UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETAterminologija na Pravni fakulteti v Mariboru, English Legal...
Transcript of UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETAterminologija na Pravni fakulteti v Mariboru, English Legal...
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za prevodoslovje
DIPLOMSKO DELO
Dejan Ratej
Maribor, 2016
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za prevodoslovje
Dejan Ratej
SLOVENSKO-ANGLEŠKA KONTRASTIVNA ANALIZA
KOLOKACIJ V PRAVNEM JEZIKU
COLLOCATIONS IN LEGAL LANGUAGE: A SLOVENE-
ENGLISH CONTRASTIVE ANALYSIS
Diplomsko delo
Mentorica:
doc. dr. Katja Plemenitaš
Maribor, 2016
Lektorica:
Nada Strnad, uni. dipl. prof. slov. jezika s knj.
Prevajalec:
Dejan Ratej, uni. dipl. prev. in tolm. za ang. jezik in prof. soc.
ZAHVALA
Za strokovno pomoč, usmerjanje in svetovanje se zahvaljujem
mentorici doc. dr. Katji Plemenitaš.
Hvala tudi mami in Mimi za podporo in potrpežljivost.
Koroška cesta 160
2000 Maribor, Slovenija
IZJAVA
Podpisan DEJAN RATEJ, rojen 18. 11. 1983, študent Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru, študijski program Prevajanje in tolmačenje angleščina in
sociologija, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom SLOVENSKO-
ANGLEŠKA KONTRASTIVNA ANALIZA KOLOKACIJ V PRAVNEM
JEZIKU pri mentorici doc. dr. KATJI PLEMENITAŠ, avtorsko delo.
V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso
prepisani brez navedbe avtorjev.
Kraj, Maribor
Datum, 23. 09. 2016
_________________________________
(podpis študenta)
IZVLEČEK
Diplomsko delo se ukvarja s kontrastivno analizo kolokacij v pravnem jeziku.
Kolokacije, opredeljene kot ohlapne povezave dveh ali več besed, ki se pogosto
ponavljajo, predstavljajo velik del naravnega jezika. Njihova značilnost je, da so
jezikovno specifične, a prevodno predvidljive, zato predstavljajo prevajalski
problem zlasti pri enkodiranju. V pravnem jeziku imajo kolokacije status
predpisanih fraz, ki predstavljajo jezikovno normo, ki se ji ni mogoče izogniti.
Zaradi takšnega statusa predstavljajo prevajalski problem tudi pri prevajanju v
materni jezik. Na izbranem vzorcu angleških kolokacij iz pravnega jezika je bila
izvedena kontrastivna analiza, s katero smo pridobili slovenske ustreznice. Z
analizo smo preverjali semantično in strukturno skladnost kolokacij ter primernost
prevajalskih pripomočkov. Ugotovili smo, da so za prevajanje kolokacij v
pravnem jeziku in na splošno najprimernejši vzporedni korpusi, ko sta Evrokorpus
in Linguee.
Ključne besede: kolokacije, pravni jezik, kontrastivna analiza, prevodna
nepredvidljivost, jezikovna specifičnost, vzporedni korpusi, enkodiranje.
ABSTRACT
The thesis focuses on the contrastive analysis of collocations in legal language.
Collocations defined as loosely fixed recurrent combinations of two or more
elements represent the majority of natural language. Their main characteristics are
language-specificity and translational predictability, therefore they are
problematic when encoding. In legal language, collocations are regarded as a
language norm in the form of fixed phrases which cannot be modified. Therefore,
they pose a translational difficulty also when translating into the native language.
Based on a sample of English legal collocations, a contrastive analysis was carried
out to produce Slovene equivalents. The collocations were analysed based on their
semantic and structural similarity and the usefulness of specific translation tools
was also considered. According to the analysis, parallel corpora, such as
Evrokorpus and Linguee, are the most useful tool for translating collocations in
legal language.
Key words: collocations, legal language, contrastive analysis, translation
predictability, language-specificity, parallel corpora, encoding.
i
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................................. 1
2. NAMEN .............................................................................................................. 2
3. RAZISKOVALNE HIPOTEZE .......................................................................... 3
4. METODOLOGIJA .............................................................................................. 3
4.1 RAZISKOVALNE METODE .......................................................................... 3
4.2 UPORABLJENI VIRI ....................................................................................... 4
5. OBRAVNAVA TEME ....................................................................................... 4
5.1 LEKSIKALNE ENOTE .................................................................................... 4
5.1.1 OD ENOBESEDNE DO VEČBESEDNE LEKSIKALNE ENOTE .......... 5
5.1.1.1 Osnovna razmejitev leksikalnih enot.................................................... 6
5.1.1.2 Polje frazeološkega preučevanja .......................................................... 6
5.1.1.3 Slovnični kriteriji za razmejitev besednih zvez .................................... 7
5.1.1.4 Pogled na tuje ....................................................................................... 8
5.2 KOLOKACIJE .................................................................................................. 9
5.2.1 ZGODOVINA IN IZVOR IMENA ............................................................ 9
5.2.2 NOTRANJA ZGRADBA KOLOKACIJ ................................................... 9
5.2.2.1 Pogostost sopojavljanja ...................................................................... 10
5.2.3 DELITEV KOLOKACIJ .......................................................................... 10
5.2.4 SPLOŠEN POMEN KOLOKACIJ ........................................................... 12
5.2.4.1 Obseg spominskega slovarja .............................................................. 12
5.2.4.2 Predvidljivost besedišča ..................................................................... 12
5.2.4.3 Tekoče znanje jezika .......................................................................... 13
5.2.4.4 Kolokacije omogočajo lažje razmišljanje ........................................... 13
5.2.5 PROSTE BESEDNE ZVEZE IN KOLOKACIJE .................................... 13
ii
5.2.6 OMEJITVE PRI IZBIRI BESEDNIH KOMBINACIJ ............................ 14
5.2.6.1 Logične ali enciklopedične omejitve .................................................. 14
5.2.6.2 Semantične omejitve .......................................................................... 15
5.2.6.3 Kolokativne omejitve ......................................................................... 15
5.3 ENOJEZIČNI IN DVOJEZIČNI POGLED NA KOLOKACIJE ................... 16
5.3.1 ENOJEZIČNI POGLED NA KOLOKACIJE .......................................... 16
5.3.2 DVOJEZIČNI POGLED NA KOLOKACIJE .......................................... 17
5.3.2.1 Jezikovna specifičnost ali nepredvidljivost ........................................ 18
5.3.2.2 Pomenska prozornost ......................................................................... 18
5.3.2.3 Prevodna predvidljivost ali prevodna nepredvidljivost ...................... 18
5.3.2.4 Leksikalna skladnost .......................................................................... 19
5.3.3 PREVAJANJE KOLOKACIJ .................................................................. 19
5.3.3.1 Interferenčne napake .......................................................................... 21
5.3.3.2 Hipoteza o prevedljivosti besedne zveze kot celote ........................... 21
5.4 PREVAJANJE PRAVNEGA JEZIKA KOT PRIMER DOBRE PRAKSE ... 22
5.4.1 KONTRASTIVNA ANALIZA PREVAJANJA LEKSIKALNIH
KOLOKACIJ V PRAVNEM JEZIKU .............................................................. 25
5.4.2 KONTRASTIVNA ANALIZA ................................................................ 27
6. ZAKLJUČEK .................................................................................................... 34
7. VIRI IN LITERATURA ................................................................................... 37
iii
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Slovnična in pomenska merila. ....................................................... 7
Preglednica 2: Besedne zveze, stalne besede zveze in frazeološke enote. .............. 7
Preglednica 3: Slovnične kolokacije. .................................................................... 11
Preglednica 4: Leksikalne kolokacije.................................................................... 11
Preglednica 5: Leksikalna skladnost. .................................................................... 19
Preglednica 6: Kolokacije glede na strukturne in semantične kriterije. ................ 20
Preglednica 7: Primeri kolokacij tipa glagol + samostalnik. ................................ 24
1
1. UVOD
Velik del vsega, kar izrečemo, slišimo, preberemo in zapišemo, je v obliki
fiksiranega jezikovnega elementa, katerega zelo pomemben del predstavljajo
predvidljive sopojavnice v obliki dvo-, tri- ali celo veččlenskih kolokacij.
S kontrastivnega vidika predstavljajo kolokacije, ki jih osnovno delimo na
slovnične in leksikalne, enega izmed bolj perečih problemov, s katerimi se sooča
prevajalec pri svojem delu. Kolokacijsko pogojeno napake pri tvorjenju besedil v
tujem in prav tako v maternem jeziku so pogoste zaradi dejstva, da so kolokacije
specifične za posamezni jezik in zato relativno prevodno nepredvidljive.
Po drugi strani pa so pomensko transparentne, kar povzroča, da jim ne posvečamo
potrebno pozornost, jih ne prepoznamo in imamo posledično težave pri njihovi
produkciji. Kolokacijske napake, do katerih prihaja pri enkodiranju ali
dekodiranju, nastanejo zaradi interference maternega ali tujega jezika in so
pogosto bolj moteče od slovničnih. Prevajalec se pri tem vidiku prevajanja bolj
kot na slovarje lahko zanese na korpuse in analizo konkordanc.
V nalogi smo želeli natančno preučiti kolokacije kot kontrastivni problem pri
enkodiranju in dekodiranju. Najprej smo skušali kolokacije ločiti od preostalih
leksikalnih enot. Opredelili smo pomen kolokacij tako v vsakodnevni
komunikaciji kot v procesu prevajanja. Nato smo podali značilnosti kolokacij in
se skušali dokopati do mehanizmov, ki so pomembni za prevajalca, da kolokacijo
prepozna in jo v ciljnem jeziku tudi proizvede. Ne nazadnje smo skušali opisati
procese, ki so prevajalcu na voljo za uspešno spopadanje s kolokativno
problematiko. Pri tem smo se sklicevali na primere dobre prakse, kar po našem
mnenju predstavlja področje prevajanja pravnega jezika, natančneje prevajanje
kolokacij v pravnem jeziku.
Prevajanje pravnega jezika velja za eno najstarejših oblik prevajalskega delovanja.
Strokovnjaki dandanes prevajanju pravnih besedil dodeljujejo status večplastnega
2
procesa, ki mu je v strokovni literaturi namenjeno veliko pozornosti. Potreben je
interdisciplinarni pristop, v katerega so vključeni pravna lingvistika, primerjalno
pravo in prevodoslovje (Kocbek, 2011). Poudarek je na leksikalnih enotah in
pravni terminologiji v pravnem jeziku, ki predstavljajo zelo kompleksen
prevajalski problem, saj odražajo različne pravne tradicije in sisteme.
Naš namen, kot smo že omenili, pa ni poglobiti se v procese pravnega prevajanja,
ampak le podati okvirno sliko o tem, kako podrobno so na področju prevajanja
prava razdelane pravna terminologija in leksikalne enote.
Pravna terminologija in leksikalne enote so v literaturi tako podrobno opredeljene,
da prevajalec, ki se želi ukvarjati s pravnim prevajanjem, seveda ob primerni
količini vloženega dela, ne bo imel težav z iskanjem ustreznih primerov.
