-zna~uva so obeleùvaweto na temeto na objektot. Vo primerite se vne-seni koordinatite na to~kata vo odnos na koja se tie postavuvani. 2. Relativno pomestuvawe Relativno pomestuvawe na objekt od edna polo`ba vo druga. se ostvaruva so aktivirawe na poleto pred zapisot Relative Position so kliknuvawe so gluv~eto. Se registrira znakot . Podatocite se vne-suvaat isto vo navedenite prozorci. So podatocite sega se soop{tuva kolku }e bide pomestuvaweto na objektot vo nasokata X i nasokata Y. Po vnesuvaweto na podatocite so pritiska na Apply . Na slikata e primer za relativno pomestuvawe na objekt.

I pri relativnite prenesuvawa e mo`no da se koristi izbor spored koj }e se vr{i prenosot. So pritiskawe na Apply To duplicate se prikaùvaat i objektot vo prethodnata polo`ba i pomesteniot objekt. So pove}ekratno prika-ùvawe na pomesteni objekti horizontalno (za ordinata nula) ili ob-ratno samo vertikalno (za apscisa nula) se dobivaat razli~ni pri-kazi. Vo prilog davame tri prikazi realizirani so komndata Apply To Duplicate

---------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 64 -

Opcijata Rotation Opcijata Rotation se koristi za zavrtuvawe objekti za odreden agol.

So kliknuvawe vo znakot , se povlekuva prozorecot na opcijata. Position i se doveduva prozorecot na opcijata Rotation.

Po vnesuvaweto na podatok za agolot na zavrtuvaweto vo prozo-recot po zapisot Angle, bez da se menuvaat podatocite za pozicijata na objektot po zapisot Center, rotacijata }e se izvr{i okolu sredi{nata to~ka na objektot. Dokolku pak se zamenat podatocite vo prozorcite za pozicijata na centarot na objektot se vr{i zavrtuvawe okolu to~kata ~ii koordinati se vneseni. Ulogata na poliwata Apply i Apply To Duplicate za izvr{uvawe na rotiraweto po vnesuvaweto na podatocite se prezentira vo ramkata za crtawe. Vo ramkata odgore e zadadeniot objekt rotiran okolu sredi{-nata to~ka , vo sredinata objektot po zavrtuvaweto okolu odlevo pomestena to~ka realizirano so kliknuvawe vo Apply. Prikazot vo dolniot del od ramkata e realiziran so kliknuvawa vo poleto Apply To Duplicate. Vo prilog se dadeni i dvata prikazi ostvareni so serija kliknuvawa vo poleto Apply To Duplicate.

-------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 65 -

Opcijata Scale and Miror Opcijata Scale and Miror se doveduva po kliknuvawe na opcijata so

znakot . Se koristi za razvlekuvawe na objektite. Opfateno e razvlekuvaweto vo horizontalna nasoka, vo vertikalna nasoka i ednovremeno vo dvete nasoki. So opcijata Scale se sproveduva razvlekuvawe so vnesuvawe na nmeri~ki podatoci. Toa se vr{i so ukaùvawe za kolku procenti od dolìnata (odnosno {iro~inata) na objektot treba da se izvr{i edno od mo`nite razvlekuvawa So opcijata Miror razvlekuvaweto se vr{i so pokaùva~ot nepos-redno po izborot na ovaa opcija. Vo momentot na doveduvawe nad edno od to~kite od obeleùvaweto e mo`no da se sprovede razvlekuvawe.

So otvorawe na ovaa opcija vo dvete poliwa po Scale e voveden brojot 100. Po obeleùvaweto na objektot kaj koj treba da se vr{i horizontalno razvlekuvawe (vo gorniot prozorec) ,se vnesuva podatok za razvlekuvaweto. Za da se razvle~e objektot na primer za 20 % potrebno e vo poleto da se vnese brojot 120. Ako se vovede na primer 80, razvlekuvaweto }e se izvr{i pak horizontalno, no sega so razvle-kuvaweto dolìnata na objektot se namaluva za 20% od prvobitnata. Razvlekuvawe vo vertikalnata nasoka se vr{i so vnesuvawe na poda-tok vo dolniot prozorecot na ist na~in. Vo ramkata za crtawe se primerite za razvlekuvawe na objektite vo trite mo`ni slu~aevi. Prikazite na slednata slika se dobieni so koristewe na poleto Apply To Duplicate izmenuwawe za po 5% vo edna odnosno druga nasoka za razni izbori na to~ki spored koi se vr{i razvlekuvaweto.

