UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA … · avtorici Marjory Gordon. ... typology of functional health...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM NA DOMU

(Diplomsko delo)

Maribor, 2010 Renata Žagar

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

MENTOR: predav. Majda Šlajmer - Japelj, viš. med. ses., univ. dipl. soc. SOMENTOR: predav. Dubravka Sancin, viš. med. ses., prof. zdr. vzg.

Renata Žagar: Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu

i

POVZETEK

V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno srčno popuščanje, dejavniki tveganja

in zdravstvena nega. Srčno popuščanje je v razvitem svetu velik medicinski problem in je

med boleznimi srca in ožilja edino bolezensko stanje, ki narašča po pojavnosti in po

pogostosti. Srčno popuščanje je prisotno približno pri vsakem tretjem starostniku.

Empirični del naloge opredeljuje študijo primera, v katero smo vključili 78-letnega

moškega, ki je zbolel za srčno popuščanje, in njegove svojce, s katerimi smo izvedli

intervju. Uporabili smo teoretično podlago tipologije vzorcev funkcionalnega zdravja po

avtorici Marjory Gordon. Pridobljene podatke smo analizirali z uporabo problemskega

pristopa k reševanju negovalnih problemov. Ugotovljene negovalne diagnoze smo

razvrstili po posameznih vzorcih in izdelali načrt zdravstvene nege. Z raziskavo smo

ugotovili, da pacient lahko živi kakovostno v svojem domačem okolju ob ustrezni podpori

svojcev in rednem spremljanju njegovega zdravstvenega stanja v sodelovanju z zdravniki

in z drugimi zdravstvenimi delavci. V raziskavi smo poudarili pomen vloge medicinske

sestre glede zdravstveno-vzgojnih aktivnosti pri delu s pacientom in svojci. Pri tem je

pomembna podpora posameznika pri vzpostavljanju zdravega življenjskega sloga,

obvladovanje bolezni, samoopazovanje. Ob pomoči medicinske sestre pacient vse bolj

prevzame odgovornost za lastno zdravje, saj mu ta pomaga pri oblikovanju kritičnega

odnosa do bolezni in zdravja kot pomembne vrednote.

Ključne besede: pacient, zdravstvena nega, srčno popuščanje, zdravstvena vzgoja,

medicinska sestra.


ii

SUMMARY

In the theoretical part the diploma work deals with heart failure, risk factors and nursing

care. In the developed parts of the world heart failure presents a serious medical problem,

being today the only cardiovasculare disease that increases both in prevalence and

incidence. It is estimated that heart failure occurs in every third elderly person.

The empirical part defines the study of a case involving a 78 years old man with heart

failure and his relatives who have been interviewwd. We have used the theoretical

typology of functional health patterns defined by Marjory Gordon. The data have been

analysed with the use of the problematic approach to solving nursing problems. The gained

nursing diagnoses have been classified according to individual sampes and a nursing plan

has been made. The research has show that the patient can have a normal life home

environment with the proper support from the relatives and regular monitoring of the

patients health state with the cooperation with the physician and other healthcare workers.

The research has emphasized the meaning of the nurses role in the sense of healt and

education activities with the patient and relatives. The support with the healthy lifestyle of

the patient is very important as well as gaining control of the diseases, self – monitoring

and measuring of his/her own health because the nurse helps modelling a critical approach

to the disease and health as a vital commodity.

Key words: patient, nursing, heart failure, healthcare, nurse.


iii

KAZALO

POVZETEK ........................................................................................................................... i

SUMMARY ........................................................................................................................... ii

KAZALO .............................................................................................................................. iii

KAZALO TABEL ................................................................................................................ iv

KAZALO SLIK .................................................................................................................... iv

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

1. 1 Srčno popuščanje v Sloveniji in po svetu ................................................................... 1

1. 2 Namen in cilji diplomskega dela ................................................................................ 3

1. 3 Metodologija dela ...................................................................................................... 4

2 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA SRCA ............................................................................ 5

2. 1 Anatomija in fiziologija srca ...................................................................................... 5

3 SRČNO POPUŠČANJE ..................................................................................................... 9

3. 1 Potek srčnega popuščanja in prognoza ..................................................................... 10

3. 2 Znaki in simptomi srčnega popuščanja .................................................................... 11

3. 3 Vzroki srčnega popuščanja ....................................................................................... 11

3. 4 Zdravljenje ................................................................................................................ 12

3. 5 Preventivne aktivnosti pri pacientu s srčnim popuščanjem ...................................... 13

3. 6 Diagnostika srčnega popuščanja ............................................................................... 15

4 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM ............................. 16

4. 1 Zdravstvena nega ...................................................................................................... 16

4. 2 Proces zdravstvene nege .......................................................................................... 16

4. 3 Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu .................................... 18

5 ZDRAVSTVENA VZGOJA ............................................................................................. 20

5.1 Definicija zdravstvene vzgoje ................................................................................... 20

5. 2 Zdravstveno-vzgojno delo s pacientom s srčnim popuščanjem ............................... 22

5. 3 Vloga medicinske sestre pri preventivnih aktivnostih pacienta s srčnim popuščanjem

......................................................................................................................................... 22

6 ŠTUDIJA PRIMERA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM ................................... 24

6. 1 Tipologija vzorcev funkcionalnega zdravja po Marjory Gordon ............................. 24

6. 2 Problemski pristop pri reševanju negovalnih problemov ......................................... 24

6. 3 Uporaba teoretičnega modela D. E. Orem – Samooskrba ........................................ 25


iv

6. 4 Predstavitev bolnika s srčnim popuščanjem in načrt zdravstvene nege ................... 26

6. 4. 1 Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja ................................. 26

6. 4. 2 Prehranjevalni in metabolični procesi .............................................................. 26

6. 4. 3 Izločanje/odvajanje ........................................................................................... 27

6. 4. 4 Fizična aktivnost ............................................................................................... 27

6. 4. 5 Spanje in počitek .............................................................................................. 27

6. 4. 6 Kognitivni procesi ............................................................................................ 27

6. 4. 7 Zaznavanje samega sebe ................................................................................... 27

6. 4. 8 Družbena vloga in medosebni odnosi ............................................................... 28

6. 4. 9 Spolno-reproduktivni sistem ............................................................................ 28

6. 4. 10 Obvladovanje stresnih situacij ........................................................................ 28

6. 4. 11 Vrednostni sistem ............................................................................................ 28

6. 5 Razvrščanje negovalnih diagnoz po posameznih vzorcih ........................................ 29

6. 5. 1 Aktualne negovalne diagnoze ........................................................................... 29

6. 5. 2 Potencialne negovalne diagnoze ....................................................................... 38

7 RAZPRAVA ...................................................................................................................... 40

8 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 41

9 ZAHVALA ....................................................................................................................... 42

10 LITERATURA ............................................................................................................... 43

PRILOGA .............................................................................................................................. 1

KAZALO TABEL

Tabela 1: NEGOVALNE DIAGNOZE ................................................................................ 30

Tabela 2: NAČRT ZDRAVSTVENE NEGE ....................................................................... 32

KAZALO SLIK

Slika 1: ZGRADBA SRČNE MIŠICE .................................................................................. 6


1

1 UVOD

1. 1 Srčno popuščanje v Sloveniji in po svetu

Srčno popuščanje je bolezen, ki v razvitem svetu predstavlja vse večji zdravstveni

problem, kar je predvsem posledica staranja prebivalstva in vedno večjega števila

kroničnih pacientov z boleznimi srca in ožilja. (Turk, 2001)

Srčno popuščanje se pojavi, ko srce ne zmore črpati krvi dovolj hitro in učinkovito in tako

zagotoviti telesu zadostnega dotoka kisika in hranljivih snovi. Posledica je splošna

utrujenost, ki je še posebej izrazita ob telesnem naporu. Ker srce ne črpa dovolj krvi, začne

ta zastajati za srcem, kar povzroči zalivanje pljuč s tekočino. To je vzrok težkega dihanja,

ki je navadno najbolj moteča in omejujoča težava. Zaradi slabšega pretoka krvi skozi

ledvice le-te zadržujejo tekočino v telesu, kar opisane težave še poslabša. Hkrati začno

zatekati noge in gležnji ter drugi organi v telesu. (Keber, 1994)

Srčno popuščanje je bolezensko stanje, ki ga povzroči oslabljeno delovanje srca in je

posledica različnih bolezni srca. Najpogostejši vzrok sta koronarna bolezen (miokardni

infarkt) in arterijska hipertenzija, redkejši vzroki pa so različne bolezni srčne mišice

(kardiomiopatije) in okvare srčnih zaklopk. Med presnovnimi boleznimi je vse

pomembnejši vzrok sladkorna bolezen. Te različne bolezni srca zmanjšajo črpalno moč

srca ali pa ovirajo pritok krvi vanj. Zaradi tega se zmanjša izgon krvi iz srca, to pa vodi do

slabše prekrvavitve vsega telesa. Telo poskuša popraviti preskrbo s krvjo in kisikom na več

načinov. Poveča se delovanje različnih hormonov in simpatičnega vegetativnega živčevja.

Srčni utrip se pospeši, srčne votline se razširijo, dolgotrajna preobremenitev srca povzroči

zadebelitev sten srca. V ledvicah se zmanjša izločanje vode in soli. Ti odgovori telesa na

zmanjšano delovanje srca so sprva koristni, ker izboljšajo izgon krvi iz srca, dolgoročno pa

so škodljivi, saj je delovanje srca še slabše in zato povečajo umrljivost. (Accetto, Bulc,

2005)

Srčno popuščanje je edino stanje med srčno-žilnimi boleznimi, ki narašča po pojavnosti in

pogostosti. To je predvsem zaradi staranja ljudi in boljšega zdravljenja koronarne bolezni,

zlasti srčnega infarkta, tako da preživi več bolnikov, ki imajo kronično okvaro srčne

mišice. Ocenjujejo, da je v Evropi več kot deset milijonov bolnikov s srčnim popuščanjem.

Raziskave, ki so jih naredili v različnih državah, so pokazale, da vsako leto na novo zboli

od enega do petih pacientov na 1000 ljudi, medtem ko je skupno število vseh bolnikov s


2

srčnim popuščanjem od tri do dvajset na 1000 ljudi.