Literatura je na tem področju zelo dodelana tudi zaradi dejstva, da ima pravno
prevajanje zelo dolgo tradicijo in tudi zelo velik vpliv na naše življenje, kar pa za
področje prevajanja kolokacij na splošno ne moremo trditi. Pomen kolokacij na
področju prevajanja pa je po našem mnenju vsekakor večji, kot si predstavljamo.
2. NAMEN
V diplomski nalogi Slovensko-angleška kontrastivna analiza kolokacij v pravnem
jeziku smo preučili protistavno problematiko prevajanja kolokacij na jezikovnem
paru angleščina-slovenščina.
Najprej smo skušali kolokacije opredeliti in jih ločiti od preostalih leksikalnih
enot, kar je bistveni predpogoj za uspešno prepoznavanje kolokacij.
Opredelili smo obseg in pomen kolokacij tako v vsakodnevni komunikaciji kot v
procesu prevajanja. Kolokacije smo predstavili kot ključen element avtentičnosti
ciljnega besedila.
3
Nato smo podali značilnosti kolokacij. Izpostavili smo tiste, ki vplivajo na
problematiko prevajanja kolokacij.
Ne nazadnje smo se skušali dokopati do primernega načina prevajanja in
postopkov, ki so pomembni za prepoznavanje in produkcijo kolokacij v ciljnem
jeziku. Pri tem smo upoštevali kontrastivno analizo kolokacij v pravnem jeziku, ki
smo jo izvedli.
3. RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Kolokacije predstavljajo prevajalski problem pri produkciji v tuj jezik, ker
so jezikovno specifične in pomensko transparentne, obenem pa
predstavljajo velik odstotek naravnega jezika in so zato ključen element
avtentičnosti ciljnih besedil.
Kolokacije imajo v pravnem jeziku status predpisanih fraz, zato so
problematične tudi pri produkciji v materni jezik. V kontekstu angleško-
slovenske kontrastive so izrazito semantično in strukturno neskladne.
Prevajalec se pri prevajanju pravnih kolokacij bolj kot na slovarje lahko
zanaša na vzporedne korpusne.
4. METODOLOGIJA
4.1 RAZISKOVALNE METODE
Razmejitev, opredelitev in podroben opis kolokacij v smislu protistavnega
problema smo podali z uporabo deskriptivne metode.
Z uporabo komparativne metode smo izvedli kontrastivno analizo kolokacij v
slovenskem in angleškem jeziku, in sicer smo primerjali pomenske in strukturne
značilnosti kolokacij na osnovi pristopa, ki ga je predlagal Gabrovšek (2000, str.
214), da z vidika kontrastivnosti obstajajo težavnostne stopnje kolokacij, ki so
odvisne od skladnosti strukturnih in semantičnih dejavnikov.
4
V zaključku smo uporabili tudi metodo analize in sinteze, s katero smo podali
ugotovitve kontrastivne analize.
4.2 UPORABLJENI VIRI
Pri diplomski nalogi smo uporabili različne vire. Največ smo si pomagali s
strokovnimi članki in obstoječimi raziskavami na temo kolokacij. Prav tako smo
uporabili literaturo iz različnih knjig, slovarjev in spletne vire.
Vzorec kolokacij, ki smo ga podvrgli kontrastivni analizi, smo izbrali s
pregledom del Legal English (Haigh, 2012), Legal Correspondence (Haigh,
2006), LTP Dictionary of Selected collocations (Hill in Lewis, 1997), Flax library
(b.l.) ter Angleško-slovenski pravni slovar (Bajuk, Fajdiga, Longyka in
Podbevšek, 2003). V pomoč nam je bil tudi učbenik s predavanj predmeta Pravna
terminologija na Pravni fakulteti v Mariboru, English Legal Terminology:
Materials (Hojnik, 2006).
Pri sami kontrastivni analizi pa smo se opirali na dvojezične korpuse in
terminološke baze Evropske Unije, kot so Evrokorpus, IATE ter Linguee.
5. OBRAVNAVA TEME
5.1 LEKSIKALNE ENOTE
Marsikdo je pri pisanju povedi v tujem jeziku že naletel na situacijo, da materni
govorci jezika niso odobravali jezikovne sestave povedi, čeprav so bile izbira
besed za izražanje določenega pomena in slovnične strukture primerne. Razlog za
neodobravanje maternih govorcev je lahko v tem, da določene relativno stalne
besedne zveze niso bile pravilno uporabljene ali so bile celo zanemarjene. V
preteklosti so mnogi jezikoslovci domnevali, da uporaba besed temelji na
slovničnih pravilih in slovarskih definicijah pomena besed. Vse, kar ni bilo
mogoče zajeti v ta okvir, je veljalo za izjemo. Vendar tak pogled ni upošteval
dejstva, da govorci posedujejo zbirko takšnih izjem v svojih spominskih slovarjih,
5
ki jih lahko takoj uporabijo. Prav tako imajo poslušalci shranjeno podobno zbirko
v svojih spominskih slovarjih in zato jim teh izjem ni treba interpretirati po zgoraj
opisanem principu slovnice in pomena besed. Med te izjeme prištevamo
kolokacije, idiome, metafore in druge večbesedne leksikalne enote (Allerton,
Nesselhauf in Skandera, 2004).
5.1.1 OD ENOBESEDNE DO VEČBESEDNE LEKSIKALNE
ENOTE
Težišče leksikoloških raziskav se je tako iz besede oz. leksikalne enote
premaknilo na večbesedne leksikalne enote oz. kot pravi Gantar (2007, str. 59):
S pritegnitvijo vidika besedne povezovalnosti na linearni (sintagmatski) osi
v analizo medsebojnih razmerij, /.../, so se leksikalne raziskave usmerile v
preučevanje povezovalnih (kolokabilnih) lastnosti besed, kar je sprožilo
vprašanje definicije in obsega pomensko zadostne besede kot poimenovalne
enote. Konec 50. let 20. stoletja so se nasledniki J. R. Firtha, McIntosh,
Halliday, Sinclair in drugi, v nasprotju z leksikološkimi pristopi, ki so
temeljili na (ne)razstavljivosti, komponentni analizi in pomenskih razmerijh
med leksikalnimi elementi, posvetili preučevanju besedne povezovalnosti,
ki ni bila vezana izključno na vlogo besednega pomena. Pozornost je bila v
prvi vrsti usmerjena v preučevanje distribucije besed v besedilu in
predvidljivosti pogostejšega sopojavljanja nekaterih besed z enimi kot z
drugimi. S tem so bila dana izhodišča za pojmovanje večbesednih
leksikalnih enot, zlasti kolokacij, kot statistično predvidljivega in hkrati
semantičnega pojava.
Preden se posvetimo kolokacijam samim, bomo podali okvirno razmejitev
večbesednih leksikalnih enot, kot jih poznamo v slovenskem in angleškem
jezikoslovju, saj se nam takšna razmejitev zdi nujna za prepoznavanje kolokacij
med drugimi zvezami besed.
6
5.1.1.1 Osnovna razmejitev leksikalnih enot
V slovenskem jezikoslovju je razmejevanje leksikalnih enot usmerjal Toporišič, ki
je v Slovenski slovnici (2000, str. 133) opredelil stalne besedne zveze kot besedne
zveze, ki jih »gotove jemljemo iz spomina (kakor besede), ne pa da bi jih šele
delali po določenih skladenjskih vzorcih«, po čemer se bistveno razlikujejo od
prostih besednih zvez, »ki jih v govoru delamo po skladenjskih vzorcih, ne da bi
jih jemali gotove iz spomina« (Toporišič, 1992, str. 230).
Tukaj lahko kot zanimivost dodamo, da v češki frazeološki teoriji izraz prosta
besedna zveza zavračajo, saj se na podlagi kolokabilne teorije posamezne prvine v
besedilu vedno povezujejo z bolj ali manj omejenim izborom drugih prvin. Večina
prvin na ravni besede se lahko sintagmatsko in paradigmatsko povezuje, vendar
pa to povezovanje ni nikoli neomejeno, zato je izraz prosta besedna zveza lahko
zavajajoč (Gantar, 2007, str. 62).
5.1.1.2 Polje frazeološkega preučevanja
Določitev polja frazeološkega preučevanja je problematično, saj nekateri
jezikoslovci frazeologijo razumejo širše, v smislu preučevanja vseh besednih
zvez, za katere veljata kriterija večbesednosti in ustaljenosti, drugi pa v ožjem
smislu preučevanja enot z visoko stopnjo idiomatičnosti. V slovenski leksikalni
teoriji sta pojma frazeološke enote in stalne besedne zveze ločena na osnovi
idiomatičnosti, saj se frazeološka enota razlikuje od stalne besedne zveze po tem,
da bi naj imela vsaj eno sestavino, ki v frazeološki enoti ne nastopa v svojem
slovarskem pomenu. Hkrati pa ima frazeološka enota tudi ekspresivno besedilno
vlogo. Pomen stalnih besednih zvez, po drugi strani, pa je mogoče prepoznati iz
njihovih sestavin; kriterij idiomatičnosti za njih torej ne velja. Prav tako pa kriterij
idiomatičnosti ne velja za proste besedne zveze, kamor tradicionalna slovenska
leksikologija prišteva tudi kolokacije, ki so značilno pomensko prozorne (Gantar,
2007, str. 63‒66).
7
5.1.1.3 Slovnični kriteriji za razmejitev besednih zvez
V Preglednici 1 navajamo pomenske in slovnične kriterije, na podlagi katerih
lahko razmejujemo med besednimi zvezami, stalnimi besednimi zvezami in
frazeološkimi enotami.
Preglednica 1: Slovnična in pomenska merila.
BESEDNA ZVEZA
(KOLOKACIJA)
STALNA
BESEDNA
ZVEZA
FRAZEOLOŠKE
ENOTE
slovnična
»pravilnost«
X X X (izjeme)
celostna
skladenjska vloga
_ X X
pomenska
samostojnost
_ X X
pomenska
prozornost
X _ _
idiomatičnost _ _ X
Vir: Gantar (2007, str. 66): Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop.
V Preglednici 2 navajamo primere besednih zvez, stalnih besednih zvez in
frazeoloških enot. Kolokacije so navedene pod kategorijo besednih zvez, saj jih
tja umešča slovensko jezikoslovje.
Preglednica 2: Besedne zveze, stalne besede zveze in frazeološke enote.
BESEDNE ZVEZE
(KOLOKACIJE)
STALNE BESEDNE
ZVEZE
FRAZEOLOŠKE ENOTE
‒ briti noge, brado, brke
‒ priti do njega, mene
‒ sončen dan, popoldan; lega,
prostor
‒ sončni žarek, svetloba,
toplota
‒ (briti, ostriči ...) na balin
‒ priti do izraza
‒ sončni zahod
‒ sončna očala
‒ briti norce (iz koga)
‒ priti (komu) do živega
‒ sončni kralj
‒ dežela na sončni strani Alp
Vir: Gantar (2007, str. 66): Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop.