----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 66 -

Opcijata Size Opcijata se doveduva so kliknuvawe vrz znakot ( ). Se koristi za dodeluvawe na dimenzii na objektite.

Po obeleùvawe na eden objekt dokolku e opcijata aktivna vo dvata prozorci se prikaùvaat dimenziite na objektot. Dimenziite mu se dodeluvaat na obeleàn objekt koga soop{tenite podatoci vo pro-zorecot }e se zamenat so onie {to treba da gi dobie objektot . Opcijata Skew Opcijata Skew se koristi za iskosuvawe na objektite. Se doveduva

so izborot na znakot

Iskosuvawata se vr{at so ukaùvawe na agolot na iskosuvaweto.- Opcijata ne se razlikuva vo odnos na drugite, i po vnesuvawe na agolot na razvlekuvaweto vo soodvetnite prozorci se kliknuva nad edno od poliwata Apply ili Apply To Duplicate so koi se naloùva izvr{uvaweto na dejstvototo. Vo ramkata za crtawe e vnesen kvadrat a od desno razvle~en kvad-ratot vo horizontalna nasoka za agol od 45 0 a od dolu isto kvad-ratot iskosen za agol od 15 0 vo vertikalna nasoka. ---------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 67 -

Na slikata vo prviot red od levata strana e vnesen kvadrat, a posledovatno po nego sleduvaat iskosenite pravoagolnici za 15 0 , 30 0 i - 30 o .

Slednite prikazi se ostvareni so komandata Apply To Duplicate za razvlekuvawe na pravilen ~etiriagolnik, pravilen petoagolnik i za kru`nica .

Komandata Align and distribute Komandata vo naslovot se koristi za poramnuvawata na objektite odlevo, oddesno ili postavuvawe na objektite centrirano, odnosno poramnuvawe odgore, oddolu i isto taka centrirano vo vertikalna nasoka. So aktiviraweto na ovaa komanda se prikaùva dijalognata ramka.

Poramnuvaweto moè da bide vo horizontalna nasoka, vo vertikalna nasoka ili ednovremeno vo dvete nasoki. - Poramnuvawe vo horizontalna nasoka Poramnuvaweto se vr{i me|u dva objekta. Vo dijalogniot prozorec vo gornata polovina vo edna linija ima tri prozor~iwa po koi se vneseni zapisite: · Left (levo); · Center (centrirano); · Right (desno). Izbor na poramnuvaweto se vr[i po slednata postapka: · se obeleùvaat objektite. · se izbira poramnuvaweto (se kliknuva vo edno od kvadrat~iwata

vo prviot red.. Po kliknuvaweto vo prozor~eto se zabeleùva znakot · se potvrduva izborot.

-----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 68 -

Na slikata se prikaùvaat od levo dvata objekta pred poram-nuvaweto a na slednite sliki sostojbite po poramnuvaweto.

- Poramnuvawe vo vertikalna nasoka Poramnuvawe vo vertikalna nasoka se vr{i so trite prozor~iwa postaveni edno pod drugo od levata strana na prozorecot Pred niv se zapisite: · Top (gorno); · Center (sredi{no); · Bottom (dolno). Izborot se vr[i analogno na horizontalnoto poramnuvawe

Na slikata se prikaùvaat odlevo dva objekta pred poramnuvawe a vo prodolènie poramnetite. -Poramnuvawe vo dvete nasoki Za da se izvr[i poramnuvawe na objekti vo dvete nasoki treba da se napravi izbor od grupata za horizontalnoto poramnuvawe (edna od opciite Left, Center ili Right), izbor od drugata grupa (Top, Center ili Bottom) i da se sprovede prikaànata postapkata. Naj~est slu~aj na poramnuvawe e centrirano poramnuvawe na eden objekt vo odnos na drug. Vo prilog e primer za centrirano poramnuvawe na objektite. Za poramnuvawe vo dvete nasoki se vr[i poramnuvawe dva pati. Na slikata se prikaàni centri~no poramneti tri objekti.