Bolezni srca in ožilja oziroma bolezni obtočil, kot jih tudi imenujemo, so zagotovo ena

največjih nevšečnosti za zdravje in življenje prebivalstva v razvitih deželah. V civiliziranih

državah Severne Amerike, zahodne in srednje Evrope predstavlja stopnja umrljivosti

zaradi bolezni srca in ožilja do 50 % vseh ostalih smrti, kar pomeni, da so te bolezni daleč

na prvem mestu kot vzrok smrti. Presenetljivo je, da večina laičnega prebivalstva, tudi

nadpovprečno razgledanega in izobraženega, doživlja rak kot mnogo bolj pogubno bolezen

od, denimo, ateroskleroze, miokardnega infarkta ali povišanega krvnega tlaka. Žal sodi

Slovenija glede koronarne ogroženosti zagotovo med razvite države. (Accetto, Bulc, 2005)

Potek bolezni je neugoden in je odvisen od napredovalnosti srčnega popuščanja. Pri

bolnikih z napredovanim srčnim popuščanjem je preživetje manjše kot pri bolnikih z

nekaterimi vrstami raka, npr. raka na prostati ali raka na dojki. Med najtežjimi bolniki s

srčnim popuščanjem jih kar 30 % do 50 % umre v prvem letu po postavitvi diagnoze,

srednje trajanje preživetja vseh bolnikov s srčnim popuščanjem pa je približno tri leta pri

moških in pet let pri ženskah. (Acceto, Bulc, 1999)

V razvitih državah je srčno popuščanje eden izmed poglavitnih razlogov za bolnišnično

zdravljenje, zaradi česar je obravnava teh bolnikov zelo draga. Zelo pogosto se bolnik vrne

na zdravljenje v bolnišnico, po nekaterih podatkih je v obdobju treh mesecev po odpustu

ponovno hospitaliziranih od 20 % do 50 % bolnikov. V Sloveniji obsežnejših raziskav o

obolevnosti bolnikov s srčnim popuščanjem nimamo, po raziskavi o stopnji hospitalizacije,

ki so jo pred leti opravili v Izoli, pa lahko sklepamo, da pri nas vsako leto v bolnišnice

sprejmejo približno 6000 takih bolnikov. (Keber, 1994)

V zadnjih petindvajsetih letih smo spoznali, da lahko z zdravim načinom življenja

preprečimo nekatera bolezenska dogajanja, ki povzročajo povečano in prezgodnjo

obolevnost in umrljivost ljudi. V mislih imamo predvsem srčno-mišični infarkt,

možgansko kap, odpoved ledvic in prizadetost žil drugje po telesu. V razvitem svetu zato

dobiva vse večji pomen preprečevanje bolezni (preventiva). V ZDA so to spoznali pred

nami in upravičeno so lahko ponosni na rezultate t. i. preventivnih ukrepov. Umrljivost in

obolevnost zaradi bolezni srca in žilja sta se tam v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšali za

polovico in življenje se je podaljšalo. V Evropi se je v zadnjih desetih letih umrljivost do

64. leta starosti zaradi teh bolezni zmanjšala za celih petnajst odstotkov. Slovenci pa


3

zbolevamo in umiramo zaradi bolezni srca in žilja še vedno prepogosto prav zaradi

premajhnega upoštevanja načel zdravega življenja. (Acceto, Bulc, 1999)

Vloga medicinske sestre pri teh pacientih postaja vedno pomembnejša, saj ne nastopa samo

kot izvajalka zdravstvene nege, temveč ima tudi širšo nalogo pri zdravstveni vzgoji. To

zahtevno nalogo pa lahko opravlja le, če je seznanjena z vzroki, znaki in potekom bolezni.

Medicinska sestra lahko z zdravstveno-vzgojno dejavnostjo pomembno vpliva na kvaliteto

življenja pacientov, njihovih svojcev, kar posledično pomeni tudi bolj racionalno rabo

sredstev iz zdravstvene blagajne.

1. 2 Namen in cilji diplomskega dela

Namen

Namen diplomske naloge je ugotoviti pacientove specifične potrebe po zdravstveni negi in

oceniti potrebe pacienta po enajstih vzorcih funkcionalnega zdravja Marjory Gordon ter

prikazati kakovost življenja pacienta s srčnim popuščanjem.

Cilj diplomskega dela:

– Predlagati vključitev zdravstvene vzgoje pri zdravstveni negi pacientov s

srčnim popuščanjem kot pomembno in ekonomsko koristno negovalno

intervencijo s stališča obolelega, svojcev, delodajalcev ter zdravstvene

blagajne.

– Poudariti pomen interdisciplinarnega tima pri zdravstveni negi pacienta s

srčnim popuščanjem v domeni patronažne službe.

– Ugotoviti splošno stanje pacienta in ugotoviti, katere funkcije so pri

pacientu prizadete.

Raziskovalna vprašanja:

1. Ali pacient s srčnim popuščanjem kakovostno živi v svojem domačem okolju?

2. V kolikšni meri pacient s srčnim popuščanjem potrebuje podporo svojcev in

zdravstvenih služb?

3. Kakšna je stopnja samostojnosti pacienta s srčnim popuščanjem in njegove potrebe po

zdravstveni negi?


4

1. 3 Metodologija dela

Diplomska naloga bo izdelana na osnovi študije primera pacienta, ki ima srčno popuščanje.

Študijo bomo izvedli na domu pacienta v določenem terminu. Pri izdelavi diplomskega

dela bomo uporabili:

a) Deskriptivno metodo dela:

– opazovanje pacienta;

– opisovanje in prikazovanje pacientovih težav;

– pregled negovalne in medicinske dokumentacije.

b) Intervju s pacientom.

c) Pogovor s člani negovalnega in zdravstvenega tima, ki pacienta obravnavajo.


5

2 ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA SRCA

2. 1 Anatomija in fiziologija srca

Glavna naloga srca je preskrba telesa s kisikom in odstranitev odpadnih snovi iz telesa.

Organi in tkiva ne morejo preživeti brez zadostne preskrbe s kisikom in hranili, niti brez

odstranjevanja odpadnih snovi. Vse našteto zagotavljajo obtočila. Ta obsegajo srce, krvne

žile in kri, ki nenehno kroži. Večje žile se cepijo v manjše veje tja do najtanjših kapilar,

kjer poteka živahna izmenjava snovi med krvjo in tkivi. Žile, ki kri odvajajo iz srca,

imenujemo odvodnice ali arterije, tiste, po katerih se kri vrača vanj, pa dovodnice ali vene

(Vene - Klun, 1996, str. 17).

Pogled v preteklosti

Srce je organ, ki ga je že iz davnine obdajala tančica skrivnosti. O njem so zapisali različna

razmišljanja in modrovanja. Najstarejši zapisi izvirajo iz starega Egipta in navajajo, da je

srce središče duševnosti in mišljenja. Stari Grki so bili prepričani, da je srce središče

prirojene srčne toplote, kjer se kri ogreva in prečiščuje, povezovali pa so ga tudi z

mišljenjem, čustvovanjem in voljo. Anatomi iz Aleksandrije (4. do 3. stol. pred našim

štetjem) so ga prvi pojmovali kot črpalko: desna polovica naj bi poganjala kri v vene, v

levi polovici pa naj bi bil zrak (Zupanič - Slavec, 1996, str. 13).

Pogled v sedanjosti

Srce je votla mišica, velika približno kot pest, leži v prsnem košu, malo pomaknjena v

levo. Če deluje učinkovito, se mora krčiti ritmično. To imenujemo srčni utrip. Obdobje

krčenja imenujemo sistola, sledi premor približno 0,4 sekunde, ki ga imenujemo diastola

oziroma raztezanje srca. Srce je sestavljeno iz dveh polovic, vsaka od njiju je razdeljena še

na zgornji del ali preddvor in spodnji del ali prekat. Zgornji in spodnji del povezujejo

zaklopke, ki se med utripi zapirajo in odpirajo ter tako preprečujejo, da bi kri stekla nazaj.

Zaklopka med levim preddvorom in prekatom se imenuje mitralna zaklopka, ki ima dve

loputki, v desni polovici pa leži trikuspidalna zaklopka s tremi loputkami. Drugi par

zaklopk sestavljajo trije žepki, nameščeni pa sta na delu, kjer aorta in pljučna arterija

zapuščata prekat. Ko se prekata skrčita, se pljučna in aortna zaklopka odpreta, da kri lahko

steče naprej. Ko se ti zaklopki zapreta, se odpreta mitralna in trikuspidalna zaklopka ter


6

omogočita, da kri steče iz preddvorov v prekata. Zapiranje srčnih zaklopk oddaja srčne

tone, ki jih zdravnik posluša s stetoskopom. Za učinkovito delovanje srca se morajo

njegovi različni deli krčiti v natančno določenem zaporedju. Omogočajo ga električni

dražljaji, ki tečejo po srcu, izvirajo iz naravnega srčnega spodbujevalnika, ki ga sestavlja

skupina specializiranih celic v steni desnega preddvora in jo imenujemo sinusni vozel. Iz

njega se električni dražljaji širijo v oba preddvora, ki se sočasno skrčita. Po posebnih

prevodnih mišičnih vlaknih, nato z zakasnitvijo potujejo v stene prekatov, ki se skrčita

nekoliko kasneje kot preddvori. Pri odraslem človeku v mirovanju znaša število srčnih

utripov od 60 do 72 na minuto. Med telesno obremenitvijo, zaradi čustvene reakcije ali

zaradi strahu, pa se lahko utrip zviša celo na 160 do 180 utripov na minuto. Srce vsako

minuto požene skozi telesni obtok vsaj 5 litrov krvi in vsak dan požene po žilah približno

7000 litrov krvi. (Zupanič - Slavec, 1996, str. 2).

Slika 1: ZGRADBA SRČNE MIŠICE

Vir: Vene Klun, Nina. Vse o srcu in žilah. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije,

Ljubljana 1996, str. 18.

OŽILJE

Ožilje sestavljata dva dela:

– telesni ali veliki krvni obtok in

– pljučni ali mali krvni obtok.


7

Telesni obtok se začenja v levi srčni polovici, ki sprejema s kisikom bogato kri in jo skozi

aorto črpa po vsem telesu. Velike arterije, ki izhajajo iz aorte, se razvejujejo do manjših

arterij, imenovanih arteriole. Te preidejo v mrežo tankih kapilar, kjer poteka izmenjava

hranil in odpadnih snovi. S kisikom revna kri teče po kapilarah v venule, odtod v vene in

po dveh velikih venah v desno srčno polovico, ki jo črpa v pljučni ali mali krvni obtok. V

kapilarah, ki potekajo v pljučnih mešičkih, kri odda ogljikov dioksid in sprejme kisik. Z

njim obogatena se vrača po pljučnih venah v levo srce. Med mirovanjem kroži kri skozi

pljučni in telesni krvni obtok približno eno minuto. Dolžina široko razpredenega

človeškega ožilja je tolikšna, da bi z njim zemljo obkrožili dva- in polkrat. Sestavlja ga

približno 54 milijonov arterij, približno 95 milijonov ven in 3,5 milijard razvejanih kapilar.

Arterije

Vse krvne žile, ki vodijo kri od srca, imenujemo odvodnice ali arterije. Njihovo steno

sestavljajo tri plasti:

– notranja plast (intima) je gladka, sestavlja jo sloj medsebojno tesno povezanih

celic,

– srednjo plast (medijo) sestavljajo gladke mišične celice in elastična vlakna,

– zunanja plast (adventicija) je iz nežnega veziva, ki žile povezuje z okolico. V

njej potekajo tudi živci in drobne žile, ki prehranjujejo žilno steno.

Stene velikih arterij, ki izhajajo iz aorte, imajo veliko elastičnih vlaken, zato vzdržijo visok

tlak, obenem pa elastičnost sten zmanjša razlike med najvišjim in najnižjim tlakom, ki

nastane v arterijah zaradi cikličnega delovanja srca. Stene malih arterij so pretežno iz

gladkega mišičja, ki ga oživčujejo vegetativni živci. Krčenje tega mišičja spreminja

svetlino arteriol, kar uravnava dotok krvi v različne organe glede na njihove potrebe.

Kapilare

Kapilare ali lastnice so zelo tanke. Človeško telo premore približno 3,5 milijard kapilar, ki

v telesnih organih in tkivih oblikujejo fino omrežje. Kapilarna stena je sestavljena iz ene

same plasti celic. Med celicami so majhne odprtine, skozi katere lahko prehajajo kisik,

ogljikov dioksid, voda in drugi majhni delci, ne pa plazemske beljakovine. Skozi te drobne

odprtine poteka izmenjava hranil in odpadnih snovi med krvjo in celicami.


