ZGORNJI UD / MEMBRUM SUPERIUS

OKOSTJA ZGORNJEGA UDA / OSSA MEMBRI SUPERIORIS

KLJUČNICA / CLAVICULA krepka, S-sasto zavita parna kost

rama / omos

nadlekt / brachium

komolec / cubitus

pazduha / axilla podlaket / antebrachium

zapestje/carpus

dlan / metacarpus, palma vola manus

hrbtišče roke / dorsum manus PRSTI / DIGITI MANUS digitus I / pollex digitus II / index

digitus III /medius digitus IV/ anularis digitus V/ minimus

(facies palmaris – dorsali)

P: laterokranialna stran prstnega koša med prsnico in lopatico K: kostenje ključnice se prične v sedmem embrionalnem tednu. Srednji del nastane iz veziva, stranski pa iz hrustanca. T: vso zgornjo ploskev ključnice

extremita sternalis ligament interclaviculare ligament sternoclaviculare anterius m. pectoralis major (O)

extremitas acromialis ligament acromioclaviculare m. deltoideus (O)

corpus

facies articularis acromialis facies articularis sternalis

sulcus musculi subclavii m. subclavius (O)

tuberculum conoideum ligament conoideum

linea trapezoidea ligament trapezoideum

impressio ligamenti costoclavicularis ligament costoclaviculare

superior

inferior

foramen nutriens

LOPATICA / SCAPULA ploščata, trioglata kost

K: zasnova je hrustančna; primarna kostenitvena jedra se zarastejo v desetem embrionalnem tednu, sekundarna pa okoli 20 leta starosti T: zgornji vogal lopatice , medialni rob in greben s kolčico

fossa infraspinata m. infraspinatus (O), rob m. teres major (O)

process coracoideus ligament coraco-acromiale, ligament trapezoideum, ligament conoideum, ligament coracohumerale (k) m. coracobrachialis (O), m. pectoralis minor (I), m. biceps brachii - caput breve (O)

margo superior

margo medialis m. rhomboideus major (I), m. rhomboideus minor (I), m. levator scapulae (I), m. serratus anterior (I)

margo lateralis zgornji del m. teres minor (O), spodnji del m. teres major (O)

incisura scapulae m. deltoideus (O), m. trapezius (I)

fossa subscapularis m. subscapularis (O)

collum scapulae ligament glenohumerale

cavitas glenoidalis labrum glenoidale ligament glenohumerale

angulus superior m. levator scapulae (I)

angulus lateralis

angulus inferior m. teres major (O)

acromion ligament acromioclaviculare ligament coraco-acromiale m. deltoideus (O)

fossa supraspinata m. supraspinatus (O)

facies articularis acromii

incisura scapulae ligament transversum scapulae superius

angulus acromialis m. deltoideus (O), m. trapezius (I)

tuberculum supraglenoidale m. biceps brachii - caput longum (O)

tuberculum infraglenoidale m. triceps brachii - caput longum (O)

linea musculares

dorzalno

ventralno

facies costalis lateralno

facies posterior

NADLAHTNICA / HUMERUS dolga, cevasta kost, ki ima deblo in dva okrajka

deblo je proksimalno valjasto, distalno pa sploščeno

K: V 8 embrionalnem tednu zakosteni diafiza; epifizi sta ob rojstvu še čisto hrustančasti; v proksimalni epifizi se pojavijo 3 sekundarna osifikacijska jedra; za caput humeri v 1. letu, za tuberculum majus v 3. letu in za tuberculum minus v 4. letu starosti. V 5. letu se spojijo kostenitvena jedra obeh grčic med seboj, v 6. letu pa se z njima spoji še kostenitveno jedro glave ter tako nastane enotna proksimalna epifiza. Distalna epifiza ima 4 kostenitvena jedra; za capitulum se pojavi v 1. letu, raste proti trohlei in v njo vraste v 5. letu starosti; za medialni del trohlee se razvije v 10. letu posebno jedro; v 5. letu nastane kostenitveno jedro v medialnem epikondilu, v 20. letu pa jedro v lateralnem epifizo. V 14. letu se jedra stope v enotno distalno epifizo. Spodnja epifiza zakosteni z diafizo v 15. do 16. letu, zgornja pa šele med 20. in 25.