Komanda Shaping Komandata Shaping se koristi za oblikuvawe (sozdavawe) na novi objekti so koristewe na osnovnite objekti. So ovaa komanda se sozda-vaat novi objekti formirani od dva ili pove}e osnovni objekti na raz-li~ni na~ini. Nov objekt moè da se sozdade samo ako se prekrivaat (se se~at) me|usebno osnovnite objekti. Brojot na objektite so koi se formira nov objekt ne e ograni~en. Pri formirawe na nov objekt treba da se obele-àt site osnovni objekti koi }e u~estvuvaat vo sozdavaweto na objek-tot. Sozdadenite objekti so ovaa komanda se odnesuvaat napolno isto kako i osnovnite objekti, {to e golemo olesnuvawe vo sozdavaweto na grafi~kite prikazi. ---------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 69 -

Na slikata se prikaùva del od listata so komandite na menito Arrange .

Po izbor na komandata Shaping desno od listata se pridruùva ramka vo koja se navedeni opciite Weld, Trim i Intersect Po izbor na edna od opciite oddesno, na ekranot se prikaùva sootvetniot opcionen prozorec a listata so komandite se otstranuva od ekranot. Vo natamo{nato koristewe na komandata Shaping premin od edna na druga opcija }e se vr{i preku opcioniot prozorec . Opcijata Weld So opcijata Weld novoformiraniot objekt e unija na dvata osnovni objekti. Aktivna e opcijata Weld. Dejstvoto na opcijata e slikovito prikaàno vo opcioniot prozorec.

Postapkata za formirawe e slednata ; · se postavuvaat osnovnite objekti vo ramkata za crtawe, · se obeleùvaat objektite; · se kliknuva nad poleto Weld To; Opcija Intersect i Trim So opcijata Intersect se dobiva nov objekt od presekot me|u dvata objekti a so opcijata Trim objekt od razlikata me\u dva objekti. Na slikata se prikazi na dobienite objekti.

------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 70 -

Komandi na menito Effect Od menito Effect ]e gi razgledame komandite Envelope , Contour i Extrude. Komandata Envelope So komandata Envelope objektite se transformiraat vo razni formi vo slobodna interpretacija kaàno, objektot se vnesuva vo pliko i od formata na plikoto nastanuva transformacija (izmenuvawe) na vneseniot objekt spored formata na plikoto. Transformacii moè da se vr[at i na oblikuvawe na umetni~ki (artistic) tekst za razlika od tekstot koristen dosega koj e imenuvan kako pasusen (paragraph ) tekst . Po aktiviraweto na komandata Envelope prozorecot se javuva od desnata strana od ekranot .

Ednovremeno so toa se doveduva pridru`nata lenta na komandata Envelope

Za po~etok koristeweto na ovaa komanda ]e go prosledime vrz transformacii na umetni~ki tekstovi . Vo lentata se menija za izbor na font i golemina na bukvite. Se izbira font a optimalna golemina na bukvite treba da e okolu 100. Vnesuvawe na tekst se vr[i so komandata Text .Za vnesuvawe na tekstot sega ne se otvora tekstualna ramka. Po aktiviraweto na koman-data TEXT so doveduvawe na kursorot i kliknuvawe se odreduva pozi-cijata od koja ]e se prenese tekstot. Po~etnata pozicija se obeleùva so znakot ( ) . Po vnesuvawe tekstot se obeleùva. }e ja objasnime postapkata za transformacija na umetni~ki teks-tovi. Redosledot na izvr[uvaweto na dejstvata za da se ostvari edna transformacija vrz tekst e slednata : (Fazite na transformacija se prosledeni vo ramkata za crtawe). << izbor na font, goleminata na bukvite i vnesuvawe na teks-tot. Vnesen e tekstot “ ABCDEF “ . -----------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 71 -

<< aktivirawe na komandata za transformacija . Komandata za transformacija na umetni~ki tekst se aktivira so kliknuvawe vrz poleto so zapisot Add New vo prozorecot. Po akti-vi-rawe na komandata Add New okolu tekstot se iscrtuva pravoagolna ram-ka so prekinata linija a na mestata kade se oznakite od obeleùvaweto ]e se pojavat kontrolni jazli (vo forma na sitno nacrtani kvadrati).