8
5.1.1.4 Pogled na tuje
Angleški, ameriški in nekateri vzhodnoevropski jezikoslovci uvajajo v leksikalne
in frazeološke teorije razmerje med obema skrajnima poloma, med idiomi in
kolokacijami. Jezikoslovci primerjajo idiome, katerih pomen je od pomena
sestavin popolnoma neodvisen, in kolokacije v smislu skladenjskega in ne
pomenskega pojava. Nekam vmes med oba pola bi lahko umestili stalne besedne
zveze, ki pa so problematične, saj njihov odnos do ene in druge skrajnosti nikoli
ni bil opredeljen. Ker gre za kompleksne enote z vidika njihove zgradbe in
pomena, je nastala težnja po razmejevanju med (prostimi) besednimi zvezami, ki
se podrejajo le slovničnim pravilom jezika, če zanemarimo nujno pomensko
kompatibilnost, in vsemi preostalimi tipi besednozvezne ustaljenosti (Gantar,
2007, str. 76).
Če poenostavimo, v angleškem jezikoslovju, podobno kot v slovenskem,
razlikujemo med stalnimi in nestalnimi besednimi zvezami (angl. fixed in non-
fixed). Najpomembnejši tip stalnih besednih zvez predstavlja idiom, medtem ko
pri nestalnih besednih zvezah razlikujejo med prostimi besednimi zvezami in
kolokacijami.
Prav razmerju med prostimi besednimi zvezami in kolokacijami bomo v
nadaljevanju posvetili poglobljeno analizo, saj je razlikovanje med tema dvema
skupinama leksikalnih enot bistvenega pomena za zaznavanje kolokacij pri
enkodiranju nematernih govorcev, še posebej ob dejstvu, da slovenska
tradicionalna leksikologija kolokacije prišteva med proste besedne zveze, kar je
razvidno tudi iz Tabele 1.
Ker smo, po našem mnenju, nekatere bistvene značilnosti zgoraj omenjenih
večbesednih leksikalnih enot opisali do te mere, da jih lahko razlikujemo, se bomo
zdaj posvetili kolokacijam. Na tem mestu pa bomo poudarek s slovenskega
jezikoslovja in slovnice kot osnove za diskusijo premaknili na angleško
9
jezikoslovje in angleško slovnico, kar se nam zdi nujno, saj se v nalogi ukvarjamo
s protistavno problematiko enkodiranja kolokacij v angleški jezik.
Pri enkodiranju je odločilnega pomena prepoznavanje kolokacij in posledično
njihova produkcija, zato nas kot materne govorce slovenskega jezika pri
enkodiranju zanimajo angleške kolokacije. Navajali bomo primere angleških
kolokacij; ponudili pa bomo tudi slovenske primere predvsem z namenom analize
protistavnih problemov in mehanizmov za premagovanje le-teh.
5.2 KOLOKACIJE
5.2.1 ZGODOVINA IN IZVOR IMENA
Dejstvo, da se nekatere besede pogosto sopojavljajo, so opazili že v bibličnih
konkordancah; tako Cruden že leta 1769 navaja sopojavljanje besed »dry« z
»ground«. V napotkih za stil in uporabo jezika iz 19. in 20. stoletja so kolokacije
omenjane le v negativnem smislu, kot klišeji, in njihova uporaba je bila
odsvetovana (Krishnamurthy, 2006).
V sodobni lingvistiki se termin kolokacija nanaša na dejstvo, da se določene
leksikalne enote v naravnem jeziku sopojavljajo pogosteje, kot bi narekovala
skladnja in pomenoslovje (Krishnamurthy, 2006). Kolokacija označuje pogosto
ponovljeno ali statistično pomembno sopojavljanje, ne glede na to, ali so med
elementi kolokacije kakšne pomenske vezi (Moon, 1998, str 26). R. Firth, ki je
navedel leksikološko različico pregovora »Povej mi s kom se družiš, pa ti povem,
kdo si«, in sicer »Besedo spoznaš po njeni družbi«, angl. you shall know a word
by the company it keeps, se šteje za avtorja izraza kolokacija (Firth, 1951; povz.
po Gorjanc in Jurko, 2004), čeprav so sam termin kolokacija uporabljali že pred
njim avtorji, kot sta Otto Jespersen in H. E. Palmer (Allerton, Nesselhauf in
Skandera, 2004).
5.2.2 NOTRANJA ZGRADBA KOLOKACIJ
10
Notranjo zgradbo kolokacij je opredelil nemški jezikoslovec Hausmann (2003, str.
83), ki jo deli na bazo in kolokator. Baza je pomenski nosilec besedne zveze,
kolokator pa bazo določa. Tipična baza kolokacije je po Hausmannu (prav tam)
konkreten ali abstrakten samostalnik, medtem ko je tipičen kolokator pridevnik ali
glagol. Gorjanc in Jurko (2004, str. 52) navajata primer kričeča barva. Izraz
opisuje barvo, njen odtenek ali intenzivnost, kar pomeni, da je barva baza
navedene kolokacije, medtem ko pridevnik kričeč opisuje le eno od lastnosti baze
barva in jo na ta način podrobneje opisuje. Pridevnik kričeč zato predstavlja
kolokator kolokacije.
5.2.2.1 Pogostost sopojavljanja
Vezanost kolokatorja na svojo bazo, ki jo imenujemo pogostost sopojavljanja, je
tisti kriterij, ki opredeljuje kolokacijo in je tudi statistično merljiv s pomočjo
korpusne analize. Korpusni jezikoslovci s pomočjo statističnih metod iščejo nize
besed, ki se sopojavljajo v besedilih pogosteje, kot z drugimi besedami. Vezanost
določenega kolokatorja samo na eno bazo kaže na medsebojno najmočneje
povezano kolokacijo. Pri tem je v določenih primerih težko razlikovati med
kolokacijami in prostimi besednimi zvezami – besednimi zvezami, ki zadoščajo
samo kriteriju slovnične pravilnosti (Kjellmer, 1994; povz. po Gorjanc in Jurko,
2004).
5.2.3 DELITEV KOLOKACIJ
Za lažje prepoznavanje kolokacij je pomembno razumevanje posameznih tipov
kolokacij, da dobimo občutek, v katerih besednih kombinacijah se kolokacije
pojavljajo.
Kolokacije v osnovi delimo na dve glavni skupini (Benson, Benson, Ilson, 1997,
str. 15):
slovnične oz. sintaktične kolokacije;
leksikalne oz. semantične kolokacije.
11
V naslednjih dveh tabelah bomo tipe kolokacij tudi predstavili in navedli primere.
V Preglednici 3 navajamo osem tipov slovničnih kolokacij. Slovnične kolokacije
so sestavljene iz prevladujoče besede, ki nosi pomen, in slovnične besede.
Nekateri avtorji te kategorije ne štejejo za kolokacije (Svensén, 2009, str.164),
vendar jih bomo vseeno vključili, saj prav tako vplivajo na avtentičnost besedila,
ne glede na to, kako jih poimenujemo.
Preglednica 3: Slovnične kolokacije.
TIP KOLOKACIJE PRIMER
samostalnik + predlog
apathy towards
samostalnik + to nedoločnik an attempt to do something
samostalnik + that stavek an agreement that he should
predlog + samostalnik by accident
pridevnik + predlog fond of
pridevnik v povedni rabi + to nedoločnik necessary to work
pridevnik + that stavek afraid that
glagolski vzorci send something to somebody
Vir: Benson, Benson, Ilson (1997, str. 16): The BBI Dictionary of English Word Combinations.
Leksikalne kolokacije, po drugi strani, sestavljajo dve enakovredni besedi, ki obe
opredeljujeta pomen kolokacije (Benson, 1985). V Preglednici 4 predstavljamo
sedem tipov leksikalnih kolokacij z navajanjem ustreznih primerov. Leksikalne
kolokacije so za nematerne govorce težavnejše zaradi nepredvidljivosti.
Preglednica 4: Leksikalne kolokacije.
TIP KOLOKACIJE PRIMER
glagol + samostalnik/zaimek make an impression
glagol s pomenom razveljavljanja,
izkoreninjenja + samostalnik
reject an appeal
pridevnik + samostalnik strong/weak tea
samostalnik + glagol alarms go off/ring/sound
samostalnik, ki označuje enoto + samostalnik a pride of lions
prislov + pridevnik strictly accurate
glagol + prislov amuse thoroughly
Vir: Benson, Benson, Ilson (1997, str. 16): The BBI Dictionary of English Word Combinations.
12
5.2.4 SPLOŠEN POMEN KOLOKACIJ
Leksikalne enote, ki se v naravnem jeziku pogosto sopojavljajo, imajo velik vpliv
na splošno komunikacijo in uporabo jezika. Nekatere vidike splošnega pomena
kolokacij bomo opisali.
5.2.4.1 Obseg spominskega slovarja
Kolokacije so pomembne, ker zajemajo velik odstotek vsega naravno
pojavljajočega jezika v pisni in v govorni obliki. Ocene se sicer razlikujejo, a
verjetno je, da okoli 70 % vsega, kar izgovorimo, slišimo, preberemo ali napišemo
v obliki stalnih zvez (Hill, 2000, str 53). Howarth (1998, str. 35) je raziskoval
uporabo kolokacij pri maternih govorcih v primerjavi z nematernimi govorci.
Ugotovil je, da je kolokacijska gostota pri maternih govorcih 38-%, medtem ko je
pri nematernih govorcih povprečno 25-%, a se giblje med 13 % do 33 %. Ta
dejstva nakazujejo na pomen kolokacij pri uporabi jezika. Dejstvo je, da se jim ne
moremo izogniti, kot to v določenih primerih lahko storimo z idiomi, saj idiomov,
kot pravi Čeh (2005, str. 186), ne najdemo pogosto v jeziku maternih govorcev.
Poleg tega pa ocene kažejo, da celotno število idiomov v angleškem jeziku šteje
nekje med 5000 in 10000, medtem ko število kolokacij v slovarju BBI
Combinatory Dictionary of English vsebuje preko 70000 kombinacij pri okoli
14000 vnosih. Slovar COBUILD English Words in Use pa vsebuje preko 100000
primerov kolokacij pri 5000 geslih (Bahns, 1993, str. 59, 61).
5.2.4.2 Predvidljivost besedišča
Izbira besedišča je v veliki meri predvidljiva. Ko govorec pomisli na pitje, lahko
uporabi pogost glagol, kot je have. Poslušalec lahko pričakuje številne možnosti:
tea, coffe, milk, mineral water ali orange juce, vendar pa ne bo pričakoval engine
oil, shampoo, sulphuric acid. Slednje tekočine se lahko zaužijejo po nesreči,
lingvistično pa niso verjetne na način, kot so prejšnje tekočine. Če pogledamo
manj pogost glagol enhance, ugotovimo, da je izbira predmetov za ta glagol
13
omejena na relativno majhno število samostalnikov ali samostalniških zvez, npr.
his reputation, the standing of the company. Kolokaciji torej njena lastna
definicija, način, kako se besede povezujejo, daje status, ki ga ne moremo zanikati
(Hill, 2000, str 53).