T: distalno epifizo

collum chirurgicum

capitulum humeri

tuberculum minus m. subscapularis (I)

tuberculum majus ligament coracohumerale m. teres minor (I), m. infraspinatus (I), m. supraspinatus (I)

sulcus intertubercularis

muscle teres minor

muscle supraspinatus

muscle infraspinatus

collum anatomicum ligament glenohumerale

caput humeri

facies anterior medialis m. brachialis (O)

facies anterior lateralis

epicondylus medialis ligament collaterale ulnare m. flexor digitorum superficialis (O), m. pronator teres (O), m. flexor carpi ulnaris (O), m. flexor carpi radialis (O), m. palmaris longus (O)

epicondylus lateralis ligament collaterale radiale m. extensor digiti minimi (O), m. extensor carpi ulnaris (O),m. extensor digitorum (O), m. supinator (O) m. extensor carpi radialis brevis (O), m. extensor carpi radialis longus (O)

crista tuberculi minoris m. teres major (I), m. latissimus dorsi (I), m. coracobrachialis (I)

crista tuberculi majoris m. pectoralis major (I)

crista supracondylaris medialis

crista supracondylaris lateralis

condylus humeri

facies posterior m. triceps brachii - caput laterale (O), m. triceps brachii - caput mediale (O)

sulcus nervi ulnaris

sulcus nervi radialis

sulcus intertubercularis ligament coracohumerale vagina tendinis intertubercularis tendo muscle biceps brachii - caput breve

margo medialis

margo lateralis m. extensor carpi radialis longus (O), m. brachioradialis (O)

fossa radialis

fossa olecrani

fossa coronoidea

trochlea humeri

tuberositas deltoidea m. deltoideus (I)

caput humeri na diafizo - kot 130º

ventralno dorzalno

caput humeri

proksimalno

PODLAHTNICA / ULNA na mezinčevi strani, ima deblo in dva okrajka,

proksimalna epofiza je znatno krepkejša od distalne, deblo je trirob, 1 oster rob in 2 zaobljena

S: Diafiza zakosteni v 8 embrionalnem tednu. Sekundarno jedro za distalno epifizo nastane v 7 letu, za proksimalno pa v 16. do 20. letu starosti. Proksimalna epifiza zaraste z diafizo med 18. in 20. letom, distalna pa med 20. in 25. letom starosti.

T: po vsej dolžini

radialno dorzalno ventralno

process styloideus discus articularis ligament ulnocarpale palmare

process coronoideus ligament anulare radii m. brachialis (I)

olecranon ligament collaterale ulnare m. triceps brachii (I)

margo posterior

margo interosseus membrana interossea antebrachii m. extensor indicis (O), m. extensor pollicis longus (O), m. abductor pollicis longus (O), m. flexor digitorum profundus (O)

incisura trochlearis

incisura radialis

foramen nutriens facies posterior

facies medialis

facies anterior m. pronator quadratus (O)

crista musculi supinatoris

corpus ulnae

circumferentia articularis

caput ulnae

tuberositas l

KOŽELJNICA / RADIUS dolga, cevasta kost na palčni strani podlakti,

distalna epifiza je znatno krepkejša od proksimalne, diafiza je prizmatične oblike

dolga cevasta kost na palševi strani podlakta. Distalna epofiza je znatno krepkejša od proksimalne

S: Diafiza zakosteni primarno v 8 embrionalnem tednu. Sekundarno jedro za distalno epifizo nastane v 2 letu, za proksimalno pa šele v 5. letu starosti. Proksimalna epifiza zaraste z diafizo med 17. in 20. letom, distalna pa med 20. in 25. letom starosti.

T: po vsej dolžini

ulnarno dorzalno ventralno

tuberositas radii m. biceps brachii (I)

tuberculum dorsale

process styloideus ligament radiocarpale pal / dor

margo posterior

margo interosseus membrana interossea antebrachii m. extensor pollicis brevis (O), m. flexor pollicis longus (O)

margo anterior incisura ulnaris discus articularis

fovea articularis

foramen nutriens

facies posterior m. pronator quadratus (I)

facies lateralis m. pronator teres (I)

facies articularis carpalis

facies anterior m. supinator (I) corpus radii

collum

circumferentia articularis radii ligament anulare radii

caput radii m. flexor digitorum superficialis (O)

KOSTI V ZAPESTJU / OSSA CARPI dve vrsti; proksimalna je razporejena tako, da tvorijo koščice proti podlahtnici in koželjnici konveksno sklepno površino, proti distalni vrsti karpalnih kosti pa S-sasto zavito sklepno površino, ki je na palčni strani konveksna, na mezinčevi pa konkavna; distalna sklepna

površina distalne vrste zapestnih koščic je v glavnem izravnana; kot celota tvorijo obok, ki je dorzalno konveksen in palmarno konkaven; med izboklinama je žleb/kanal

dolga cevasta kost na palševi strani podlakta. Distalna epofiza je znatno krepkejša od proksimalne