<< izbor na formata na liniite za povrzuvawe na jazlite, Izbor na formata na liniite za povrzuvaweto se vr[i so menito

vo koe so slika se prikaùvaat ovie povrzuvawa Mo`ni se tri izbori so menito. Izborite se imenuvani so :

- Stright Line (povrzuvawe na jazlite so prava linija) (1), - Single Arc (povrzuvawe na jazlite so zakrivena linija od ednata

strana ) (2) , - Double Arc (povrzuvawe na jazlite so zakrivena linija od dvete

strain )(3). Izborot ne e zadolìtelen. Preddefinira e opcijata Single Arc

<< Vle~ewe na jazlite so cel da se dobie sakanata forma na objektot.

Vle~eweto se vr[i so doveduvawe na pokaùva~ot vrz jazel i drì pritisnato kop~eto. Kako ]e se transformira (menuva formata na objektot) zavisi od toa koj jazel , odnosno koi od jazlite ]e se vle~at, vo koj pravec i na koe rastojanie i kako se povrzani me\u sebe jazlite. << otstranuvawe na obeleùvaweto.(zadolìtelno e aktivirawe na komandata Select i kliknuvawe vo proizvolna polo`ba),

Vo prilog se tri realizacii vrz tekstot “ OHRID “ .

-------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 72 -

Transformacii nad objektite se vr[at so izbor na poleto Add Preset .

Ovde transformaciite se vr[at pome\u osnoven objekt i edna od formite na prozorecot po aktivirawe na opcijata Add Preset. Koriste-weto na ovaa opcija e analogna na prethodnata. Taa se sveduva na sled-nive dejstva:

- vnesuvawe na objekt ( obeleùvawe na objektot)(1), - aktivirawe na opcijata Add Preset, - izbor na forma (2) (okolu poleto na izbranata forma se

prikaùva ramka), - vle~ewe na jazlite spored èlbata na korisnikot( 3). - potvrduvawe na izborot ( kliknuvawe na Aplly ) - otstranuvawe na obeleùvaweto ( se koristi Select) (4)

Site fazi se prikaàni na slikata.

Po ova ramkata so formite se zatvora . Ne se site formi vo vidnoto pole na ramkata. Drugite se doveduvaat so lentata za vertikalno pomestuvawe od desnata strana. Moàt vkupno da se koristat 39 formi. Vo prilog se ~etiri realizacii

Nad site realizirani prikazi moè da se vr[at dejstvata [to se razgledani za objektite ,na primer ,premestuvawe, rotirawe, razvle-kuvawe, promena na debelina na liniite , dodeluvawe boja na liniite , ispolnuvawe so boi , ispolnuvawe so [arki i drugi. ---------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 73 -

Komanda Contour Komandata Contour iscrtuva linii paralelni so grani~nata linija na objektite. So iscrtuvaweto na ovie linii nare~eni konturni linii objektite dobivaat trodimenzionalen izgled. Na slikata se prika-ùvaat nekolku primeri na osnovni objekti vrz koi e primenet ovoj efekt.

Konturnite linii moè da se crtaat vo vnatre[nosta na objek-tot, vo del od prostorot na objektot, do centarot na objektot , odnosno od nadvore[nata strana na objektot. Potrebno e da se zadade rastojanieto me\u konturnite linii i brojot na liniite. Debelinata na liniite ne se zadava. Taa e preddefinirana i e ednakva so debelinata na linijata od osnovniot objekt. Me\utoa na vnesenite konturni linii moè da im se izmeni debelinata i da im se odredi boja. Za po~etok ]e gi razgledame konturnite linii vrz zatvo-reni objekti . So aktiviraweto na komandata Contour od menito Effect na ekranot ]e se prikaè prozorecot od desnata strana na ekranot.