5.2.4.3 Tekoče znanje jezika
Kolokacije nam omogočajo hitrejše razmišljanje in učinkovitejšo komunikacijo.
Materni govorci posedujejo obsežen repertoar vnaprej pripravljenega jezika, ki je
vedno na voljo v njihovem mentalnem leksikonu. Zato so sposobni hitreje
prepoznati in proizvesti kolokacije (Hill, 2000, str 54). Po drugi strani pa
kolokacijske napake povzročijo tuj prizvok in se, poleg izgovarjave, štejejo za
najmočnejše kazalnike naglasa (Korosadowicz-Struzyńska, 1980, str. 115; povz.
po Bahns, 1993).
5.2.4.4 Kolokacije omogočajo lažje razmišljanje
Kolokacije nam omogočajo hitro poimenovanje kompleksnih idej, tako da lahko
manipuliramo z idejami, ne da bi pri tem uporabljali možgane za osredotočanje na
obliko besed. Samo takrat, ko uporabljamo že uskladiščene jezikovne enote, lahko
govorimo s takšno hitrostjo, kot mislimo (Hill, 2000, str 55).
5.2.5 PROSTE BESEDNE ZVEZE IN KOLOKACIJE
Kot smo že omenili, je bistvenega pomena za prepoznavanje kolokacij
razlikovanje med kolokacijami in prostimi besednimi zvezami, saj so kolokacije
na prvi pogled enake prostim besednim zvezam. Gabrovšek (2000, str. 188) proste
besedne zveze opredeljuje kot nize elementov, ki se združujejo po splošnih
pravilih slovnice. Koncept prostih besednih zvez lahko ponazorimo z izrazom buy
a book (slo. kupiti knjigo). Kupimo lahko marsikaj, prav tako pa lahko s knjigo
naredimo veliko stvari (Svensén, 2009, str. 160).
14
Kolokacije, po drugi strani, so »pomensko prozorne, njihov pomen je torej
mogoče napovedati na podlagi pomena sestavnih elementov, navadno so
slovnično sprejemljive, se torej podrejajo v jeziku pričakovanim slovničnim
pravilom, hkrati pa so zanje značilne določene omejitve pri izbiri« (Gantar, 2007,
str. 66, 67). Kolokacije lahko ponazorimo z izrazom make a decision (slo. sprejeti
odločitev), pri čemer je beseda decision omejena v smislu možnih kombinacij, ko
želi govorec z uporabo glagola izraziti izvršitev odločitve. V tem primeru sta
sprejemljivi možnosti le make ali take. Tipična lastnost kolokacije je, da je vsaj en
element omejen glede možnosti kombiniranja (Svensén, 2009, str. 161).
Pomembna lastnost prostih besednih zvez je, da je izbira komponent predvidljiva,
saj jih ustvarjamo sproti po splošnih slovničnih pravilih. Pri kolokacijah pa je vsaj
en element do določene mere nepredvidljiv, saj jih ne ustvarjamo sproti, ampak
jih imamo shranjene v spominskem slovarju (Svensén, 2009, str. 161), ker smo
nanje že nekje naleteli in jih uskladiščili. Kot materni govorci jezika imamo to
prednost, da smo z učenjem jezika nezavedno usvojili tudi kompleksno polje
kolokativnih povezav. Kolokacije prikličemo iz spominskega slovarja na enak
način kot telefonsko številko ali naslov (Hill, 2000, str. 53‒55).
5.2.6 OMEJITVE PRI IZBIRI BESEDNIH KOMBINACIJ
Z leksikalnega vidika je jezik podvržen določenim omejitvam pri izbiri besednih
kombinacij, torej tudi kolokacij. Obstajajo različne vrste pravil, ki omejujejo
izbiro besednih kombinacij.
5.2.6.1 Logične ali enciklopedične omejitve
Mnogo pravil je logične ali enciklopedične narave. Izvirajo iz našega dojemanja
ekstralingvističnega sveta in zato niso odvisna od jezika. Če prekršimo takšno
pravilo, bo naše izražanje razumljeno napačno ali protislovno. S tega vidika je
poved Brezbarvne zelene ideje besno spijo (angl. colourless green ideas sleep
15
furiusly) nesprejemljiva v kateremkoli jeziku, čeprav je slovnično pravilna
(Svensén, 2009, str. 158).
5.2.6.2 Semantične omejitve
Druge vrste pravil, ki omejujejo izbiro besednih kombinacij, so semantične narave
in so jezikovno specifične. Če prekršimo takšno pravilo, ni nujno, da bo naše
izražanje razumljeno kot napačno ali protislovno. Iz logičnega ali
enciklopedičnega zornega kota je v angleškem jeziku poved The driver of the car
was badely damaged in the collision (slo. Voznik avtomobila se je v nesreči
močno poškodoval.) sprejemljiv (Svensén, 2009, str. 158). Vendar pa ta poved
krši zgoraj omenjeno pravilo izbire v angleškem jeziku, saj glagola damage ne
moremo uporabiti, ko je predmet v tožilniku živ. V slovenskem jeziku pa takšna
izbira ni vprašljiva, kar nakazuje na kompleksno protistavno problematiko
prevajanja kolokacij, ki se ji bomo posvetili kasneje.
Prav tako se beseda notorious (slo. razvpit) uporablja predvsem v negativnem
kontekstu, npr. notorious terrorist, thief, liar in notoriously difficult, unreliable,
inaccurate (Svensén, 2009, str. 158). Enako velja za glagol cause (slo. povzročiti),
npr. cause distress, harm, inconvenience, ki pa ima, za razliko od zgornjega
primera, tudi v slovenskem jeziku t. i. negativno semantično prozodijo. Zato ne
moremo izbrati besedne kombinacije, kot je povzročiti srečo (angl. cause
happiness), ne da bi tvegali napačno ali protislovno izražanje tako v angleškem
kot v slovenskem jeziku (Svensén, 2009, str. 158).
5.2.6.3 Kolokativne omejitve
Svensén (2009, str. 159) opredeli še tretjo vrsto omejitev, ki pa jih ni mogoče
pojasniti s semantičnimi kategorijami ali logiko, ampak so rezultat uporabe jezika
in kako se je le-ta skozi čas razvijal in postal normalen način izražanja določene
vsebine. Na primer, pravilen izraz je: hold a funeral in ne hold a burial; commit
treason in ne commit treachery; make an estimate in ne make an estimation.
16
Zanimivo je, da še danes ni povsem jasno, zakaj prihaja do teh omejitev in zakaj
se nekatere besede povezujejo, druge pa ne.
5.3 ENOJEZIČNI IN DVOJEZIČNI POGLED NA
KOLOKACIJE
Kolokacije je mogoče preučevati v okviru enojezičnega ali dvojezičnega okvira.
Nas bo predvsem zanimal dvojezični oz. kontrastivni pogled na kolokacije, kljub
temu pa bomo nekaj besed namenili tudi enojezičnemu pristopu, ki ponuja
splošno relevantne informacije o kolokacijah.
5.3.1 ENOJEZIČNI POGLED NA KOLOKACIJE
Pri enojezičnem pristopu se jezikoslovci ukvarjajo predvsem s kategorijo, ki je
merljiva, in sicer s pogostostjo pojavljanja. Korpusni jezikoslovci lahko na ta
način s statistično metodo ugotavljajo nize besed, ki se pogosteje sopojavljajo v
primerjavi z drugimi besedami (Gorjanc in Jurko, 2004, str. 53). Zasluga
korpusnega pristopa, s katerim se je ukvarjal tudi John Sinclair, je predvsem v
tem, da je omogočil analizo avtentičnih besedil in razkril vzorce, ki prej niso bili
opazni in ne sodijo v tradicionalne leksikalne in slovnične tradicije (Gabrovšek,
2000, str. 204).
Tako je Sinclair (1991) ugotovil, da v jeziku obstajata dva mehanizma, ki
organizirata jezik: mehanizem proste izbire, ki pomeni, da edino slovnica omejuje
povezovanje besed, in mehanizem besednih zvez, ki so govorcem na voljo v že
vnaprej pripravljenih besednih zvezah. Po njegovem mnenju je drugi mehanizem
prevladujoč, torej je angleški jezik sestavljen predvsem iz besednih zvez.
Vendar pa korpusne raziskave ponujajo različne opredelitve kolokacij. James
(1998, str. 152) navaja eno izmed opredelitev, v kateri prepoznava tri stopnje
kolokacij:
semantično opredeljena izbira besed (crooked stick in ne crooked year);
17
kombinacije, ki so statistično opredeljene (lahko rečemo an army has
suffered big losses, vendar je bolj statistično relevantna kombinacija
heavy losses);
dogovorjene kombinacije (nekdo lahko reče make an attempt in have a
try, a ne moremo reči make a try in have an attempt, čeprav sta besedi
attempt in try sinonima).
Ta kategorizacija sicer sovpada z zgoraj navedenimi omejitvami, ki jih navaja
Svensén (2009, str. 159). Ker pa je takšnih in drugačnih kategorizacij in definicij
veliko, ali kot se je slikovito izrazila Nesselhauf (2004): »Verjetno ni daleč od
resnice, če rečemo, da je na vprašanje, kaj je kolokacija, toliko odgovorov, kot je
avtorjev na to temo«, bomo same definicije in opredelitve pustili ob strani in se
posvetili kontrastivni problematiki z vidika enkodiranja.
5.3.2 DVOJEZIČNI POGLED NA KOLOKACIJE
Nematerni govorci se morda ne zavedajo omejitev kolokabilnosti ene besede z
drugo ali interferenčnih težav, ki nastopijo zaradi kolokacijskih razlik med
maternim in nematernim jezikom. Po drugi strani pa se materni govorci morda
prav tako ne zavedajo kolokacijsko povezanih težav. Tak primer je slovenski
pridevnik roditeljski, ki mu vedno sledi sestanek in se slovenskim maternim
govorcem zdi povsem običajen. Podoben primer je popoln mrk. Materni govorec
slovenskega jezika ne bo niti pomislil, da bi uporabil kolokacijo celoten mrk. Prav
tako se angleži verjetno ne zavedajo, da pri napovedovanju vremena uporabijo
kolokacijo: forecast the weather in ne predict the weather. Podobni primeri so:
make suggestions, cogent remarks, coffe; strike bargains; raise objections; drop
charges; tremble with fear ampak quiver with excitement; take photographs
ampak make phonecalls; to put to death (slo: usmrtiti), itd. Razloge za to
najdemo v dejstvu, da materni govorci posedujejo obširno in intuitivno
poznavanje kolokacij (Gabrovšek, 2000, str. 209).
18
Te informacije so za prevajalce pomembne zato, da dobijo občutek, kateri stopnji
poznavanja kolokacij se morajo približati pri prevajanju v tuj jezik, da dosežejo
čim večjo stopnjo avtentičnosti ciljnega besedila. Matični govorec bo namreč
najmanjšo kolokacijsko napako zaznal.
V nadaljevanju bomo opredelili tiste značilnosti kolokacij, zaradi katerih
nastanejo težave pri prevajanju.