8

Vene

Žile, po katerih se kri vrača iz različnih organov v srce, imenujemo dovodnice ali vene. Po

večini ven teče deoksigenirana kri. Izjemi sta pljučni veni, po katerih teče oksigenirana kri

iz pljuč v levo stran srca. Venske stene so sestavljene podobno kot arterijske, le da so

tanjše, ker vsebujejo manj mišičnih in elastičnih vlaken. Če so prazne, se sesedejo, medtem

ko arterije ostanejo odprte. Notranja venska plast tvori žepkaste zavihke, ki delujejo kot

zaklopke. Vene potekajo v glavnem podobno kot arterije z izjemo obeh votlih ven. Poleg

ven, ki spremljajo arterije, imamo še podkožne vene, ki jih na rokah in nogah lahko

vidimo. Kri se skozi vene vrača pod nizkim tlakom. Potiskati jo pomaga krčenje in

sproščanje mišic med gibanjem. Žepkaste zaklopke v stenah ven pa zagotavljajo, da kri

teče v pravi smeri proti srcu in preprečujejo, da bi tekla nazaj (povzeto: Vene - Klun, 1996,

str. 21–24).


9

3 SRČNO POPUŠČANJE

Srčno popuščanje je stanje, v katerem je zaradi nepravilnosti srčnega delovanja srčni

minutni volumen premajhen za presnovne potrebe perifernih organov ali pa zadošča le za

ceno povečanega polnitvenega tlaka. Večino znakov srčnega popuščanja ugotovimo na

drugih organih, redki pa se kažejo na samem srcu. Simptomi in klinični znaki srčnega

popuščanja so enaki ne glede na vzroke, ki privedejo do srčnega popuščanja, pač pa je od

vzrokov odvisna hitrost in zaporedje pojavljanja simptomov in kliničnih znakov ter

njihovo izražanje (Horvat, 1998).

Srčno popuščanje je sindrom, ki se kaže s simptomi in kliničnimi znaki, ki so posledica

pljučne in venske kongestije (prenapolnjenosti žil oziroma organa s krvjo) ter hipoperfuzije

(slabše prekrvavitve) tkiv. Osnova je katerakoli bolezen srca, ki oslabi njegovo delovanje,

zaradi česar se zmanjša minutni volumen srca in vzpostavijo se kompenzatorji

(prilagoditveni mehanizmi, ki skušajo normalizirati pretok krvi skozi vitalne organe

(Valenčič, 2003).

Pri srčnem popuščanju najpogosteje opazimo:

– zadrževanje natrija in tekočine,

– zmanjšanje perifernega pretoka krvi in zmanjšanje metabolne funkcije različnih

organov,

– zmanjšanje minutnega volumna srca ali zvišanje polnitvenih tlakov prekatov

(ali povečanje prostornine srca) med mirovanjem ali obremenitvijo,

– preddvorne ali prekatne aritmije in

– skrajšanje življenjske dobe (Horvat, 1996).

Srčno popuščanje je kronična bolezen; gre za maligno stanje z veliko obolevnostjo in

umrljivostjo, ki predstavlja v razvitem svetu velik zdravstveni, socialni in ekonomski

problem. Srčno popuščanje je eden poglavitnih razlogov za hospitalizacijo v razvitem

svetu, pogosto so potrebne ponovne hospitalizacije, temu sledijo tudi veliki stroški

zdravljenja. Pacienti s srčnim popuščanjem pogosto potrebujejo hospitalno in ambulantno,

celostno, individualno in kontinuirano obravnavo, skupno sodelovanje zdravstvenih

negovalnih in če je potrebno tudi vključitev strokovnjakov z drugih področij


10

(multidisciplinarni timi) ter seveda tudi pacientov in njihovih svojcev (Valenčič, 2003).

Srčno popuščanje se lahko pojavi pri vsakem srčnem pacientu, vendar je pogostejše pri

starejših pacientih. V starostnem obdobju po šestdesetem letu srčno popuščanje prizadene

skoraj vsakega tretjega starostnika. Gre torej za zelo razširjeno bolezen, ki resno spremeni

kakovost življenja (Roche, 2006).

Srčno popuščanje delimo na akutno in kronično. Akutno srčno popuščanje je začaran krog

dogodkov. Zmanjšana krčljivost miokarda in zmanjšan minutni volumen povzročita

aktivacijo živčno-hormonskega sistema in prekomerno sproščanje kateholaminov.

Povečana žilna upornost, ki sledi, povečuje ishemijo srčne mišice, nadalje poslabša

funkcijo levega prekata in vodi v nov krog poslabšanja. Povečane napetosti v srčni mišici

povzročajo diastolno disfunkcijo s povečanimi tlaki v pljučni arteriji in pljučnih kapilarah.

K temu prispevajo štirje glavni pato-fiziološki mehanizmi:

– povečan kapilarni hidrostatski tlak,

– povečana kapilarna permeabilnost (popuščanje),

– zmanjšan plazmatski tlak, limfna obstrukcija (Bombek, Ujčič - Navotnik,

2002).

Kronično srčno popuščanje je resno in pogosto stanje, ki je povezano s slabo kakovostjo

življenja in prognozo. Pogosta bolnišnična zdravljenja predstavljajo največji del stroškov v

zvezi s srčnim popuščanjem. Srčno popuščanje predstavlja tudi naraščajoč in večplasten

problem. Paciente zdravijo s splošnimi ukrepi, kjer se izkaže njihova volja in želja po

resničnem sodelovanju, in z zdravili, ki na preizkušnjo postavijo tudi zdravnika (Bombek,

Lainščak, 2002).

3. 1 Potek srčnega popuščanja in prognoza

Srčno popuščanje je edino stanje med boleznimi srca in ožilja, ki narašča po pojavnosti in

pogostosti. To gre predvsem na račun staranja prebivalstva in boljšega zdravljenja

koronarne bolezni. Potek bolezni je neugoden in je odvisen od napredovanja srčnega

popuščanja. Pri pacientih z napredovalim srčnim popuščanjem je preživetje manjše kot pri


11

pacientih z nekaterimi vrstami raka. Med najtežjimi pacienti s srčnim popuščanjem jih kar

30 % do 50 % umre v prvem letu po postavitvi diagnoze, srednje trajanje preživetja vseh

pacientov s srčnim popuščanjem pa je približno tri leta pri moških in pet let pri ženskah. V

razvitih državah je srčno popuščanje eden poglavitnih vzrokov za bolnišnično zdravljenje

(Keber, 2006).

3. 2 Znaki in simptomi srčnega popuščanja

Pri pacientih s srčnim popuščanjem se pojavijo skoraj vedno enaki znaki, ne glede na

osnovno bolezen, ki povzroča srčno popuščanje. Zaradi specifičnih znakov pri srčnem

popuščanju zdravnik lahko brez preiskav ugotovi, da gre za srčno popuščanje (Antolič,

2003).

Med najpogostejše znake sodi oteženo dihanje ali dispnoa, ki se sprva pojavi ob večjem

naporu ob napredovanju bolezni, pa tudi v mirovanju, lahko se pojavi tudi nespečnost

zaradi oteženega dihanja ponoči, kar imenujemo otropneja, kar pacient lažje prenaša

pokonci. Pojavi se tudi hitra utrujenost in pacient postane šibkejši, zaradi zmanjšane

telesne dejavnosti se lahko pojavi zaprtost ali obstipacija in posledično pride tudi do

zmanjšanega apetita. Otekanje nog ali periferni edemi se pojavijo zaradi zastajanja

tekočine v telesu, temu sledi oligurija ali zmanjšano izločanje urina. Pojavlja se bolečina

za prsnico oziroma angina pektoris zaradi nezadostne oskrbe srčne mišice s krvjo. S tem so

močno povezane tudi motnje srčnega ritma ali aritmije. Zaradi navedenih znakov in

simptomov se bistveno spremeni tudi pacientovo psihično stanje, saj se s srčnim

popuščanjem bistveno spremeni kakovost pacientovega življenja. (Valenčič, 2003).

3. 3 Vzroki srčnega popuščanja

Srčno popuščanje je posledica številnih bolezni ali stanj, ki neposredno ali posredno

okvarijo srce. Okvirno lahko vzročne dejavnike delimo na ishemične in neishemične

vzroke. Pri ishemičnih dejavnikih gre za neravnovesje med oskrbo srčne mišice s kisikom

in hranilnimi snovmi in njeno potrebo po teh stvareh. Najpogostejši vzrok ishemične

okvare je koronarna bolezen. Poleg ishemije so vzroki okvare srčne mišice še številni


12

drugi, ki neposredno prizadenejo miokard ali pa ustvarijo pogoje, v katerih je delovanje

srca oteženo. Vzroki srčnega popuščanja:

– Pogosti vzroki srčnega popuščanje so koronarna bolezen (angina pektoris),

arterijska hipertenzija in bolezni srčnih zaklopk.

– Med redkejše vzroke pa spadajo razne okužbe, sladkorna bolezen, bolezni

perikarda, kardiotoksične snovi (zdravila, alkohol), bolezni vezivnega tkiva,

metabolne motnje, aritmije, idiopatska dilatativna kardiomiopatija in podobno.

– Dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek in poslabšanje srčnega

popuščanja: kajenje, debelost, telesna nedejavnost, visoke vrednoti holesterola

v krvi (Accetto, Bulc, 1999).

3. 4 Zdravljenje

Cilj zdravljenja je odstranjevanje težav in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov ter

zmanjšanje umrljivosti. Uporablja se več vrst zdravil: diuretike, zaviralce angiotenzinske

konvertaze (ACE-zaviralci), betaadrenergične zaviralce in glikozide digitalisa. Diuretiki

pospešujejo izločanje vode skozi ledvica in se uporabljajo, kadar se v pljučih in drugod v

telesu nabira voda. Zmanjšajo težave, ne vplivajo pa na preživetje. V to skupino sodijo

naslednja zdravila: Lasix, Edemid, Moduretic in Tertensif. Glikozidi digitalisa (Lanitop,

Lanicor) izboljšajo črpalno delovanje srca in zmanjšajo težave, na preživetje pa ne

vplivajo. ACE-zaviralci (npr. Olivin, Enap, Tritace, Prexanil, Gopten) in betaadrenergični

zaviralci (npr. Dilatrend, Bloxan, Concor) pa poleg izboljšanja težav pomembno podaljšajo

preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem, ker zaščitijo srčno mišico pred nadaljnjo

okvaro. Do teh spoznanj so prišli šele v zadnjem desetletju z obsežnimi raziskavami.

Razen zdravil pa je za te bolnike izjemno pomemben tudi način življenja. O bolezni

morajo biti dobro poučeni, zdravnikove nasvete o prehrani, telesni dejavnosti in jemanju

zdravil pa naj res upoštevajo. Če so predebeli, morajo toliko shujšati, da se čim bolj

približajo normalni telesni teži. Pri napredovalem srčnem popuščanju je potrebno omejiti

sol in tekočino v hrani. Alkohol je prepovedan, ker poslabšuje delovanje srčne mišice.

Glede telesne dejavnosti se je pogled v zadnjem obdobju spremenil. Razen pri najbolj

napredovalih stanjih se priporoča redno telesno dejavnost. Ta prepreči slabljenje skeletnih


13

mišic in tako izboljšuje zmogljivost za telesni napor. Bolniki morajo biti zelo natančni pri

jemanju zdravil, sicer se jim zdravstveno stanje lahko hitro poslabša, prekomerni odmerki

pa so lahko nevarni. Pri nekaterih redkih bolnikih so potrebne kirurške oblike zdravljenja.

3. 5 Preventivne aktivnosti pri pacientu s srčnim popuščanjem

Vsak starejši kronični srčni bolnik ima dvakrat letno pravico do obiska patronažne sestre,

da skupaj razrešita marsikatero težavo, ki nastane pri izvajanju dnevnih aktivnosti bolnika.

Bolnika spoznamo, ko je na žalost mnogokrat že zelo oslabel, pogosto nepomičen in

potrebuje določen medicinsko tehnični poseg, za katerega nam nalog izstavi njegov lečeči

zdravnik. Pogosto je to odvzem krvi na domu, paranteralna terapija, oskrba stalnega

urinskega katetra, preveza kronične rane, običajno je to razjeda zaradi pritiska. Pripravimo

načrt zdravstvene nege glede na obstoječi bolnikov problem, ki je izstavljen z

zdravnikovim nalogom, po procesu zdravstvene nege in navodilu zdravnika.