Vo prviot red od prozorecot se navedeni so slika trite opcii na ovaa komanda :

- opcijata Contour Steps za prikaz na liniite (1) - opcijata Contour Color za izbor na boja na liniite (2).

- ocijata Contour Acceleration (3) -------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 74 -

Prozorecot na slikata e so aktivirana opcijata Contour Step. Neposredno po ova se trite opcii so koi se odreduva polo`bata na liniite, a imeno: - To Center so koja se crtaat konturnite linii do centarot ( go ispolnuvaat celiot prostor na objektot),

- Inside so koja se crtaat konturnite linii od vntre[nata strana na objektot i

- Outside so koja se crtaat konturni linii od nadvore[nata strana na objektot.

Vo vrska so izvr[uvawe na komandata e potrebno da se vnesat podatoci za rastojanieto me\u konturnite linii i brojot na liniite.Tie se vnesuvaat vo poliwata

Za opcijata To centar ne se vnesuva brojot na liniite . Nivniot broj se odreduva vrz podatokot za rastojanieto i se odreduva od programata.

Na dolniot del od prozorecot e poleto so zapisot Aplly . So kliknuvawe vo ova pole se potvrduva ovoj efekt po prethodno izbrana opcija, vnesen podatok za rastojanieto vo poleto po zapisot Offset i podatok za brojot na liniite vo poleto po zapisot Steps. Podato-cite za rastojanieto i brojot se vnesuvaat so gluv~eto a e mo`no da se vnesat i preku tastaturata. Dokolku se izbere opcijata To center poleto Steps stanuva nedostapno za koristewe. Postapkata za sproveduvawe efektot nad objekt e sledna : -se vnesuva objektot i se obeleùva, -se izbira opcija ( preddefinirana e opcijata To Center) -se vnesuva rastojanieto , -se vnesuva brojot na konturnite linii - se kliknuva vo poleto Applly . Vo prilog sledat nekolku realizacii .

Za otvorenite objekti preddefinirana e opcijata Outside do-

deka drugite dve se nedostapni za koristewe. Vrz dobieniot prikaz po vnesuvawe na konturnite linii kako objekt moàt da se izvr[uvaat mnogu dejstva, kako na primer prenesuvawe, zavrtuvawe, razvlekuvawe, iskosuvawe, menuvawe na debelinata na li-niite, kopirawe i drugo. Konturnite linii ja sledat sekoja promena na osnovniot objekt. So slednive primeri ukaùvame na sledni efekti kaj objekti nad koi e izvr[en efektot Contour.

.------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 75 -

Komanda Extrude So komandata Extrude (izvlekuvawe) objektite dobivaat tridimen-zionalen (prostoren) izgled. So komandata se prikaùvaat prizmi, pi-ramidi i prese~eni piramidi, cilindri, konusi i prese~eni konusi. Prikazite na ovie objekti se vneseni vo ramki od opcionite prozor-ci [to se doveduvaat po aktivirawe na ovaa komanda (na primer, pre-se~ena piramida so osnova kvadrat). Objektite se prikaùvaat na ekra-not nakloneti (pod kosina) za da se postigne dobra preglednost na objek-tot nad koi e izvr[en ovoj efekt. Efektot (komandata Extrude) se koris-ti nad koj bilo o bjekt prezemen od grupata objekti Basic Shapes i ob-jek-tite nacrtani so koja da e komandata od Tool Box -ot Po aktiviraweto na komandata Extrude na ekranot se prikaùva prozorecot ) .