5.3.2.1 Jezikovna specifičnost ali nepredvidljivost
Jezikovna specifičnost kolokacij se nanaša na dejstvo, da se strukturne in
pomenske slike kolokacij v različnih jezikovnih okoljih razlikujejo. Ista vsebina je
izražena na drugačen način (Gabrovšek, 2000, str. 212). S tega stališča imajo
nematerni govorci težave pri enkodiranju kolokacij zato, ker gre za tuj pojmovni
svet in jim povezave med besedami niso samoumevne. Kolokacije so zato za njih
nepredvidljive. Zato Slovenci prevozimo rdečo luč in imamo sestanek, medtem ko
Angleži rečejo jump a light in to hold a meeting (Gabrovšek, 2000, str. 212).
5.3.2.2 Pomenska prozornost
Pomenska prozornost pomeni, da lahko pomen kolokacij ugotovimo na podlagi
pomena njenih delov. Vendar pa kolokacije niso pomensko motivirane, po drugi
strani pa so vseeno omejene glede povezovanja z drugimi besedami, npr. v
slovenščini rečemo kuhati kavo, v angleščini pa make coffe in ne cook coffe
(Gantar, 2004, str. 66, 67), ali pa Angleži gredo for a walk in ne na sprehod.
Kolokacije so zaradi pomenske prozornosti zelo enostavne za razumevanje,
vendar pa so toliko zahtevnejše za prevajanje. Pri idiomih ne bi nikoli naredili
takšne napake, saj nas pomenska raven idioma opozori, da nima običajnega
pomena (Gorjanc in Jurko, 2004, str. 56).
5.3.2.3 Prevodna predvidljivost ali prevodna nepredvidljivost
19
Prevodna predvidljivost je kategorija, ki se nanaša na pomensko prozornost in jo
definiramo kot »prevodno ustreznico, ki prva pride na misel (Bahns, 1993)«.
Gorjanc in Jurko (2004, str. 55) opozarjata, da je prevodna predvidljivost relativno
subjektivna kategorija, ki je odvisna od vsakega posameznika. Na primer,
kolokacija narediti domačo nalogo bo za nekoga prevodno predvidljiva in jo bo
prevedel kot to do homework, za tistega, ki pa bo izbral to make homework, pa bo
ta kolokacija nepredvidljiva.
5.3.2.4 Leksikalna skladnost
»Pri kategoriji leksikalne skladnosti gre za primerjavo zgradbe kolokacije v enem
in drugem jeziku glede na slovnične oz. oblikoslovne lastnosti. Tako lahko
ugotovimo menjavo besedne vrste, uporabo večjega ali manjšega števila
leksikalnih enot (t. i. leksikalna širitev oz. zožitev), menjavo slovničnega števila
ipd.« (Gorjanc in Jurko, 2004, str. 55, 56).
Preglednica 5: Leksikalna skladnost.
LEKSIKALNA ŠIRITEV reportažni avtomobil – outside
broadcasting vehicle
MENJAVA BESEDNE VRSTE (OB ISTI
FUNKCIJI)
dostavni avto – delivery van
ZAMENJAN BESEDNI RED angel varuh – guardian angel
MENJAVA SLOVNIČNEGA ŠTEVILA dvovišinska bradlja – asymetric bars
Vir: Gorjanc in Jurko (2004, str. 56): Kolokacije in učenje tujega jezika.
5.3.3 PREVAJANJE KOLOKACIJ
Prevajanje kolokacij je težavno, ker so jezikovno specifične in prevodno
predvidljive hkrati. Prevodna predvidljivost nas sili, da bi kolokacije prevajali
dobesedno, vendar jih ne smemo zaradi jezikovne specifičnosti. Pomembno je, da
kolokacije pri prevajanju dojemamo kot prevodno enoto oz. celoto, podobno kot
frazeološke enote, kamor Burger (2003, str. 20) prišteva tudi kolokacije. In res, če
bi kolokacije obravnavali kot frazeme, potem bi jim posvetili več pozornosti in jih
20
tudi ustrezneje proizvajali. Vintar (2008, str. 39) pravi: »Ustaljene besedne zveze
ali terminološke kolokacije so za prevajalca pri tvorjenju funkcionalnega
strokovnega besedila tako rekoč enako pomembne, kot pravi termini, z edino
razliko in pomanjkljivostjo, da jih redkeje srečamo v terminografskih
priročnikih«. Dejstvo je, kot smo že ugotovili, da se kolokacije dveh različnih
jezikovnih okolij razlikujejo, zato mora prevajalec poznati kolokacije obeh
jezikovnih okolij, tako izvornega kot ciljnega jezika.
V Preglednici 4 bomo glede na kriterija prevodne predvidljivosti in leksikalne
skladnosti podali protistavne težavnostne skupine kolokacij, od najlažje do
najtežje prevedljivih.
Preglednica 6: Kolokacije glede na strukturne in semantične kriterije.
KRITERIJ LEKSIKALNE SKLADNOSTI IN
PREVODNE PREDVIDLJIVOSTI
PRIMERI
Prevodno predvidljive in leksikalno skladne
kolokacije:
pokriti stroške – cover the expences,
ura kaže čas – a clock tells time.
Prevodno predvidljive in leksikalno neskladne
kolokacije z enim možnim sinonimom:
gosto podrastje – thick/dense undergrowth,
krvna skupina – blood type/group.
Prevodno nepredvidljive v enem elementu in
leksikalno skladne kolokacije:
začeti kampanjo – to launch a campaign,
rojstni list – birth certificate.
Težko določljiva prevodna predvidljivost,
(delno) leksikalno neskladne kolokacije:
spoprijateljiti se – to make friends,
poslovati – to do bussiness.
Prevodno nepredvidljive in leksikalno skladne
kolokacije:
pavšalna cena – flat rate,
telefonska tajnica – answering machine.
Oba prevodno nepredvidljiva elementa, en
element leksikalno neskladen:
godba na pihala – brass band,
nasilje v družini – domestic abuse.
Vir: Gabrovšek (2000, str. 214): Phraseology Galore: Words and their Combinations.
Iz tabele lahko ugotovimo, da obstajajo v slovenskem jeziku kolokacije, ki
predstavljajo težave pri prevajanju v angleški jezik, saj so prevodno nepredvidljivi
elementi v kombinaciji z leksikalno neskladnimi trd oreh za prevajalca pri
prevajanju v nematerni jezik. Najtežje prevedljive kombinacije bi v tem primeru
bile kolokacije, ki so prevodno nepredvidljive in leksikalno popolnoma neskladne.
Prevajalec mora vsekakor biti pozoren na vse omenjene kombinacije.
21
5.3.3.1 Interferenčne napake
Mnogo kolokacijsko pogojenih napak, ki se pojavljajo pri enkodiranju, lahko
povežemo z interferenco maternega jezika, kar ugotavljata v svojih raziskavah
Bahns (1993) in Vrbinc (2005). Med najpogostejše vrste interferenčnih napak
spada dobesedno prevajanje, ker prevajalec ne zazna jezikovne specifičnosti
kolokacije. Tipični primer je npr. navesti primer, ki se prevaja v nesprejemljivi
obliki state an example, namesto give an example (Gabrovšek, 2000, str. 213).
Nadaljnji primeri so: dati predlog postane to give suggestion (make suggestions),
jedilno olje postane eating oil (cooking oil), kuhan krompir postane cooked potato
in (boiled potato) (Gorjanc in Jurko, 2004, str. 55).
5.3.3.2 Hipoteza o prevedljivosti besedne zveze kot celote
Prevajalec se pri enkodiranju kolokacij ne sme zanašati na hipotezo o
prevedljivosti besedne zveze kot celote (Bahns, 1993). Ne sme dopustiti, da
njegov materni jezik vpliva na prevod oz. produkcijo besedila v tujem jeziku.
Zavedati se mora, da ima jezikovno okolje, v katerega prevaja, povsem drugačne
kolokacijske mreže. Prevajalec bi moral pri enkodiranju kolokacij uporabiti
podobne mehanizme kot pri prevajanju idiomov.
Poznavanje kulturnega okolja jezika, v katerega prevajamo, je s tega vidika nujno
potrebno, saj na ta način bliže spoznamo pomenske mreže. Baker (1992, str.
59‒61; povz. po Gabrovšek, 2000) govori o kulturno specifičnih kolokacijah, ki
odražajo kulturno okolje, iz katerega izhajajo, pri tem pa se kulturno ozadje
izvornega in ciljnega jezika bistveno razlikuje. Kot primere navaja kolokacije
besede hair v angleščini (dry, oily, damaged, permed, fine, flyaway, brittle). Po
njenem mnenju te kolokacije odražajo kulturno realnost v angleško govorečem
svetu, saj v arabščini naletimo le na prvi dve kolokaciji in nekaj drugih, ki niso
pogoste v angleščini. Te kulturne frazeološke komponente ni vedno mogoče
prikazati v slovarjih. Zato je poznavanje kulturnega okolja ključnega pomena,
22
seveda ob predpogoju, da se prevajalec zaveda kolokabilne problematike in ji
posveča potrebno pozornost.
Področje prevajanja, ki leksikalnim enotam, med drugim, posveča dovolj
pozornosti, je prevajanje pravnega jezika. Zato bomo v naslednjem poglavju
podali površinski oris prevajanja pravnega jezika in to področje ponudili kot
primer dobre prakse, ki kolokacije in druge leksikalne enote poglobljeno
obravnava ob upoštevanju kulturnih, pravnih in drugih okoliščin.
5.4 PREVAJANJE PRAVNEGA JEZIKA KOT PRIMER
DOBRE PRAKSE
Prevajanje pravnega jezika zahteva interdisciplinarni pristop, v katerem so
vključeni pravna lingvistika, primerjalno pravo in prevodoslovje. Pravna
lingvistika je jezikoslovna disciplina, ki raziskuje razvoj, značilnosti in uporabo
pravnega jezika, ukvarja se s posebnimi lastnostmi pravnih besedil in pravnih
jezikov in raziskuje, kako pravne znanosti vplivajo na posamezne pravne jezike.
Primerjalno pravo nudi pregled sorodnosti in razlik med posameznimi pravnimi
družinami in sistemi, ki se nedvomno kažejo v posameznih pravnih jezikih na
različnih ravneh. Prevodoslovje pa je tista jezikoslovna disciplina, ki raziskuje
procese in zakonitosti, ki vplivajo na prenašanje sporočil iz izvirnega v ciljni jezik
in širše, iz izvirne v ciljno kulturo, pri tem pa mora upoštevati tudi dognanja prej
omenjenih disciplin (Kocbek, 2011).
Že različne besedilne vrste (kot so zakonska besedila, pogodbe, obtožnice, pravni
učbeniki, itd.) terjajo različne prevajalske pristope in strategije. Predvsem zakoni
spadajo med prevodno zahtevnejša besedila zaradi svojega abstraktnega značaja,
ki terja sposobnost abstraktnega mišljenja (Gruntar Jermol, 2007, str. 2).