Svetujemo počitek, da si bolnik prihrani energijo za življenjsko potrebne procese. Vendar

tudi v mirovanju svetujemo gibanje s spodnjimi okončinami, stiskanje in krčenje mišic, da

preprečimo strjevanje krvi v nogah in mali medenici. Bolnik naj se v postelji tudi čim več

obrača, da ne dobi razjede zaradi pritiska.

Prehrana srčnega bolnika naj bo lahka, revna z maščobami in čim manj slana, ker natrijev

klorid zadržuje vodo v telesu. Bolnika oz. svojca naučimo, kako se preveri prisotnost

edemov na nogah. (To pomeni, da se s tremi prsti pritisne na spodnji tretjini golenice in

opazuje ugrez kože in povratek na nivo okolice.) Svetujemo, da se vodi vsaj približna

bilanca zaužite in izločene tekočine, ki naj bi bila čim bolj v ravnovesju.

Kontroliramo tudi bolnikovo stolico. Stolica naj bi bila redna, da se bolnik preveč ne utruja

z odvajanjem trdega blata. Včasih ima tudi stalen urinski kateter, tak način izločanja pa

moramo še posebno skrbno nadzorovati.

Pri nemirnem bolniku poskrbimo za dodatna varovala v postelji, kot so ograjice ob straneh.

Včasih bolnik lahko samo sedi v postelji, zato mu priskrbimo primerno oporo.

Dokler je bolnik pomičen, pazimo, da ima lahka zračna oblačila, ki ga ne utesnjujejo in mu

dodatno ne črpajo energije. V kolikor pa je nepomičen, opozorimo na pravilno makro- in

mikroklimo. Bolnik s srčnim popuščanjem se običajno zelo poti, kaj hitro se lahko prehladi


14

in možen zaplet je seveda pljučnica, ker ima pogosto slabo predihana pljuča. Svojce tudi

naučimo pravilne osnovne nege bolnika v postelji.

Če bolnika govorjenje ne izčrpava preveč, svetujemo tudi obiske znancev, posebno če

pozitivno vplivajo nanj. Priporočamo tudi, da vernim pacientom omogočijo stik z njegovo

vero.

Včasih je bolnik, ki je že popolnoma vezan na posteljo, še sposoben lahkega ročnega dela.

Pri tem pazimo, da se preveč ne obremenjuje.

Patronažna sestra mora vedno opozarjati bolnika na redno in pravilno jemanje zdravil. Pri

zdravljenju bolnika s srčnim popuščanjem so patronažne sestre pripravljene sodelovati že v

zgodnejši fazi bolezni. S svojimi obiski, npr. enkrat mesečno, bi lahko preprečile tudi

kakšno poslabšanje, ki gre na račun neosveščenega ali malomarnega odnosa bolnika do

svoje bolezni. Vsekakor je priporočljivo več sodelovanja in izmenjave informacij med

patronažno sestro in zdravnikom.

Pri preventivi srčno-žilnih bolezni oziroma srčnega popuščanja je pomembna tudi

ambulanta rehabilitacije pacientov. Rehabilitacija je sicer vseživljenjski proces, ki se začne

takoj po akutnem dogodku (bolnišnična faza), srednjeročno poteka v strukturiranih

programih vodene rehabilitacije (ambulantna faza) in se nato doživljenjsko nadaljuje v

domačem okolju. Formalni programi rehabilitacije srčnih pacientov danes praviloma

ponujajo celostno rehabilitacijo, ki ne sloni več zgolj na telesni vadbi, pač pa vključuje tudi

oceno pacientove ogroženosti, izobraževanje in osveščanje pacientov, duševno in socialno

podporo ter kardiološko spremljanje s prilagajanjem sekundarno preventivnega

zdravljenja. Ambulantna rehabilitacija poteka na kliničnem oddelku za žilne bolezni v

Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Vključujejo tudi vadbo, ki jo vodi

fizioterapevt. Vadba vključuje vaje za ogrevanje, vaje proti uporu, aerobni trening in vaje

za ohlajanje. Fizioterapevt skupaj z medicinsko sestro in zdravnikom izvaja tudi učenje o

bolezni, zdravljenju, zmanjšanju dejavnikov tveganja ter o primerni obliki in izvedbi

fizične aktivnosti glede na posameznikovo zdravstveno stanje in možnosti.

Pomembni so tudi koronarni klubi in društva, ki s svojim delom pacientom nudijo možnost

trajne lastne skrbi in prevzemanja odgovornosti za izboljšanje in vzdrževanje doseženega

zdravstvenega stanja s pomočjo medicinskih in farmakoloških ukrepov. Poglavitna

področja so zlasti skrb za ohranjanje telesnega zdravja in varovanje pred ponovitvijo ali


15

poslabšanjem bolezni, krepitev in ohranjanje telesne zmogljivosti in odpornosti ter aktivno

in kakovostno življenje (Utrip, 2009).

3. 6 Diagnostika srčnega popuščanja

Diagnoza srčnega popuščanja se ugotovi na osnovi anamneze, klinične slike in osnovnih

preiskav, kot so rentgenska slika pljuč in srca ter ehokardiografija srca (Bručan,1996).

Anamneza nakaže znake in simptome srčnih obolenj. Ti znaki so:

− angina pektoris,

− dispneja ali občutek težkega dihanja,

− palpitacije ali zavedanje lastnega bitja srca,

− periferni edemi,

− sinkopa (trenutna izguba zavesti),

− utrujenost in šibkost (nezadostna prekrvavitev tkiv in majhni minutni

volumen srca) (Barovič, 2004).

Fizikalni pregled (ocena funkcionalnega stanja krvnih obtočil pacienta) obsega:

− opazovanje pacienta,

− merjenje arterijskega tlaka in pulza,

− pulzni tlak (razlika med sistoličnim in diastoličnim tlakom). Normalna

vrednost je okoli 40 mm živega srebra. Spremembe pulznega tlaka

nakazujejo spremenjen upor proti toku krvi v žilah ali zmanjšan utripni

volumen,

− venski tlak in pulz (odraža delovanje desne strani srca) ob

specialističnih pregledih,

− srčni toni in šumi (nastanejo zaradi vrtinčenja krvi v srčnih votlinah in v

žilah) ob specialističnih pregledih (Barovič, 2004).

Glavna cilja diagnostičnega postopka sta:

− potrditev suma, da gre pri bolniku z utrujenostjo, dušenjem, oteklinami

res za srčno popuščanje in


16

− opredelitev vzročne bolezni. Za ustrezno izbiro zdravljenja je v

diagnostičnem postopku pomembna tudi opredelitev patofiziološkega

vzorca srčnega odpovedovanja, ocena kliničnega stanja (stopnje srčne

odpovedi) in ugotovitev kazalcev neugodnega poteka.

4 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM

4. 1 Zdravstvena nega

Definicija ZN Svetovne zdravstvene organizacije – SZO (povzeto po Virginii

Henderson, 1960)

ZN je celovita dejavnost, ki se ukvarja s posameznikom, družino in družbeno skupnostjo v

njihovih razvejanih funkcijah v času zdravja in bolezni oziroma se giblje iz ene sfere v

drugo. Enkratna naloga MS je torej, da ugotavlja potrebe in načrtuje ZN, ki bo pomagala

bolnemu ali zdravemu posamezniku opravljati vse, kar koristi njegovemu zdravju,

okrevanju ali mirni smrti. Cilj zdravstvene nege je omogočiti neodvisnost varovanca, če

ima zato potrebno moč, voljo in znanje. Svoje naloge mora opravljati tako, da bo

varovancu vrnila neodvisnost v najkrajšem možnem času (RSK – ZN in ZZN, 1996).

Definicija ZN po Virginii Henderson – 1975

MS pomaga zdravemu in bolnemu v tistih aktivnostih, ki pripomorejo k ohranitvi zdravja,

vrnitvi zdravja ali mirni smrti in bi jih le-ta opravil samostojno, če bi imel zato voljo, moč

in znanje. Na tem področju je MS ekspert in ima pravico do pobude in nadzora.

4. 2 Proces zdravstvene nege

Je metoda dela v zdravstveni negi, ki nam omogoča individualno, humano in strokovno

obravnavo posameznika, družine in lokalne skupnosti, in to iz:

− fizičnih , telesnih potreb,

− psihičnih, duševnih potreb in

− socialnih, družbenih potreb z obveznim dokumentiranjem našega dela.


17

Je sistematično opravljanje zdravstvene nege s štirimi fazami dela.

Faze procesa zdravstvene nege

I. faza PZN: ugotavljanje

Ugotavljanje človekovih potreb in virov, potrebnih za izvajanje zdravstvene nege:

− negovalna anamneza (poročilo – stanje),

− negovalna diagnoza (ugotovljena potreba – problem).

II. faza PZN: načrtovanje

− načrtovani cilji,

− načrtovane negovalne intervencije: postopki in posegi.

III. faza PZN: izvajanje

Izvajanje načrtovanih aktivnosti zdravstvene nege: izvršeni, opravljeni postopki in posegi.

IV. faza PZN: vrednotenje

Vrednotenje doseženega stanja in rezultatov zdravstvene nege s povratno informacijo:

evalvacija zdravstvene nege glede na postavljene cilje.

Prednosti uporabe metode procesa zdravstvene nege:

− zdravstvena nega je specifično načrtovana glede na ugotovljene potrebe

varovanca individualno,

− omogoča celovito obravnavo varovanca – fizične, psihične in socialne

potrebe in probleme,

− izboljšana je neprekinjenost zdravstvene nege – kontinuiteta,

− obvezuje nas k doslednemu dokumentiranju – lastni dokumentacijski

obrazci,

− omogoča demokratične odnose v timu – negovalni tim – zdravstveni

tim,

− zahteva veliko strokovnega znanja in strokovna izpopolnjevanja,

− proces zdravstvene nege našo stroko ponovno humanizira – določen

varovanec – problem – sposobnost.


18

4. 3 Zdravstvena nega pacienta s srčnim popuščanjem na domu

Patronažno zdravstveno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja

aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti. Ti so zaradi

bioloških lastnosti določenih obolenj ali nenavajenosti na novo okolje občutljivi za

škodljive vplive iz okolja. Področja dela v patronažnem varstvu so:

– zdravstveno-socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti,

– zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu in

– zdravstvena nega bolnika na domu (Šušteršič in sod., 2006).

Nosilka patronažne zdravstvene nege je medicinska sestra v patronažnem zdravstvenem

varstvu, ki ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, načrtuje intervencije zdravstvene nege,

jih izvaja in vrednoti dosežene cilje. Svetuje o zdravem načinu življenja in obnašanje ter

opozarja na dejavnike tveganja, ki lahko ogrozijo zdravje. Posameznikom in družinam

pomaga na njihovih domovih, da se soočijo z boleznijo, kronično nezmožnostjo in stresom.

Ocenjuje kdo, kdaj in kaj sta sposobna posameznik in družina storiti zase in česa ne.

Medicinska sestra v patronažnem varstvu je koordinatorka vseh oblik pomoči na domu in

je vez med posameznikom in njegovim osebnim zdravnikom. Tako koordinira delo s

službami v zdravstvenem domu, s službami na sekundarnem in terciarni ravni zdravstvene

dejavnosti ter z drugimi službami in organizacijami izven zdravstvenega doma, ki lahko

kakorkoli pripomorejo k optimalni rešitvi stanj, razmer pri posamezniku in družini

(Šušteršič in sod., 2006).