(Za da moè da se koristi e potrebno da se prenese nagore so cel da na ekranot se dovedat komandite Edit i Aplly .Prenesuvawe se vr[i so vle-~ewe po prethodno doveduvawe na pokaùva~ot vrz sivata lenta). Vo prozorecot se sodràt pet opcii (vo prviot red po naslovot na komandata )

Toa se:

Extrude Camera,( preddefinirano aktivna opcija ) Extrude Rotation,

Extrude Light, Extrude Color, Extrude Bevel. Preddefinirano e aktivirana opcijata Extrude Camera So ovaa opcija zapo~nuva sekoj prikaz . So ovaa opcija za vnesen objekt se prikaùva sootvetno objektot po izvlekuvaweto. So prozorecot se obrabotuvaat [est opcii (varijan-ti) na izvlekuvawe. Vo prozorecot [to se prikaùva e izbrana varijan-tata za paralelno izvlekuvawe. Nazivot na varijanta (opcija) e Back Parallel a se izbira so menito nepos-redno po grafi~kiot prikaz . ---------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 76 -

Na~inot na koristewe na ovaa opcija e sleden : Se vnesuva i obeleùva objektot za koj sakame da se izvr[i izvlekuvawe. Se kliknuva nad poleto Edit. Prozorecot stanuva aktiven i e mo`no da se izvr[uvaat site dejstva obfateni vo nego. Istovremeno so aktiviraweto na prozorecot na ekranot se prikaùva so isprekinata sini linii prostorniot objekt [to sootvetstvuva na vneseniot objekt, i podatocite [to se prethodno vneseni vo poliwata H , V i Depth. Izmenuvawe na kosinata pod koja se prikaùva objektot i dlabo~ina se izmenuvaat so vrednostite vo poliwata H, V i Depth . Se menuva naklonot (so vnesuvawe podatoci vo poliwata V i H ) a dla-bo~ina ( so izmenuvawe na podatokot vo Depth). Koga objektot ]e ja dobie polo`bata [to e najpregledna, za potvrduvewe se kliknuvawe na Aplly , Objektot ]e se prikaè so neprek-nati linii vo crna boja. Po ova prozorecot se zatvora i se prekinuva vrskata so ovaa komanda. Me\utoa, prozorecot ostanuva na ekranot i e mo`no da se iscrtuvaat i drugi prikazi. Vo ramkata za crtawe se prikaàni dvete sostojbi vo tekot na formiraweto na objektot na primerot na vnesen [estoagolnik. Promeni vrz prikazot moè da se vr[at i dopolnitelno . So razvlekuvawe moè da se vr[i promena na dlabo~inata na prostorniot objekt i promena na naklonot na objektot i pred potvrduvawe a i posle da se pomestuva i usoglasuva negovata polo`ba sprema drugi objekti. Opcija Extrude Color So ovaa opcija se dodeluva boja na objektot realiziran so opcijata Extrude Camera. Na slikata e prikazot na prozorecot na ovaa opcija .

Mo`ni se tri izbori vo vrska so vnesuvawe boja na objektot.:

- Use Object Fill - Solid Fill za ispolnuvawe so koristewe na edna boja. - Shade za ispolnuvawe na objektot so preod od edna boja vo druga.

Na slikata e daden prikaz na prozorecot za aktivna opcijata Solid Fill. . Boja na prikaz se dodeluva po prethodno izvle~en objektot i obe-leànpo slednava postapka : - kliknuvawe vo poleto Edit ( se otvora prozorecot za koristewe ). - se izbira eden od izborite ( konkretno, Solid Fill ) . )- se izbira boja ( se doveduva ramka so boite ) - se potvrduva izborot ( se kliknuva na Aplly). ------------

D. Bitrakov COREL ---------------------------------------------------------------------------------------

------------------------------------------------------------------------------------ 77 -

Vo ramkata se dva prikazi so vnesena boja. Na slednava slika e prikaz na prozorecot Extrude Color za izborot Shade.

Za prethodno obele`an objekt, se kliknuva na poleto Edit, prozo-recot se otvora i e mo`no da se izbere opcija, izbor na boite so menito po From i menito po To . Izbranite boi ]e se vnesat vo poliwata. Dokolku izborot e dobar se potvrduva so kliknuvawe vo poleto Aplly. -----------

Corel-Dimitar Bitrakov

Documents

Transcript of Corel-Dimitar Bitrakov