Pravniki pa pri prevajanju iz enega pravnega jezika in okolja v drugo ključni
problem vidijo običajno v pravni terminologiji, ki se uporablja za poimenovanje
pojmov in pojavov, specifičnih za določen pravni sistem, in v iskanju ustreznic
23
zanje v drugem pravnem jeziku. V določeni meri je ta terminologija univerzalna:
gre za termine, ki odražajo pojme, skupne vsem zastopanim pravnim kulturam, ki
pri prevajanju ne povzročajo večjih težav, saj vsi upoštevani pravni jeziki
vsebujejo ekvivalentne izraze zanje (Kocbek, 2011).
Na konceptualni in terminološki ravni se kot problematični izkažejo izrazi za
koncepte, ki so prototipični za določen pravni sistem in v drugih obravnavanih
pravnih sistemih ne obstajajo (Kocbek, 2011). V teh situacijah, kot pravi Gruntar
Jermol (2007, str. 2):
je potrebno izbrati ustrezno strategijo: izvirni izraz lahko obdržimo in ga
opišemo, navedemo funkcionalni ekvivalent ali pa tvorimo povsem novo
poimenovanje. Vse to od prevajalcev pravnih besedil terja veliko mero
jezikovne in strokovne kompetence. Poznavanje dveh pravnih sistemov celo
za strokovnjake ni prav lahka naloga; še toliko zahtevnejša pa je seveda za
prevajalce, ki so v strokovnem pogledu vsaj v večini primerov laiki.
Poleg pravne terminologije pravni jezik vsebuje še vrsto stalnih besednih zvez, od
katerih so nekatere prerasle že v frazeme (Kocbek, 2011). Kolokacije
predstavljajo za marsikaterega prevajalca prevajalski problem, ker so
nesistematično urejene v slovarjih, saj prihaja do dilem, kako ločiti leksikalne
kolokacije (pridevnik + samostalnik ali samostalnik + samostalnik) od terminov,
ki so kolokacijam podobni tako po zgradbi kot vsebinsko (Gruntar Jermol, 2007,
str. 2).
Nekateri jezikoslovci zato večbesedne termine prištevajo dejansko h kolokacijam,
s to razliko, da gre za pojav v strokovnih besedilih (Burger, 2003, str. 48) in zato
njihova trdnost in ustaljenost ne izhajata iz mehanizmov, ki so značilni za
kolokacije na splošno. V pravnem jeziku je trdnost kolokacij odvisna od njenega
namena in uporabnosti v pravnem jeziku oziroma od stopnje normiranosti pravnih
besedil, kot ugotavlja Wiesmann (2004, str. 48), ki kolokacije kategorizira glede
na predpisanost oz. normiranost:
24
z zakonom predpisane fraze, ki opredeljujejo pravno dejanje,
neupoštevanje lahko vodi v neveljavnost akta;
kolokacije, ki so v določenih primerih nujne, saj bi v nasprotnem primeru
lahko prišlo pravnih posledic;
kolokacije, ki zagotavljajo doslednost pravnega jezika;
kolokacije, ki niso predpisane in se uporabljajo iz navade.
Rupert Haigh (2012, str. 91‒93) z zakonom določene kolokacije opredeljuje kot
posledico pravne tradicije, ki se jim ni mogoče izogniti brez pravnih posledic. Gre
predvsem za leksikalne kolokacije, ki so sestavljene iz glagola in samostalnika in
opisujejo način, kako se določeni pravni dogodki ali procesi začnejo in končajo.
Na primer, pri sklepanju pogodb lahko v angleškem jeziku uporabimo entered
into ali executed in kasneje terminated ali rescinded. Ne moremo pa uporabiti
begun in nato cancelled ali ended.
Preglednica 7: Primeri kolokacij tipa glagol + samostalnik.
GLAGOL SAMOSTALNIK
annul contract
marriage
cancel order
meeting
appointment
discharge obligation
duty
invoice
contract
from liability
dismiss application
appeal
empoyee
repeal act/statute
law
repudiate contract
rescind contract
authorisation
25
revoke order
power
permission
authorisation
terminate contract
employment
withdraw offer
permission
support
Vir: Haigh (2012, str. 91, 92): Legal English.
Preglednica ponazarja podrobno analizo leksikalnih enot, ki je značilna za
področje prevajanja prava. Taka analiza ima v pravnem jezikoslovju namen
zagotavljanja doslednosti pravnega jezika in veljavnosti pravnih določb, kjer
imajo kolokacije pomembno vlogo.
5.4.1 KONTRASTIVNA ANALIZA PREVAJANJA
LEKSIKALNIH KOLOKACIJ V PRAVNEM JEZIKU
S kontrastivno analizo prevajanja kolokacij v pravnem jeziku smo na vzorcu
kolokacij, izbranih iz pregleda različnih virov pravnega jezika, kot so Legal
English (Haigh, 2012), Legal Correspondence (Haigh, 2006), LTP Dictionary of
Selected collocations (Hill in Lewis, 1997), Flax library (b.l.), English Legal
Terminology: Materials (Hojnik, 2006) ter Angleško-slovenski pravni slovar
(Bajuk, Fajdiga, Longyka in Podbevšek, 2003), preverili jezikovno specifičnost
kolokacij v slovenskem in angleškem pravnem jeziku.
Uporabili smo pristop, ki ga je predlagal Gabrovšek (2000, str. 214) na osnovi
domneve, da z vidika kontrastivnosti obstajajo težavnostne stopnje kolokacij, ki
so odvisne od strukturnih in semantičnih dejavnikov, pri čemer se strukturni
dejavniki nanašajo na kategorijo leksikalne skladnosti (Preglednica 3), semantični
dejavniki pa na prevodno predvidljivost. Opredelil je šest težavnostnih stopenj
kolokacij z vidika kontrastivnosti, ki so prikazane v Preglednici 4.
26
Tudi mi smo splošno kategorijo skladnosti razdelili na dve podkategoriji, s
katerima smo izvedli kontrastivno analizo izbranega vzorca angleških in
slovenskih kolokacij v pravnem jeziku. S tem smo ugotavljali, če so kolokacije v
pravnem jeziku na jezikovnih parih angleščine in slovenščine jezikovno skladne.
Ti dve podkategoriji sta:
prevodna (ne)predvidljivost in
leksikalna (ne)skladnost.
Materni govorci jezika posedujejo kolokacijsko mrežo, ki jo človek ponotranji z
učenjem maternega jezika. Kot smo že v nalogi ugotovili, kolokacije predstavljajo
problem za nematerne govorce pri enkodiranju, saj nimajo ponotranjenih
kolokacijskih povezav ciljnega jezika. Ker je splošna značilnost kolokacij
jezikovna specifičnost in zato prevodna nepredvidljivost, po drugi strani pa
pomenska transparentnost, nematerni govorci naletijo na problem interference
maternega jezika pri enkodiranju, saj se zanašajo na hipotezo o prevedljivosti
besedne zveze kot celote. Zato se pojavljajo kolokacijske napake dobesednega
prevajanja. Pri tem je treba poudariti, da je prevodna nepredvidljivost subjektivna
kategorija, ki je odvisna od vsakega posameznika.
Kolokacije v pravnem jeziku se razlikujejo od splošnih kolokacij, saj jih človek
ne ponotranji s pridobivanjem maternega jezika, ampak so v večji meri normirane
oziroma celo predpisane z zakonom. Njihovo uporaba je poleg jezika odvisna od
pravnega sistema. Zato produkcija kolokacij v pravnem jeziku po našem mnenju
predstavlja prevajalski problem v obe smeri, tako iz maternega v tuj jezik kot iz
tujega v materni jezik. V tem se kolokacije v pravnem jeziku bistveno razlikujejo
od kolokacij na splošno. Kolokacije v pravnem jeziku so torej podobne
strokovnim terminom (Gruntar Jermol, 2007; Burger, 2003).
S kontrastivno analizo kolokacij v pravnem jeziku smo skušali dokazati, da je
prevajanje pravnih kolokacij v materni jezik kompleksen proces, ki zahteva tudi
odlično poznavanje kolokacij v ciljnem jeziku, čeprav je le-ta materni jezik
prevajalca.
27
Hipoteza: glede na prevodno (ne)predvidljivost in leksikalno (ne)skladnost so
kolokacije v pravnem jeziku v kontekstu angleško-slovenske kontrastive izrazito
semantično in strukturno neskladne.
Poleg analize skladnosti oz. jezikovne specifičnosti izbranega vzorca kolokacij
smo prikazali učinkovite načine za prevajanje kolokacij v pravnem jeziku s
pomočjo kombinacij korpusov vzporednih prevodov in strokovnih slovarjev. Pri
tem so korpusi vzporednih prevodov primarni vir (Evrokorpus, Liguee).
Vzorec za analizo je vseboval 10 leksikalnih kolokacij tipa glagol + samostalnik
in pridevnik + samostalnik v angleškem jeziku, izbranih predvsem iz dela Legal
English, katerega avtor je Rupret Haigh (2012, str. 93) in drugih že prej navedenih
virov. S pomočjo dvojezičnih korpusov Evrokorpus in Linguaee smo pridobili
slovenske prevode teh kolokacij, vključno z njihovim sobesedilom. Prevode iz
korpusov smo dodatno preverili z Angleško-slovenskim pravnim slovarjem
(Bajuk, Fajdiga, Longyka in Podbevšek, 2003) in terminološko bazo Evropske
Unije IATE.
5.4.2 KONTRASTIVNA ANALIZA
V analizi smo podali angleške kolokacije in njihove slovenske prevodne
ustreznice, kot jih lahko najdemo v vzporednih korpusih. Pod vsakem primerom
smo navedli še dodatne slovenske prevodne ustreznice, ki so podane v vzporednih
korpusih, obenem pa smo dodali primerjavo s prevodno ustreznico v slovarju.
1. PRIMER
to terminate a contract
»Except as otherwise provided in these general
conditions, the contracting authority may, after
giving seven days notice to the contractor,
terminate the contract and expel the
contractor from the site in any of the cases
where«(Evrokorpus).
prekiniti pogodbo (IATE)
»Če ni drugače določeno v teh splošnih
pogojih, naročnik lahko po sedemdnevnem
roku odpove pogodbo in prisilno odstrani
izvajalca z delovišča, kadar koli«(Evrokorpus).
28
»Where an institution obtains credit protection
for a number of reference entities underlying a
credit derivative under the terms that the first
default among the assets shall trigger payment
and that this credit event shall terminate the
contract, the institution may offset specific risk
for the reference entity to which the lowest
specific risk percentage charge among the
underlying reference entities applies according
to Table 1 of this Annex« (Linguee).
»Če institucija pridobi kreditno zavarovanje za
več referenčnih subjektov na osnovi kreditnega
izvedenega finančnega instrumenta pod pogoji,
da prvo neplačilo med sredstvi sproži plačilo in
da ta kreditni dogodek prekine pogodbo, lahko
institucija v skladu s tabelo 1 te priloge izravna
posebno tveganje referenčnega subjekta z
najnižjo zahtevo za posebno tveganje med
osnovnimi referenčnimi subjekti« (Linguee).
Linguee še: odstopiti od pogodbe in odpovedati pogodbo.
Bajuk idr. (2003): odpoved, prenehanje, iztek pogodbe.