Medicinska sestra v patronažnem zdravstvenem varstvu mora dobro poznati svoje terensko

območje in vedeti, katere podporne dejavnosti so na njem organizirane, da lahko načrtuje

zdravstveno nego in oskrbo ter usmerja ljudi oziroma jim pomaga urejati pomoč na domu,

tako imenovano servisno dejavnost. Tako se zagotavljajo pogoji, da posameznik lahko

ostane v domačem okolju, čim dlje kljub starosti, bolezni ali onemoglosti. Cilj njenih

prizadevanj je samostojen in neodvisen varovanec v svojem okolju. Kadar pa gre že za

obolelega ali kronično bolnega varovanca, njeno delovanje temelji na ohranjevanju

sposobnosti, ki jih že ima, in čim prejšnji povrnitvi že izgubljenih sposobnosti. Za cilj si

postavi samooskrbo varovanca in družine.


19

V celotnem procesu patronažne zdravstvene nege so posameznik, njegova družina in

skupnost subjekti obravnave, kar omogoča individualno, humano in strokovno obravnavo

posameznika, družine in lokalne skupnosti ter sistematično spremljanje in reševanje

pacientovih potreb v okviru pristojnosti zdravstvene nege kot samostojne profesije

(Šušteršič in sod., 2002).

Ko patronažna medicinska sestra izve, da se je varovancu na njenem terenskem območju

poslabšalo zdravstveno stanje ali da je po obravnavi v bolnišnici odpuščen v domačo

oskrbo, mora poskrbeti, da bodo zadovoljene vse njegove potrebe in potrebe družine, ki

bodo omogočale varno bivanje v domačem okolju. Pred prihodom bolnika v domače

okolje mora patronažna služba:

− vzpostaviti ustrezno komunikacijo s službo zdravstvene nege v

bolnišnici;

− zagotoviti (če je to potrebno) dodatno edukacijo patronažne medicinske

sestre, ki bo izvajala neposredno zdravstveno nego pri pacientu;

− spoznati pacienta (v kolikor ga ne pozna že od prej);

− opraviti razgovor s svojci oziroma pomembnimi drugimi, ki se bodo

poleg patronažnih medicinskih sester vključevali v skrb za pacienta;

− spoznati okolje, v katero prihaja pacient, in ga prilagoditi potrebam

pacienta;

− navezati stike s strokovnimi in drugimi podpornimi službami, ki jih bo

pacient potreboval za nemoteno in kakovostno bivanje v domačem

okolju;

− se povezati s pacientovim osebnim izbranim zdravnikom;

− zagotoviti medicinsko tehnične pripomočke, material, zdravila za

nemoteno izvajanje tudi najzahtevnejše zdravstvene nege.

Za paciente s srčnim popuščanjem je poleg kakovostne zdravstvene nege pomembno tudi

njihovo informiranje, učenje in vzgajanje o bolezni in pomenu sprememb v načinu

njihovega življenja. Proces mora potekati kontinuirano od sprejema pacienta v bolnišnico

do odpusta v domačo oskrbo. Pred odpustom je velikokrat pomembno, da se medicinska


20

sestra iz bolnišnice poveže s patronažno medicinsko sestro, ki nadaljuje z učenjem in

vzgajanjem pacienta in njihovih svojcev v domačem okolju, lahko pa pacienta napoti na

društvo za zdravje srca in ožilja ali koronarni klub.

Zdravstveni delavci se morajo zavedati, da delo s pacientom ni samo strokovno izvajanje

postopkov in posegov zdravstvene nege, temveč tudi celostno poznavanje človeka v vseh

njegovih razsežnostih in relacijah, pri razumevanju sebe v sedanji situaciji, sprejemanju

spremenjenega zdravstvenega stanja in razvijanju spretnosti, ki so potrebne za

vzpostavljanje ali ohranjanje zdravja ter izboljšanje kakovosti življenja. Medicinske sestre

se morajo približati pacientom v psihosocialnem smislu in ne samo kot dobre izvajalke

diagnostično-terapevtskih posegov. Pacienti si želijo pogovor, konzultacijo, izražanje

svojih izkušenj, kar krepi njihovo moč za boj z boleznijo. Pomembna je tudi zdravstvena

vzgoja na sekundarni ravni, kar pomeni, da zdravstveni delavci orišemo bolezenske znake,

bolezen in zdravljenje. Udeležence želimo usposabljati za samoopazovanje, samopomoč,

pa tudi za pomoč sočloveku v obliki nasveta ali kako drugače.

5 ZDRAVSTVENA VZGOJA

5.1 Definicija zdravstvene vzgoje

Zdravstvena vzgoja je del splošne vzgoje in pomemben dejavnik napredka posameznika in

skupnosti. Lahko bi rekli, da je zdravstvena vzgoja tudi odraz splošne izobrazbe

posameznika ter celotnega naroda. Zdravstvena vzgoja si prizadeva, da bi vsak

posameznik, pa tudi, družba sprejeli zdravje za največjo vrednoto, izoblikovali pozitivna

stališča do zdravja in jih v življenju tudi uresničila. Posameznik mora poznati dejavnike, ki

pozitivno vplivajo na zdravje, to so pravilna prehrana, telesna dejavnost, duševno

ravnovesje in ravnotežje med delom, sprostitvijo ter počitkom (Hoyer, 2005).

Z zdravstveno vzgojo lahko preprečimo ali pa vsaj odložimo nastanek kroničnih

nenalezljivih bolezni. Gre za vzgojo, za zdrav način življenja, pri katerem ohranjamo

zdravje in preprečimo nastanek dejavnikov tveganja (Hoyer, 2005).

Definicij zdravstvene vzgoje je več, vendar je vsem skupno poudarjanje procesa učenja z


21

oblikovanjem pozitivnih stališč, navad, oblik obnašanja in ne le znanja o zdravem načinu

življenja. Zdravstvena vzgoja je proces, s pomočjo katerega se posamezniki in skupine

učijo krepiti, ohranjati in uveljaviti zdravje, je torej kombinacija učenja in vzgoje. To

osvešča ljudi o potrebi, da so zdravi, ostanejo zdravi, da vedo, kako doseči zdravje, kaj

storiti, da postanejo zdravi in kako iskati pomoč, kadar je potrebna (Hoyer, 2005).

Cilj zdravstvene vzgoje je spodbujati ljudi k doseganju zdravja, boriti se proti boleznim s

pomočjo lastnih akcij in naporov, izvajati samopomoč, domačo oskrbo ter poiskati

zdravniško pomoč, kadar je to potrebno (Hoyer, 2005).

Zdravstveno-vzgojna dejavnost se izvaja na primarni, sekundarni in terciarni ravni

zdravstvene dejavnosti. Hoyerjeva navaja, da je zdravstvena vzgoja na primarni ravni

namenjena zdravemu prebivalstvu. Njena naloga je obveščati ljudi o dejavnikih, ki

ogrožajo zdravje in so značilni za določen prostor in čas.

Zdravstvena vzgoja na sekundarni ravni zajema rizične skupine prebivalstva, vendar še

zmeraj zdrave ljudi. Njena naloga je opozarjati na nevarnosti za zdravje, ki izhajajo iz

delovnega ali življenjskega okolja ali iz značilnosti življenjskega obdobja. Ljudi

opozarjamo tudi na prve znake obolenja in jih tako pripravimo na pravočasno ter pravilno

ukrepanje, da ne pride do ogrožanja zdravja.

Zdravstvena vzgoja na terciarni ravni pomeni skrb za ljudi, pri katerih je že prišlo do

določene spremembe oziroma je zdravje že prizadeto. Ljudi želi usposobiti, da bodo znali

preprečevati povrnitev bolezni oziroma kakovostno živeti z nastalo spremembo, kar

pomeni, da je namenjena pacientom, invalidom in njihovim svojcem (Hoyer, 2005).

Zdravstvena vzgoja je lahko formalna in neformalna. Formalna je vnaprej načrtovana s

strani strokovnjakov z namenom, da ti vplivajo na vedenjski vzorec posameznikov, družine

ali skupnosti. Neformalna je nenačrtovana, velikokrat naključni proces, kjer gre za

posredovanje znanj in izkušenj znotraj družine oziroma skupnosti. To znanje pogosto

posredujejo prijatelji, znanci, sorodniki, vrstniki, sodelavci (Hoyer, 2005).

Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces. Samo enkratno srečanje in pogovor s pacientom

ne bosta prinesla bistvenih sprememb, prav tako ne eno samo predavanje. Potrebno je


22

skupno načrtovanje in prepoznavanje potrebe po učenju, ki je primerno za vsakega

posameznika in usmerjata v zdravstveno vzgojno vsebino, pri čemer se prepozna deficit

znanja.

Motivacija v zdravstveni vzgoji je pomemben dejavnik za začetno delo in nadaljevanje

procesa učenja.

5. 2 Zdravstveno-vzgojno delo s pacientom s srčnim popuščanjem

Srčno popuščanje povzroča na organizmu kronične spremembe, ki postopoma napredujejo,

a se jih lahko s spremembo življenjskega sloga upočasni ali celo zmanjša. Pri pacientu s

srčnim popuščanjem je že prišlo do določene škode na organizmu, zato je zdravstveno-

vzgojna dejavnost na terciarni ravni usmerjena v poučevanje za preprečevanje poslabšanja

srčnega popuščanja in izboljšanje kakovosti življenja. Pacient, ki je seznanjen z boleznijo,

znaki in vzroki srčnega popuščanja ter z ukrepi ob poslabšanju, se bo lažje znašel in

reagiral ob pojavu poslabšanja. Z zgodnjim prepoznavanjem in ukrepanjem se je možno

izogniti marsikateri ponovni hospitalizaciji.

Z metodo pogovora bomo pacienta poučili o simptomih in znakih srčnega popuščanja ter o

bilanci tekočin. Pacient ima možnost postaviti vprašanje za poglobitev razlage določenega

simptoma, ki je bolj obremenjujoč zanj, ali pa o nerazumevanju določene vsebine. Metoda

pogovora je primerna tudi za spoznavanje in dajanje navodil pacientu. Individualen pristop

bomo uporabili pri dajanju navodil o pravilnem jemanju zdravil in vodenju dnevnika.

5. 3 Vloga medicinske sestre pri preventivnih aktivnostih pacienta s srčnim

popuščanjem

Ko se znaki in simptomi srčnega popuščanja pojavijo, se oseba odpravi po pomoč. Sreča se

z medicinsko sestro in zdravnikom. Medicinska sestra je s pacientom največ časa. Zato

mora zelo dobro poznati potek bolezni, dejavnike tveganja, diagnostiko in zdravljenje

pacientov s srčnim popuščanjem. Predvsem pa so pomembna znanja in veščine za

izvajanje kakovostne zdravstvene nege teh pacientov. Medicinske sestre najpogosteje

izvajajo zdravstveno nego skladno s teoretičnim modelom Virginie Henderson in Dorothee


23

E. Orem. Model V. Henderson je uporaben, ker pacienta obravnava celostno in ga

sistematično spremlja skozi probleme pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti.

Opozarja na vsa področja, kjer pacient potrebuje pomoč. Model D. Orem pa medicinsko

sestro usmerja, da vzpodbuja pacienta, da sam zase naredi čim več; toliko, kolikor mu

dopuščajo moči. Medicinska sestra naj mu pomaga le na področjih, kjer resnično potrebuje

pomoč. Na ta način mu dviguje samozavest in mu daje občutek koristnosti (Trobec, 2004).


24

6 ŠTUDIJA PRIMERA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM

6. 1 Tipologija vzorcev funkcionalnega zdravja po Marjory Gordon

Za zdravstveno nego pacienta P. V. s srčnim popuščanjem smo uporabili tipologijo vzorcev

funkcionalnega zdravja in njihove definicije ob negovalni anamnezi in za razvrščanje

negovalnih diagnoz. Ti funkcionalni vzorci odražajo pacientove interakcije z okoljem

(Gordon, 2003, str. 2).