Gre za prevodno predvidljivo in leksikalno skladno kolokacijo, ki ni jezikovno
specifična.
2. PRIMER
to exercise discretion
»Such procedures or measures shall not
diminish the discretion local authorities may
exercise within their own sphere of
responsibility« (Evrokorpus).
»The Commission may not entrust measures of
implementation of funds deriving from the
budget, including payment and recovery, to
external privatesector entities or bodies, except
in the case referred to in Article 54(2)(c) or in
specific cases where the payments involved are
to be made to beneficiaries determined by the
Commission, are subject to conditions and
amounts fixed by the Commission and do not
involve the exercise of discretion by the entity
uveljavljanje diskrecijske pravice
(IATE)
»Taki postopki ali ukrepi ne smejo zmanjševati
svobode odločanja lokalnih oblasti na
področju njihovih nalog (Evrokorpus)«.
»Komisija ne sme prenesti ukrepov za
izvrševanje sredstev, ki izhajajo iz proračuna,
vključno s plačili in izterjavo, na zunanje
zasebne subjekte ali organe, razen v primerih
iz člena 54(2)(c) ali v posebnih primerih, kjer
naj se zadevna plačila, na podlagi pogojev in
zneskov, ki jih določi Komisija, opravijo
upravičencem, ki jih določi Komisija, in ne
vključujejo izvajanja diskrecije subjekta ali
organa, ki izvršuje plačila« (Linguee).
29
or body making the payments«(Linguee) .
Bajuk idr. (2003): izvrševanje ali uveljavljanje diskrecijske pravice.
Gre za prevodno predvidljivo in leksikalno neskladno kolokacijo, saj imamo tukaj
primer leksikalne širitve (discretion – diskrecijska pravica), razen v primeru iz
Linguee (izvajanje diskrecije), kjer je kolokacija tudi leksikalno skladna.
3. PRIMER
abuse of office
»Recent developments include a guilty verdict
against a former director of the State-owned
power company, further indictments against
local mayors (Dubrovnik) and County Court
judges (Split) for abuse of office and an
indictment for corruption against a political
party« (Linguee).
zloraba uradnega položaja (IATE)
»Nedavni razvoj vključuje obsodbo nekdanjega
direktorja energetske družbe v državni lasti,
nadaljnje obtožnice proti lokalnim županom
(Dubrovnik) in sodnikom okrožnih sodišč
(Split) zaradi zlorabe uradnega položaja in
obtožnico zaradi korupcije zoper politično
stranko« (Linguee).
Bajuk idr. (2003): zloraba uradnega položaja.
V Evrokorposu ni bilo vzporednega prevoda.
Kolokacija je relativno prevodno nepredvidljiva in leksikalno neskladna. Gre za
leksikalno širitev (office – uradni položaj).
4. PRIMER
full age
»The hearing may be attended only by persons
of full age« (Evrokorpus).
»/.../ every Swiss or Liechtenstein citizen of
full age, who resides in one of these two
countries, as well as /.../« (Linguee).
polnoletnost (IATE)
»Na obravnavi smejo biti navzoče samo
polnoletne osebe« (Evrokorpus).
»/.../ vsak polnoletni državljan Švice ali
Lihtenštajna, ki prebiva v eni od teh držav
/.../« (Linguee).
Bajuk idr. (2003): polnoletnost in age of majority.
IATE še: age of majority.
30
Kolokacija je prevodno predvidljiva, manj predvidljiva je druga različica (age of
majority). Kolokacija je leksikalno neskladna, saj gre za leksikalno ožitev (full
age – polnoletnost).
5. PRIMER
to claim priority
»An applicant who wishes to claim priority
pursuant to paragraph 1, under the conditions
laid down in the implementing regulation, must
file evidence that he has disclosed at an
exhibition the products in or to which the
design is incorporated or applied«
(Evrokorpus).
»Failure to satisfy the requirements concerning
the claim to priority shall result in loss of the
right of priority for the application« (Linguee).
zahtevati prednostno pravico (IATE)
»Prijavitelj, ki želi zahtevati prednostno
pravico v skladu z odstavkom 1 pod pogoji iz
izvršilne uredbe, mora predložiti dokazilo, da
je na razstavi razkril izdelke, v katere je model
vgrajen ali nanje pritrjen.« (Evrokorpus).
»Če niso izpolnjene zahteve v zvezi z zahtevo
po priznanju prednostne pravice, ima to za
posledico izgubo prednostne pravice«
(Linguee).
Bajuk idr. (2003): ni vnosa za to kolokacijo. Obstaja vnos za priority – prednost in claim back –
zahtevati nazaj.
IATE: ima 2 vnosa, to claim priority - zahtevati prednostno pravico in the claim to priority -
zahteva po priznanju prednostne pravice.
Kolokacija je prevodno predvidljiva in leksikalno neskladna, gre za leksikalno
širitev, v drugem primeru se glagol spremeni v samostalnik in gre še za
obsežnejšo leksikalno širitev (to claim priority – zahtevati prednostno pravico in
the claim to priority – zahteva po priznanju prednostne pravice).
6. PRIMER
to enter into force
»This Memorandum shall enter into force on
the day of the receipt of the last note with
which the contracting parties notify each other
that all internal legal requirements for the
entry into force of this Memorandum have been
začeti veljati (IATE)
»Ta memorandum začne veljati z dnem
prejema zadnje note, s katero se pogodbenika
uradno obvestita, da so bile izpolnjene vse
notranjepravne zahteve za začetek veljavnosti
tega memoranduma, in se začasno uporablja
31
fulfilled and shall be applied provisionally
from the date of its signature« (Evrokorpus).
»Further to the deposit of all instruments of
ratification and pursuant to Article 3(3)
thereof, the Protocol amending the Convention
on the establishment of a European Police
Office signed in Brussels on 28 November 2002
(1 ), will enter into force on 29 March 2007«
(Linguee).
od dne podpisa« (Evrokorpus).
»Po deponiranju vseh listin o ratifikaciji in v
skladu s členom 3(3) bo Protokol o spremembi
Konvencije o ustanovitvi Evropskega
policijskega urada, podpisan v Bruslju 28.
novembra 2002 (1 ), začel veljati 29. marca
2007«(Linguee).
Bajuk idr. (2003): ni vnosa za to kolokacijo, tudi pod geslom enter ni te kolokacije, obstaja pa
različica come into force in come into effect – oboje s pomenom stopiti v veljavo.
Kolokacija je relativno prevodno nepredvidljiva in leksikalno neskladna. Gre za
leksikalno zožitev in menjava besedne vrste (enter into force – začeti veljati).
7. PRIMER
to implement decisions
»To this end, WEU is prepared, at the request
of the European Union, to elaborate and
implement decisions and actions of the Union
which have defence implications«(Evrokorpus).
»In order to improve the operation of the
market for wines, Member States should be
able to implement decisions taken by
interbranch organisations« (Linguee).
izvajati odločitve (IATE)
»V ta namen je ZEU pripravljena, da na
zahtevo Evropske unije oblikuje in izvaja
odločitve in ukrepe Unije, ki se nanašajo na
obrambo« (Evrokorpus).
»Da bi izboljšale delovanje trga za vina, bi
morale imeti države članice možnost, da
uresničujejo odločitve, ki jih sprejmejo
medpanožne organizacije« (Linguee).
Bajuk idr. (2003): vnosa za to kolokacijo ni, obstaja pa vnos za implement a law – izvajati,
uporabljati zakon in decision v kolokaciji court decision – sodna odločba.
Evrokorpus ima še vnos izvajanje odločb.
Kolokacija je prevodno predvidljiva in leksikalno skladna.
8. PRIMER
32
to dismiss the probationer
»The appointing authority may decide to
dismiss the probationer before the end of the
probationary period, giving him one month's
notice; the period of service may not, however,
exceed the normal probationary period«
(Evrokorpus).
»/.../the severance payment of a probationer
dismissed on grounds of manifest
incompetence (Liguee)«.
odpustiti delavca na poskusnem delu
(IATE)
»Organ za imenovanja lahko odloči, da
delavca, ki je na poskusni dobi, odpusti pred
iztekom poskusne dobe, pri čemer ima delavec
eno mesečni odpovedni rok; vendar pa ne sme
biti zaposlen dlje, kakor traja običajna
poskusna doba« (Evrokorpus).
»/.../odškodnina za uradnike, odpuščene med
poskusno dobo ali ob njenem zaključku zaradi
očitno nezadovoljivih delovnih rezultatov
(Linguee)«.
Bajuk idr. (2003): vnosa za to kolokacijo ni, obstaja pa vnos za dismiss – odpustiti ali razrešiti
koga; zavreči. Prav tako obstaja vnos za probationer – pogojno obsojeni; pripravnik, kdor je na
poizkusnem delu. Zanimivo je, da v korpusnih prevodih ni zaslediti besede pripravnik.
Kolokacija je prevodno predvidljiva in leksikalno neskladna, saj je v slovenskem
jeziku podana opisno, brez uporabe besede pripravnik. Torej v slovenskem
besedilu se kolokacija ne obdrži, čeprav obstaja: odpustiti pripravnika. V
korpusnih prevodih se pojavlja besede uradnik in delavec z opisom »na/med
poizkusno dobo«.
9. PRIMER
to hear disputes
»Without prejudice to the application of the
provisions of Annex IV for the enforced
recovery of route charges, the courts of the
Contracting Parties shall have sole jurisdiction
to hear disputes arising between the
Organisation, represented by the Director
General, and any natural person or corporate
body, in connection with the application of acts
of the Organisation.« (Evrokorpus).
reševati spore (IATE)
»Ne glede na uporabo določb Priloge IV o
prisilni izterjavi preletnih pristojbin imajo
sodišča pogodbenic izključno pristojnost
obravnavanja sporov, ki nastanejo med
Organizacijo, ki jo zastopa generalni direktor,
in katero koli fizično ali pravno osebo v zvezi z
uporabo aktov Organizacije (Evrokorpus).
33
»The Court of Justice of the European
Communities shall have jurisdiction to hear all
disputes which relate to the provisions of this
Regulation, including claims for damages«
(Linguee).
»Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za
obravnavanje vseh sporov v zvezi z določbami
te uredbe, vključno z odškodninskimi zahtevki«
(Linguee)..
Bajuk idr. (2003): ni vnosa za to kolokacijo, je vnos za hear a case – obravnavati primer pred
sodiščem.
Evrokorpus še: reševanje o sporih, odločanje o sporih.
Kolokacija je leksikalno skladna in prevodno relativno nepredvidljiva (to hear
disputes – reševanje, obravnavanje sporov).
10. PRIMER
to take precedence over
»Notwithstanding the provisions of paragraph
1, the provisions of this Protocol shall take
precedence over the provisions of any bilateral
agreement on mutual assistance which has
been or may be concluded between individual
Member States and Côte d'Ivoire insofar as the
provisions of the latter are incompatible with
those of this Protocol« (Evrokorpus).
»Notwithstanding paragraph 1, this Regulation
shall, between Member States, take precedence
over conventions which relate to subjects
governed by this Regulation and to which the
Member States are party« (Linguee).
imeti prednost pred
»Ne glede na določbe iz odstavka 1 imajo
določbe iz tega protokola prednost pred
določbami dvostranskih sporazumov o
vzajemni pomoči, ki so bili ali morda bodo
sklenjeni med posameznimi državami članicami
Evropske skupnosti in Slonokoščeno obalo, če
določbe slednjih niso skladne z določbami tega
protokola« (Evrokorpus).
»Ne glede na odstavek 1 ima ta uredba v
odnosih med državami članicami prednost
pred konvencijami, ki se nanašajo na zadeve,
urejene s to uredbo, in katerih pogodbenice so
države članice« (Linguee).
Bajuk idr. (2003): ni vnosa za to kolokacijo, niti za besedo precedence.
IATE: vnos za precedence – prednost, kolokacije pa ne navaja.
Ta kolokacija je delno prevodno nepredvidljiva, a leksikalno skladna. Vendar ta
primer nazorno nakazuje, da so vzporedni korpusi zanesljivejši vir kolokacij od
terminoloških baz in slovarjev.
34
6. ZAKLJUČEK
V diplomski nalogi, v kateri se ukvarjamo s kontrastivno problematiko kolokacij v
pravnem jeziku, smo ugotovili, da so kolokacije večbesedne leksikalne enote, ki
se v naravnem jeziku pogosteje sopojavljajo kot z drugimi besedami in kot bi to
narekovala skladnja in pomenoslovje (Krishnamurthy, 2006).
Od prostih besednih zvez, ki jih ustvarjamo sproti po splošnih slovničnih pravilih,
se kolokacije razlikujejo po tem, da imajo določene omejitve pri izbiri in jih
imamo zato shranjene v spominskem slovarju kot celote. Te omejitve so sicer
lahko logične in semantične narave, ki pa večinoma nimajo vpliva na kolokativne
povezave. Kolokacije tako razumemo kot statističen pojav oziroma kot normalen
način izražanja, ki je posledica uporabe določenega jezika skozi čas (Svensén,
2009).
Prav tako smo ugotovili, da kolokacije predstavljajo velik del naravno
pojavljajočega jezika, po nekaterih ocenah celo do 70%, zato so ključen dejavnik,
ki vpliva na znanje jezika. Prav tako kolokacije omogočajo lažje razmišljanje, saj
lahko ob uporabi že uskladiščenih jezikovnih enot hitreje poimenujemo in
manipuliramo s kompleksnejšimi idejami (Hill, 2000).
S pregledom literature in obstoječih raziskav (Gorjanc in Jurko, 2004; Vrbinc,
2005; Bahns, 1993) smo predstavili kolokacije kot prevajalski problem pri
prevajanju v tuj jezik, kjer je glavna težava interferenca maternega jezika, ker se
prevajalci zanašajo na hipotezo o prevedljivosti besedne zveze kot celote. Glavna
napaka, ki se tukaj pojavlja, je dobesedni prevod.
Hipotezo, da kolokacije predstavljajo prevajalski problem pri produkciji v tuj
jezik, ker so jezikovno specifične in pomensko transparentne, obenem pa
predstavljajo velik odstotek naravnega jezika in so zato ključen element
avtentičnosti ciljnih besedil, smo na osnovi pregleda obstoječih raziskav in
dognanj dokazali.
35
V literaturi (Gabrovšek, 2000) smo ugotovili tudi, da imajo materni govorci
ponotranjeno kolokacijsko mrežo, zato pri prevajanju v materni jezik nimajo težav
in ne delajo kolokacijskih napak. V pravnem jeziku imajo kolokacije status
predpisanih fraz, ki odražajo kulturo, pravni sistem in tradicijo, kot ugotavljajo
nekateri avtorji (Wiesmann, 2004). Zato po našem mnenju kolokacij v pravnem
jeziku materni govorci ne ponotranjijo v takšni meri kot splošne kolokacije in
imajo težave tudi z njihovo produkcijo v maternem jeziku. To je eden izmed
razlogov, zakaj je pravni jezik tako zahteven za prevajanje.
Hipotezo, da so kolokacije v pravnem jeziku zahtevne tudi za prevajanje v materni
jezik, smo skušali preveriti s pristopom preverjanja prevodne predvidljivosti in
leksikalne skladnosti, ki ga je predlagal Gabrovšek (2000). Pristop smo uporabili
v kontrastivni analizi angleških kolokacij in njihovih slovenskih prevodnih
ustreznic. Analiza je pokazala, da so kolokacije v pravnem jeziku večinoma
prevodno predvidljive, a leksikalno neskladne, zaradi česar moramo delno ovreči
hipotezo. Treba pa je dodati, da je bil vzorec kolokacij, ki smo ga uporabili,
nereprezentativen, in zato analiza predstavlja le prikaz pristopa, ki bi ga bilo
mogoče uporabiti na večjem vzorcu.
Smo pa s prej omenjeno analizo potrdili hipotezo, ki se nanaša na izbiro primernih
pripomočkov za prevajanje kolokacij v pravnem jeziku in na splošno.
Menimo, da pri prevajanju splošnih kolokacij v materni jezik ne potrebujemo
pripomočkov, saj se lahko zanašamo na kolokacijske mreže, ki smo jih
ponotranjili z učenjem maternega jezika. Pri enkodiranju pa imamo v angleškem
jeziku na voljo slovarje kolokacij, kot je Dictionary of Selected Collocations (Hill
in Lewis, 1997), ter vzporedne (Evrokorpus, Linguee) in druge korpuse.
Pri prevajanju pravnih kolokacij, ki imajo status predpisanih fraz, pa potrebujemo
pripomočke ne le pri prevajanju v tuj jezik, ampak tudi pri prevajanju v materni
jezik.
36
S kontrastivno analizo smo hipotezo, da se pri prevajanju kolokacij lahko bolj
zanesemo na korpuse kot na slovarje, potrdili, saj smo s pomočjo vzporednih
korpusov v vseh primerih pridobili angleško kolokacijo s slovensko ustreznico, s
slovarji pa ne. Tudi tukaj moramo izraziti zadržke glede reprezentativnosti vzorca.
Zaključimo lahko, da je za uspešno prevajanje kolokacij v pravnem jeziku in tudi
na splošno treba uporabiti primerne prevajalske pripomočke, torej vzporedne
korpuse, in ozavestiti, da so kolokacije prevodno nepredvidljive.
37
7. VIRI IN LITERATURA
Allerton, D. J., Nesselhauf, N. in Skandera, P. (2004): Phraseological Units:
Basic Concepts and Their Application Basel: Schwabe Verlag.
Bahns, J. (1993): Lexical Collocations: A Contrastive View. ELT Journal. 47, (1).
56‒63.
Bajuk, J., Fajdiga, S., Longyka, P. in Podbevšek, G. (2003): Angleško-slovenski
pravni slovar. Ljubljana: Prestige Group.
Benson, M., Benson, E. in Ilson, R. (1997): The BBI Dictionary of English Word
Combinations. Amsterdam: John Benjamins.
Benson, M. (1985): Collocations and Idioms. V: Ilson, R. (Ur.): Dictionaries,
Lexicography, and Language Learning (str. 61‒68). Oxford: Pergamon Institute
of English.
Burger,H.(2003): Phraseologie. Eine Einführung am Beispiel des Deutschen.
Berlin:Erich Schmidt Verlag.
Čeh, Ž. (2005):Contrastive Excercises for Teaching English. Elope, 2 (1/2).
185‒192.
Evrokorpus. Vzporedni korpusi prevodov. Pridobljeno 20. 9. 2016,
http://www.evroterm.gov.si/evrokorpus/
Flax library. Pridobljeno 22. 9. 2016, http://flax.nzdl.org/greenstone3/flax
Gabrovšek, D. (2000): Phraseology Galore: Words and their Combinations.
Vestnik. 34 (1/2). 183‒238.
38
Gantar, P. (2007): Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop. Ljubljana:
Založba ZRC, ZRC SAZU.
Gorjanc, V., Jurko, P. (2004): Kolokacije in učenje tujega jezika. Jezik in
slovstvo. 49 (3/4). 49-62. Pridobljeno 11. 09. 2016,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2V7XD21U
Gruntar Jermol, A. (2007): Pasti pri prevajanju pravnih besedil in kako se jim
ogniti. V: Pomen tujih jezikov v globalnem gospodarstvu. Maribor: Ekonomsko
poslovna fakulteta.
Haigh, R. (2006): Legal Correspondence. Oxford: Oxford University Press.
Haigh, R. (2012): Legal English. New York: Routledge.
Hausmann, F. J. (2003): Kollokationen in der Fachsprahe: Schwerpunkt
Französisch. V: Jung, U. O. H. in Kolesnikova, A. (Ur.): Fachsprachen und
Hochschule (str. 83‒92). Fankfurt am Main: Peter Lang.
Hill, J. (2000): Revising priorities: From grammatical failure to collocational
success. V: Lewis, M. (Ur.): Teaching Collocation. Further Developments in the
Lexical Approach (str. 47‒69). Hove: LTP.
Hill, J. in Lewis, M. (1997): LTP Dictionary of Selected Collocations. Hove:LTP.
Hojnik, J. (2006): English Legal Terminology: Materials. Maribor: Pravna
fakulteta.
Howarth, P. (1998): Phraseology and Second Language Proficiency. Applied
Linguistics. 19 (1). 24‒44.
39
IATE. Terminološka baza Evropske Unije. Pridobljeno 20. 9. 2016,
http://iate.europa.eu/SearchByQueryLoad.do?method=load
James, C. (1998): Errors in Language Learning and Use: Exploring Error
Analysis. Aplied Linguistics and Language Study. Harlow: Addison Wesley
Longman.
Kocbek, A. (2011): Prevajanje pravnih besedil: pasti in strategije v prevodih
pogodb. Koper: Fakulteta za management.
Krishnamurthy, R. (2006): Collocations. V Brown, K. (Ur.): Encyclopedia of
language and linguistics (str. 596‒599). Amsterdam: Elsevier.
Linguee. Slovar in iskalnik prevodov. Pridobljeno 20. 9. 2016,
http://sl.linguee.com/
Moon, R. E. (1998): Fixed Expressions and Idioms in English: A Corpus-Based
Approach. Oxford: Clarendon Press.
Svensén, B. (2009): A Handbook of Lexicography: The Theory and Practice of
Dictionary-Making. Cambridge: University Press.
Sinclair, J. (1991): Corpus, Concordance, Collocation. Oxford: Oxford University
Press.
Toporišič, J. (1992): Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva
založba.
Toporišič, J. (2000): Slovenska slovnica. Četrta, prenovljena in razširjena izdaja.
Maribor: Obzorja.
Vintar, Š. (2008): Terminologija. Terminološka veda in računalniško podprta
terminografija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani.
40
Vrbinc, M. (2005): Križi in težave rojenih govorcev slovenščine s kolokacijami v
angleščini. Slovenski jezik. 5. 99‒111.
Wiesman, E. (2004): Rechtsübersetzung und Hilfsmittel zur Translation.
Tübingen: Güter Narr Verlag.