Uporabili smo naslednje vzorce zdravega obnašanja:

1. odnos do lastnega zdravja,

2. prehranjevalne in metabolične procese,

3. izločanja/odvajanja,

4. fizične aktivnosti,

5. spanje in počitek,

6. zaznavanje,

7. zaznavanje samega sebe,

8. družbena vloga in medosebni odnosi,

9. spolno-reproduktivni sistem,

10. obvladovanje stresnih situacij,

11. vrednostni sistem.

Vsak vzorec obnašanja smo vrednotili v odnosu do ostalih in smo ocenili njihov delež v

optimalnem funkcioniranju.

6. 2 Problemski pristop pri reševanju negovalnih problemov

Zbrali smo:

S: SUBJEKTIVNE PODATKE – diagnostične kazalce, ki nam jih je verbalno posredoval

pacient in njihovi bližnji.

O: OBJEKTIVNE PODATKE – srčno popuščanje, diagnostične kazalce, ki smo jih

spoznali na osnovi neposrednega opazovanja posameznika in družine, okolja in uporabili


25

tudi rezultate opazovanja drugih zdravstvenih delavcev. Preverili smo, če so nastopile

možne razlike v rezultatih opazovanja in kolikšna je uglašenost s subjektivnimi podatki.

A: ANAMNEZA – ugotovili smo, kateri so etiološki in z njimi povezani dejavniki, ki so

povzročili obolenje.

N: NAČRT – na osnovi pridobljenih podatkov smo pripravili načrt zdravstvene nege. Za

načrt zdravstvene nege pacienta P. V. smo uporabili teoretični model D. E. Orem –

Samooskrbo, ki pojasnjuje zdravstveno nego s stališča deficita v samooskrbi.

6. 3 Uporaba teoretičnega modela D. E. Orem – Samooskrba

D. E. Orem v teoretičnem modelu samooskrbe navaja popolno samooskrbo in nepopolno

samooskrbo, ki ju definira šest dejavnikov:

− vzdrževanje zadovoljive oskrbe z zrakom, vodo in hrano;

− skrb za proces izločanja in izločke;

− vzdrževanje ravnovesja med aktivnostjo in počitkom;

− vzdrževanje ravnovesja med samoto in družbenim življenjem;

− preprečevanje nevarnosti, ki ogrožajo človekovo življenje, njegovo delovanje in

dobro počutje (blaginja);

− promocija človekovega delovanja in razvoja v družbenih skupinah glede na njegove

zmožnosti, znane omejitve in željo biti normalen (Marriner in Raile, 2001).

D. E. Orem deli zdravstveno nego v:

− kompenzatorno ali popolno zdravstveno nego, ki je potrebna, ko varovanec ni

sposoben izvajati samooskrbe pri temeljnih življenjskih aktivnostih;

− delno kompenzatorno zdravstveno nego, ko varovanec in medicinska sestra

sodelujeta v procesu zdravstvene nege;

− razvojno kompenzatorno zdravstveno nego, ki poudarja pomen učenja, vodenja in

podpore varovancu pri razvijanju samooskrbe in pri preprečevanju bolezni.


26

6. 4 Predstavitev bolnika s srčnim popuščanjem in načrt zdravstvene nege

NEGOVALNA ANAMNEZA

78-letni upokojeni avtomehanik P. V. je zbolel za bolezen srčno popuščanje pred enim

letom. Vsa ta leta ni imel nobenih težav s srcem. Le deset let se bojuje s sladkorno

boleznijo tipa 2. Doma živi sam, na domačiji, nikoli ni bil poročen ali pa imel dolgoletne

zveze. Dve hiši naprej živita njegov nečak z ženo, ki za njega tudi skrbita. Vzrok

obravnave pa je bilo urgentno sprejetje pacienta v ambulanto pod napotno diagnozo srčno

popuščanje in prevelike količine tekočine v telesu.

6. 4. 1 Odnos do lastnega zdravja – vzorci zdravega obnašanja

Pacient je povedal, da je bilo njegovo zdravje do enega leta nazaj dokaj dobro, razen da je

imel težave z vrtoglavico. Meni da sta na njegovo bolezen vplivali predvsem neprimerna

prehrana in pijača. Ko sem ga vprašala, kako je seznanjen s svojo boleznijo, mi je povedal,

da dobro, prebiral je literaturo ali pogledal kakšno zdravstveno vzgojno oddajo po

televiziji. Pravi, da je dobil največ informacij o svoji bolezni pri izbranem osebnem

zdravniku in pri patronažni sestri. Opazila sem, da je upošteval navodila in nasvete

zdravstvenih delavcev.

6. 4. 2 Prehranjevalni in metabolični procesi

Pacient pove, da se ni pravilno prehranjeval, kar se mogoče tudi sedaj še ne v celoti, saj je

užival predvsem mastno hrano (špeh, klobase) in jedel pozno zvečer ob 22 h in pil

alkoholne pijače od 2 do 4 dcl na dan. Zavedal pa se je, da mora upoštevati omejitve v

prehrani. Hrano mu je pripravljala nečakova žena. Na dan je imel 4 do 5 obrokov,

večinoma vedno ob istem času. Zajtrk je imel ob 8. uri zjutraj, popil je čaj in pojedel kruh,

namazan z margarino in marmelado.

Malico je imel ob 11. uri in to ponavadi kakšno sadje (banana). Kosilo je bilo ob 14. uri, in

sicer različne juhe, že od nekdaj je imel rad goveje, puranje, piščančje meso s kuhano

zelenjavo in različno solato.

Popoldansko malico je imel ob 16. uri: sadni jogurt ali sladico oziroma priboljšek.

Sledila je mlečna večerja, ki jo je zaužil med 19. in 20. uro zvečer.


27

Sedaj dnevno popije do 1,5 litra tekočine oziroma čaja, vendar pravi, da še vedno spije tudi

1 dcl rdečega vina na dan za zdravje.

Ima dober apetit, kar tudi kaže njegova teža, ki pa je 129 kg. Visok je 180 cm. Še vedno pa

je pretežak. Pravi, da ne more shujšati, ker se tudi veliko ne giblje. Včasih je delal na

kmetiji, sedaj pa je bolezen tako napredovala, da ne more več.

Nosil je totalno snemljivo zobno protezo obeh čeljustnih lokov. Hrano je dobro prežvečil in

prebavil.

6. 4. 3 Izločanje/odvajanje

Bilo je izločanje večjih količin seča ponoči (nikturija), včasih s pekočim občutkom. Čez

dan mu je občasno uhajalo.

Blato je odvajal na 1–3 dni, normalne barve (rjavo) in konzistence (mehko).

6. 4. 4 Fizična aktivnost

Gibanje je bilo omejeno, saj je hodil s pomočjo palice. Šel je samo do nečakove hiše in

nazaj. Tudi ležal je v polsedečem položaju, ker je težje dihal. Prav tako ga je to oviralo tudi

pri hoji.

6. 4. 5 Spanje in počitek

Običajno se je odpravljal spat ob 23. uri. Ponoči ni mogel spati, ker ga je oviralo

otežkočeno dihanje. Pomagal si je s privzdignjenim vzglavnikom. Ponavadi si je privoščil

tudi počitek čez dan do 1 ure.

6. 4. 6 Kognitivni procesi

Za branje in gledanje televizije je uporabljal očala. Navaja tudi, da je slabše slišal, da mu je

pešal spomin, saj se ne more spomniti vseh dogodkov. Večkrat je pozabil prižgano luč,

odprto pipo.

6. 4. 7 Zaznavanje samega sebe

Opisal se je kot preprostega, tihega človeka. Priznal je, da je bil bolj zaprt vase, saj ni imel

nikoli stikov s prijatelji. Pravil je, da je bilo vedno potrebno samo delati. Sedaj pa mu sploh


28

ni do kakršne koli komunikacije, pač pa samo do tiste, ki je bila potrebna zaradi bolezni.

Priznal pa je, da je zelo hvaležen nečaku in njegovi ženi, ki sta mu tako pomagala, saj

pravi, da brez njih ne bi zmogel tako živeti.

6. 4. 8 Družbena vloga in medosebni odnosi

Živel je sam, zato se je počutil večkrat osamljenega. Svojci so bili dobro seznanjeni z

njegovo boleznijo, so jo sprejeli in ga podprli. Čeprav se ni družil veliko s sosedi je imel z

njimi dobre odnose, prav tako s prijatelji in znanci. Vključen je bil v društvo upokojencev,

vendar se ni udeleževal družabnih prireditev, niti ni hodil na izlete ali srečanja. Bil je

vsebinsko, krajevno in časovno orientiran.

6. 4. 9 Spolno-reproduktivni sistem

O spolnem življenju pa ni hotel govoriti. Vidi se, da se mu je o tem nerodno pogovarjati.

Samo navaja, da je bilo to v njegovih časih čisto drugače. O tem se sploh niso smeli

pogovarjati.

6. 4. 10 Obvladovanje stresnih situacij

Pacient se je obremenjeval s svojo boleznijo in tudi s tem, da je sam oziroma počutil se je

osamljenega. Strah ga je bilo, da bo bolezen napredovala, da ne bo mogel še toliko skrbeti

za sebe, da bo res čisto odvisen od drugih. Povedal je tudi, da bi se rad družil s sosedi,

ampak vsi so imeli delo, vsi so še aktivni, on pa jih ni hotel motiti in se je zato raje

umaknil.

6. 4. 11 Vrednostni sistem

Pacient je evangeličanske veroizpovedi. Verskim obredom ni posvečal posebne pozornosti,

maše je obiskoval le ob večjih praznikih. Izmed vrednot je po pomenu izpostavil dobre

medosebne odnose in zdravje. Želi si miru in ustaljenega življenja, pri čemer je opaziti

strah pred napredovanjem bolezni in nezmožnostjo samooskrbe v starosti.


29

6. 5 Razvrščanje negovalnih diagnoz po posameznih vzorcih

Pri pacientu P. V. smo ugotovili sledeče negovalne diagnoze, ki smo jih razvrstili po

funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja in jih nato razdelili še v aktualne in potencialne

probleme. Za reševanje aktualnih problemov smo naredili celoten načrt zdravstvene nege.

Aktualne negovalne probleme smo ugotovili po pogovoru s pacientom in njegovimi svojci

ter z ostalimi člani pacientove družine; potencialne negovalne probleme pa smo predvideli

glede na zdravstveno stanje pacienta.

6. 5. 1 Aktualne negovalne diagnoze

Na osnovi opazovanja in ugotovljenih funkcionalnih vzorcev zdravega obnašanja smo pri

pacientu izpostavili naslednje aktualne negovalne diagnoze:

1. funkcija srca zmanjšana;

2. tekočine - previsok volumen tekočin;

3. neuravnovešena prehrana, tveganje za uživanje več hrane, kot telo potrebuje

ali debelost;

4. spanje, motnje v ritmu spanja;

5. neučinkovito dihanje.


30

Tabela 1: NEGOVALNE DIAGNOZE

PROBLEM, POTREBA VZROKI SIMPTOMI

1. FUNKCIJA SRCA ZMANJŠANA

Definicija: srčna funkcija ni dovolj močna,

da bi krila metabolične potrebe telesa

(Gordon, 2003, str.172).

− opešanje delovanje srca.

− spremembe v EKG (zdravstvena

dokumentacija),

− utrujenost,

− edemi,

− pridobivanje teže,

− dispneja.

2. TEKOČINE – PREVISOK

VOLUMEN TEKOČIN

Definicija: zvišana izotonična retencija

tekočin (Gordon, 2003, str.100).

− preveč uživanja alkohola in tekočine na

sploh,

− srčno popuščanje.

− hitro pridobivanje teže,

− več zaužite tekočine kot izločene,

− edemi,

− sprememba psihičnega stanja (zaprt vase,

osamljenj).

3. NEURAVNOVEŠANA

PREHRANA, TVEGANJE ZA UŽIVANJE

VEČ HRANE, KOT TELO POTREBUJE,

ALI DEBELOST

Definicija: prisotnost dejavnikov tveganja za

− pacient P. V. je užival prevelike obroke,

tudi po 17. uri,

− telesna aktivnost pacienta P. V. je

zmanjšana na minimum,

− višja teža pacienta P. V. je višja glede na

višino in konstitucijo,

− njegove prehranjevalne navade so

neprimerne.


31

pretirano uživanje kalorične prehrane v

odnosu do metaboličnih potreb (Gordon,

2003, str. 83).

− dednost (prisotnost debelosti pri očetu).

4. SPANJE, MOTNJE V RITMU SPANJA

Definicija: prekinjeno trajanje in kvaliteta

spanja, kar povzroča neugodje in motnje v

dnevnih aktivnostih (Gordon, 2003, str.

186).

– pacient P. V. se obremenjuje s svojimi

problemi,

– bremeni ga spremenjen stil življenja,

– strah ga je in boji se, da se mu bo

zdravstveno stanje poslabšalo,

– ima nikturijo (pogosto vstajanje ponoči

zaradi potrebe po uriniranju),

– muči ga dispnea (oteženo dihanje).

– ves dan toži nad utrujenostjo,

– zgodaj se prebuja,

– pogosto zeha,

– pripoveduje, da ni naspan.

5. NEUČINKOVITO DIHANJE

Definicija: vdih in/ali izdih ne zagotavljata

primerne ventilacije (Gordon 2003, str.169).

– pacient P. V. ima težave zaradi osnovne

diagnoze - srčno popuščanje in zaradi

debelosti.

– zelo hitro je zadihan,

– lovi sapo,

– diha skozi odprta usta,

– toži o utrujenost,

– med hojo se večkrat ustavi in usede.


32

Tabela 2: NAČRT ZDRAVSTVENE NEGE

NEGOVALNA DIAGNOZA

CILJI

ZDRAVSTVENE

NEGE

NAČRTOVANE

NEGOVALNE

INTERVENCIJE

IZVRŠENE

NEGOVALNE

INTERVENCIJE VREDNOTENJE

1. FUNKCIJA SRCA

ZMANJŠANA

– težave z delovanjem

srca bodo omiljene;

– pacient P. V. ne bo

pridobival teže,

– s pravilnim vnosom

tekočine bodo edemi

izginili,

– dihanje bo lažje.

Zdravstvena vzgoja:

– pacienta P. V. in

svojce bomo poučili

o poteku bolezni

(osebno in s

ponudbo primerne

literature),



o pravilni prehrani

in uživanju tekočin;



o gibanju,

– poučili, kako si pri

oteženem dihanju

– s pacientom P. V. in

s svojci smo se

pogovorili o

bolezni, o pravilni

prehrani, o tekočini

in gibanju,


svojce smo naučili,

kako si uredi

vzglavje za lažje

dihanje.

Pacient P. V. in svojci

so razumeli naše

zdravstveno-vzgojno

delo in navodila.

Pacient P. V. si večkrat

sam dvigne vzglavje

oziroma tako tudi spi

ponoči.


33

pomaga s primernim

položajem v postelji

in s počitkom, kadar

mu ni na razpolago

primerna oprema na

domu, si pomaga z

improviziranimi

pripomočki

(Priročnik za nego

bolnika na domu).

2. TEKOČINE – PREVISOK

VOLUMEN TEKOČIN

– ne bo pridobival

telesne teže,

– volumen tekočine

bo zmanjšan.

– pacient P. V. se bo

vsak dan tehtal,

– vitalne funkcije smo

merili ob rednih

obiskih, sicer so to

opravljali poučeni

svojci,

– s pacientom P. V.

smo se pogovorili o

zmanjševanju

dnevne tekočine in

– redno smo merili

vitalne funkcije ob

obiskih, sicer so to

opravljali svojci ter

rezultate beležili,

– s pacientom P. V.

smo se pogovarjali

o uspehu oziroma

neuspehu telesne

teže,

– redno smo beležili

Volumen tekočine se je

zmanjšal, ker je telesna

teža padla iz 129 kg na

126 kg, vendar nam je

še vedno cilj zmanjšati

telesno težo.


34

soli,

– beležiti, opazovati,

– zdravnika bomo

redno obveščali o

spremembah.

vse spremembe in

se pogovorili o

morebitnih nujnih

spremembah o

dnevnem režimu

življenja.

3. NEURAVNOVEŠEN

A PREHRANA, TVEGANJE

ZA UŽIVANJE VEČ

HRANE, KOT TELO

POTREBUJE, ALI

DEBELOST

– prehranjevanje

pacienta P. V. bo

prilagojeno

njegovemu

bioritmu, ki je

potrebno za

celodnevne

energijske potrebe,

– užival bo primerno

količino hrane,

– telesna teža se bo

postopoma

zmanjšala in pacient

P. V. se bo boljše

– zdravstveno-

vzgojno poučiti in

vzgajati pacienta P.

V. in svojce,

– pacienta P. V.

poučiti, da se mora

redno tehtati ter

kontrolirati svojo

telesno težo,

– pripraviti mu

moramo načrt

uživanja dnevnih

obrokov,

– zadnji obrok naj bo

– na osnovi

zdravstveno-

vzgojnih pogovorov

in rednega

spremljanja smo

dosegli, da pacient

P. V. uživa primerno

količino hrane v

dogovorjenem času.

Izgublja telesno težo in

se počuti bolje.


35

počutil.

lahek in prebavljiv,

skladno s

predpisano dieto,

– užival bo jedi z

nizko energijsko

vrednostjo in omejil

vnos soli, sladkorja

in maščob v telo.

4. SPANJE, MOTNJE V

RITMU SPANJA

– spanec bo miren,

dovolj dolg in

kvaliteten, brez

večkratnih prebujanj

ponoči,

– pacientov bioritem

spanja bo urejen,

– spanje bo globlje,

– faze zbujanja bodo

krajša.

Pacienta P. V. bomo

poučili:

– da naj pred spanjem

prezrači sobo, da

zagotoviti ustrezno

mikroklimo,

– da uporablja

prilagojen

vzglavnik,

– da popije kozarec

toplega mleka,

– da se oprha pred

– pacient P. V. redno

zrači sobo,

– nima urejene sobe

in postelje,

– zvečer popije

kozarec toplega

mleka,

– zvečer se ne oprha;

– v sobi je

zagotovljen mir,

– zdravila

disciplinirano

Kljub načrtovanim in

izvršenim negovalnim

intervencijam se bolnik

še vedno prebuja in še

vedno ni dovolj spočit.


36

spanjem,

– da odstrani moteče

dejavnike,

– da mora redno

uživati predpisano

terapijo,

– da naj se preko

dneva zaposli z

dovoljenimi

aktivnostmi,

– ter da tik pred

spanjem opravi

malo potrebo.

jemlje,

– preko dneva

opravlja drobna

hišna opravila,

– ponoči večkrat

vstaja zaradi

uriniranja.

5. NEUČINKOVITO

DIHANJE

– dihanje bo

izboljšano.

– redno bomo

nadzorovali dihanje

(hitrosti, globine

vdihov ter izdihov,

spremljajoče zvoke),

– poskrbeli bomo, da

bo bivališče redno

– ob vsakem obisku

kontroliramo

dihanje,

– preverimo

prezračenost

prostora,

– ga opazujemo v

Cilja še nismo dosegli,

še vedno težko diha,

vendar upošteva

navodila, da ne sme

pretiravati v telesnih

naporih (mora paziti na

stopnice, brez nadzora


37

prezračeno,

– uredili bomo ležišče

s primernim

vzglavjem,

– naučili ga bomo

pravilno dihati

(počasi, skozi nos),

– opozarjali ga bomo,

da ne sme

pretiravati v telesni

aktivnosti,

– o vsaki spremembi

bomo obvestili

lečečega zdravnika.

mirujočem stanjem

in med pogovorom,

– pogovorimo se s

svojci.

ne sme predaleč in ne

sme se naprezati).


38

6. 5. 2 Potencialne negovalne diagnoze

Pri pacientu P. V. moramo predvidevati potencialne negovalne probleme:

1. možnost poškodbe,

2. možnost padcev,

3. pešanje spomina,

4. naraščajoč strah.

1. NEVARNOST POŠKODBE

Definicija: prisotnost dejavnikov tveganja za poškodbe telesa (Gordon 2003, str. 72).

Dejavniki tveganja: zmanjšana sposobnost mobilnosti (slabost mišic, motnje ravnotežja),

vrtoglavice, slabša sposobnost presojanja (bolezen).

2. NEVARNOST PADCEV

Definicija: zvišano tveganje za padce, ki bi lahko povzročili poškodbo (Gordon 2003, str.

74).

Dejavniki tveganja: starost nad 65 let, težave z vidom, slabša fizična mobilnost, utrujenost,

motnje v ravnotežju, stopnice, preproge, slabo osvetljeni prostori, živi sam.

3. SPOMIN, NEPOPOLN

Definicija: nesposobnost zapolnitve ali priklicanja v spomin določenih informacij ali oblik

vedenja (nepopoln spomin je lahko posledica patofizičnih ali situacijskuh dejavnikov, ki so

lahko začesni ali stalni) (Gordon, 2003, str. 209).

Vzročni ali z njimi povezani dejavniki:

– oslabljena srčna funkcija,

– starost nad 60 let,

– neuravnovešeno ravnotežje tekočin in elektrolitov.

Simptomi:

– opaženo pozabljanje,


39

– nesposobnost, da bi priklical v spomin pretekle dogodke.

4. STRAH

Definicija: občutek ogroženosti zaradi znanega vzroka z identificiranim virom nevarnosti

(strah pred prognozo, izidom kirurškega posega, strah pred smrtjo ali invalidnostjo)

(Gordon, 2003, str. 214).

Vzročni ali z njimi povezani dejavniki:

– pomanjkanje primernih strokovnih informacij,

– občutek nesposobnosti, da bi obvladal določene zadeve,

– pomanjkanje podpore pri svojcih.

Simptomi:

– pacient P. V. izraža strah in nervozo,

– je nemiren,

– vedno več sprašuje in išče informacije,

– je zelo previden in sumničav,

– v dnevnih aktivnostih je vedno manj učinkovit.


40

7 RAZPRAVA

Ob iskanju odgovora na raziskovalna vprašanja, ali pacient s srčnim popuščanjem

kakovostno živi v svojem domačem okolju, v kolikšni meri pacient s srčnim popuščanjem

potrebuje podporo svojcev in zdravstvenih služb in kakšna je stopnja samostojnosti

pacienta s srčnim popuščanjem, smo ugotovili, da je gospod P. V. pretežno samostojen in

da v veliki meri potrebuje podporo svojcev in zdravstvenih služb. Njegove potrebe po

zdravstveni negi pa so predvsem glede zdravstvene vzgoje in svetovanja. Največ

informacij pacient potrebuje na področju preprečevanja nastanka oziroma trajanja za

nastanek padcev, svetovanja pri prehrani in zdravem življenjskem slogu, spodbujanju za

zadostno mero fizične aktivnosti in preprečevanju v motnjah ritma spanja. Z

zagotavljanjem kakovosti življenja pacienta s srčnim popuščanjem je pomembno tudi, da

ga naučimo obvladovati stresne situacije in mu pomagati razrešiti morebitne konflikte.

Poudariti moramo, da je medicinska sestra ključna oseba v sistemu obravnave, ki mora biti

naravnan tako, da pospešuje zdravstveno-vzgojno delo in druge aktivnosti, ki preko

učinkovitega multidisciplinarnega pristopa in interaktivnega dela zagotavlja kakovostno,

učinkovito in varno obravnavo. V procesu obravnave lahko le na ta način pacient izgrajuje

pozitivno samopodobo, spremeni svoje vrednote in spremeni odnos do lastnega zdravja.

Kvalitetna zdravstvena nega kroničnega bolnika na domu je odvisna od strokovnega

znanja, primerne organiziranosti in od pravilnih standardov in normativov z obravnav

pacientov v domačem okolju. Selitev pacienta oziroma obravnava takega pacienta na domu

ne sme vplivati na kvalitetno zdravstveno nego, praviloma mora celo pozitivno vplivati na

njegov stil življenja.

Obravnava in zdravljenje gospoda P. V. potrjuje, da je število patronažnih medicinskih

sester glede na naraščajočo populacijo kroničnih bolnikov na domu premalo ali pa da ni

spoštovano dejstvo, da obravnava takega bolnika na sekundarni ravni potrebuje kompletni

negovalni tim, kar pomeni primerno strokovno delitev dela in racionalizacijo.


41

8 ZAKLJUČEK

Srčno popuščanje je kronična bolezen, za katero oboleva vedno več prebivalcev v svetu in

tudi v Sloveniji. Potek bolezni je neugoden in povzroča težave, ki slabšajo kakovost

življenja. Pacienti s srčnim popuščanjem se ob akutnih poslabšanjih vračajo v bolnišnico,

zato ker zdravstveno varstvo in obravnava na domu ob sedanji organizaciji in financiranju

tega področja primarnega zdravstvenega varstva ne moreta zagotavljati primernega obsega

in ravni obravnave.

Za izboljšanje kakovosti življenja pacientov s srčnim popuščanjem je pomemben boljši

nadzor in poučnost. Paciente je potrebno poučiti o srčnem popuščanju, kako živeti in

ukrepati ob poslabšanju bolezni, saj je prognoza poučenih pacientov veliko boljša. To bo

pripomoglo k zmanjšanju števila ponovnih, dolgotrajnih in dragih hospitalizacij.

Pri obravnavi pacienta s srčnim popuščanjem je pomemben celosten in individualen

pristop, zagotavljanje primerne zdravstvene vzgoje ter kakovostne zdravstvene nege. S

študijo primera, pacienta, smo uporabili model Marjory Gordon. Aktivnosti zdravstvene

nege smo razvijali skozi procesno metodo dela in ugotovili, da je glavni vzrok srčnega

popuščanja nezdravo življenje, neprimerno prehranjevanje in nezadovoljiva fizična

aktivnost.


42

9 ZAHVALA

V prvi vrsti se zahvaljujem mentorici, predavateljici Majdi Šlajmer - Japelj, viš. med. ses.,

univ. dipl. soc., in somentorici, predavateljici Dubravki Sancin, viš. med. ses., prof. zdr.

vzg., za vodenje in koristne nasvete ob pisanju diplomskega dela.

Prav posebno zahvalo pa bi rada namenila moji družini in mojemu možu, ki so mi resnično

ves čas študija stali ob strani, me vzpodbujali in mi pomagali. Še enkrat Hvala!


43

10 LITERATURA

Accetto, R, Bulc, M. Nevarnosti za srce in ožilje. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo,

sekcija za arterijsko hipertenzijo, združenja zdravnikov splošne/družinske medicine, 1999.

Acceto, R, Bulc, M. Visok krvni tlak-arterijska hipertenzija. Strokovne brošure Društev za

bolnike z obolenji srca, Novo mesto, 2005.

Bombek, M. Koliko smo naredili za preprečevanje bolezni srca in ožilja? Za srce. Društvo

za zdravje srca in ožilja Slovenija, 2002.

Bručan, A, Bunta, S, Cibic, B, Dobovišek, J, Dolenc, P. Vse o srcu in žilah. V: Lajovic J

(ur.), Cibic B (ur.), Turk J (ur.). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije,

1996.

Čustovič, F, Goldner, V, Čikeš . Klinična kardiologija. V: Raič A (ur.). Zagreb: Medicinska

naklada, 1995.

Dahmane, R. Obtočila – angiologija. Anatomija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije,

1998.

Gordon, M. Negovalne diagnoze: priročnik. Radizel, 2003.

Horvat, M., Zdravstvena nega srčno-žilnega bolnika z napredovalo boleznijo na domu. V:

Kvas, A., Bobnar, A., (ur.). Zdravstvena oskrba srčno-žilnega bolnika z napredovalo

boleznijo. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih

društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih

sester in zdravstvenih tehnikov v kardiologiji in angiologiji, 2008: 45–55.

Jerše, M. Najpogostejša bolezenska znamenja pri boleznih srca. Vse o srcu in žilah. V:

Lajovic J (ur.). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 1996: 142–7.

Keber, D. Oteklina. Razpoznavanje notranjih bolezni. V: Keber D (ur.). Ljubljana:Univerza

v Ljubljani, Medicinska fakulteta, katedra za interno medicino, 1994.

Kobbert, E. Pflege von Patienten mit Erkrankungen des Herz-Kreislauf-System. V:

Kellnhauser E (ur.), Juchli L (ur.). Thimes Pflege:entdecken-erleben-verstehen-


44

professionell handeln. Stuttgart, New York: G. Thieme, 2000.

Kocjančič, A, Mravlje, F. Interna medicina. Ljubljana: EWO: DZS, 1998.

Kocijančič, A. Srce in ožilje. Klinična preiskava. Ljubljana: Littera Picta, 2000.

Kvas, A., Strokovno srečanje »Kakovostna vseživljenjska rehabilitacija srčno-žilnih

bolnikov« (2009). Utrip 2009; 17 (2): 16–17.

Lajovic, J, Zupan, I, Rakovec, P. Bradikardne motnje srčnega ritma. Interna medicina. V:

Kocjančič A (ur.), Mrevlje F (ur.). Ljubljana: EWO: Državna založba Slovenija, 1993: 90–

1

Marriner A. Raile M. Nursing Theorists and Their Work. Missouri: Mosby St. Louis,

2001:11.

Mlačak, B. Nevarnostni dejavniki. Angiologija za prakso. Ljubljana: Slovensko zdravniško

društvo,Sekcija za splošno medicino, 1995: 31–9 .

Pajnkihar, M. Osnovna življenjska aktivnost - dihanje. Teoretične osnove zdravstvene

nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 1999: 53–0.

Poredoš, P. Arterijske bolezni. V: Lajovic, Jaro (ur.): Živimo s srcem. Društvo za zdravje

srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 2001.

Turk, J. Srčni infarkt. V: Lajovic, Jaro (ur.): Vse o srcu in žilah. Društvo za zdravje srca in

ožilja Slovenije, Ljubljana, 1996.

Turk, J. (ur.): Lepota gibanja. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 2001.

Zorko, T. Družinsko pojavljanje bolezni srca in ožilja. V: Lajovic, Jaro (ur.): Živimo s

srcem. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 2001.

Zorko, T. Dejavniki tveganja. V: Lajovic, Jaro (ur.): Vse o srcu in žilah. Društvo za zdravje

srca in ožilja Slovenije, Ljubljana, 1996.

Zidar, R. Vloga medicinske sestre ob bolniku z življenjsko nevarnimi motnjami srčnega

ritma. Sodobna obravnava motenj srčnega ritma. V: Kenda M F (ur.), Rakovec P (ur.).


45

Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, 2000: 65–7.

Železnik, D. Ivanuša A. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Univerza v

Mariboru,Visoka zdravstvena šola, 2002.


1

PRILOGA

VPRAŠANJA ZA INTERVJU PO MODELU OCENJEVANJA BOLNIKOVIH POTREB PO AVTORICI MARJORY GORDON

1. ODNOS DO LASTNEGA ZDRAVJA – VZORCI ZDRAVEGA OBNAŠANJA a) Kaj je po vašem mnenju vplivalo na razlike v vašem zdravju? b) Kdaj ste začeli obolevati za srčno popuščanje? c) Kaj mislite, da je povzročilo vašo bolezen? č) Kaj ste storili, ko ste opazili prve simptome? d) Kakšne ovire in omejitve imate v vsakdanjem življenju zaradi vaše bolezni? e) Koliko poznate srčno popuščanje in koliko ste seznanjeni o njem? f) Ali lahko sledite navodilom, ki vam jih dajejo medicinske sestre in zdravniki?

2. PREHRAMBENI IN METABOLIČNI PROCES a) Ali ste imeli pred boleznijo predpisane diete? b) Ali so se vam prehranjevalne navade, ko ste izvedeli za bolezen, spremenile in kako? c) Ali pride do zaletavanja hrane, pokašljevanja in dušenja med hranjenjem? č) Kakšna je vaša tipična prehrana in zaužita količina tekočine, ko jo zaužijete v enem dnevu? d) Kakšen je vaš apetit? Ali pridobivate telesno težo ali jo izgubljate? e) Imate kakšne težave s kožo?

3. IZLOČANJE a) Ali imate težave z odvajanjem blata? b) Kako pogosto odvajate blato? Ali so prisotni neugodni občutki ob odvajanju? c) Ali imate težave z izločanjem urina? č) Se pretirano potite?

4. FIZIČNA AKTIVNOST a) Kakšna oblika telesne dejavnosti je za vas najbolj pomembna? b) Imate dovolj energije za potrebne in želene aktivnosti? c) Imate kakšne težave pri: – prehranjevanju, – kopanju, – osebni negi, – gibljivosti v postelji, – oblačenju, – česanju, – splošni gibljivosti, – kuhanju, – gospodinjstvu, – nakupovanju?

5. POČITEK, SPANJE a) Ali se zbudite spočiti in naspani? b) Ali imate težave s spanjem? Se pogosto zbujate? Težko zaspite? c) Ali počivate podnevi in koliko časa? č) Ali potrebujete uspavala, preden greste spat?


2

6. KOGNITIVNI PROCESI a) Ali slabo slišite? b) Ali slabo vidite? c) Imate težave s tipom in vohom? č) Imate kakšne spremembe s spominom? d) Ali težko sprejemate odločitve?

7. ZAZNAVANJE SAMEGA SEBE a) Kako bi opisali samega sebe? b) Ali zadnje čase doživljate kakšne spremembe v svojem telesu ali v sposobnosti funkcioniranja? c) Ali vas pogosto kaj razjezi, ste nejevoljni, prestrašeni, zaskrbljeni? č) Je za vas to problematično? Kaj in kdo vam pri tem pomaga?

8. DRUŽBENA VLOGA IN MEDOSEBNI ODNOSI a) Kako vaša družina doživlja vašo bolezen? b) Kako vas sprejemajo sorodniki, prijatelji, sosedje? c) Se vključujete v kakšno socialno skupnost? č) Kako je z vašim delom na kmetiji (doma)?

9. SPOLNI-REPRODUKTIVNI SISTEM a) So se na področju spolnih odnosov pojavile kakšne spremembe?

10. OBVLADOVANJE STRESNIH SITUACIJ a) Ali ste v zadnjem letu doživeli kakšne velike spremembe (krizo, stres)? b) S kom najlažje govorite o težavah?

11. VREDNOSTNI SISTEM a) Ali je duhovno življenje za vas pomembno?

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA … · avtorici Marjory Gordon. ... typology of functional health...

Documents

Transcript of UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA … · avtorici Marjory Gordon. ... typology of functional health...