DLANČNICE / OSSA METACARPALIA 5 cevastih kosti, telo je dorzalno zapognjeno hkrati je dorzalna ploskev trikotasta,

vsako telo ima foramen nutricium dolga cevasta kost na palševi strani podlakta. Distalna epofiza je znatno krepkejša od proksimalne

PRSTNICE / OSSA DIGITORUM MANUS

14 kosti (1x2,4x3); proksimalne imajo cevasto, dorzalno konveksno telo; enako srednje le manjše in s medialnim grbenom na bazi; distalne so kratke, stanjšane in s grčico na koncu

dolga cevasta kost na palševi strani podlakta. Distalna epofiza je znatno krepkejša od proksimalne

S: Ob rojstvu hrustančaste in osificirajo enhondralno, vsaka iz svojega jedra T: dorzalno os capitatum, palmarno pa obe eminenci

S: Diafiza dlančnic zakosteni primarno perihondralno in enhondralno v 8 tednu embrionalnega življenja, ima le eno epifizo, 1. proksimalno, ostale pa distalno; jedra se v epifizi pojavijo v 4. do 6. letu, z diafizo pa se zarastejo od 17. do 18. leta starosti

T: vsa dorzalna površina

S: Distalne v 7-8 embrionalnem tednu, epifize so le proksimalne; zakostenitvena jedra v njih se pojavijo v 5 letu; z diafizo se zarastejo okoli 18. leta starosti.

T: v celoti

os scaphoideum

os lunatum

os trapezium

os trapezoideum

os hamatum

hamulus ossis hamati ligament pisohamatum

os pisiforme ligament pisohamatum, ligament pisometacarpale

os triquetrum

tuberculum ossis scaphoidei

tuberculum ossis trapezii

os capitatum

tuberositas phalangis distalis

ossa metacarpi I-V ligament pisohamatum, ligament carpometacarpea dor/pal ligament metacarpa dor/pal/ inter ligamentum metacarpeum transversum profundum ligament palmaria ligament collateralia

phalanx proximalis phalanx media phalanx distalis ligament collateralia

ossa sesamoidea

os sesamoideum

basis corpus caput

palmarno dorzalno

ARTICULATIO STERNOCLACICULARIS articulatio spheroidea

med prsnico in ključnico S.P.: facies articularis sternalis, incisura clavicularis sterni - discus articularis S.O.: ohlapna, krepka G.: vse razen rotacija

ARTICULATIO ACROMIOCLAVICULARIS articulatio plana

med ključnico in lopatico S.P.: facies articularis acromialis, facies articularis acromii – rudimentalen discus articularis S.O.: ohlapna

ligament costoclaviculare

ligament sternoclaviculare anterius

ligament interclaviculare

ligament acromioclaviculare

ligament coraco-acromiale

ligament transversum scapulae superius

ligament conoideum

bursa synovialis

ligament trapezoideum

ARTICULATIO HUMERI ARTICULATIO SPHEROIDEA

med lopatico in nadlahtnico S.P.: cavitas glenoidalis, caput humeri; sklepno površino povečuje hrustančast labrum glenoidale (ligament lenohumerale, ligament coracohumerale) S.O.: je na lopatico prirasla ob rob sklepnega hrustanca, razen ob pripenjališču kite dolge bicepsove glave, kjer sega do baze korakoidnega odrastka. Na nadlahtnici je fibrozni sloj sklepne ovojnice pripet na collum anatomicum, premosti sulcus intertubercularis in ga preobrazi v kanal, po katerem drsi kita dolge bicepsove glave; sinovialni del sklepne ovojnice pa obdaja bicepsovo kito še nekaj niže od vagina synovialis intertubercularis G.: ante/retro-fleksija, ante/retro-versio, abd/add-uctio,elevatio, circumductio, rotatio

ligament glenohumerale

ligament coracohumerale

ligament coraco-acromiale

vagina tendinis intertubercularis muscle biceps brachii, caput longum

bursa subtendinea musculi subscapularis

bursa subacromialis

bursa synovialis

bursa subcoracoidea

bursa subdeltoidea

ARTICULATIO CUBITI

A.HUMEROULNARIS IN A. HUMERORADIALIS GINGLIMUS

med nadlahtnico, podlahtnico in koželjnico S.P.: incisura trochlearis, capitulum humeri, incisura radialis, fovea articularis S.O.: obdaja vse tri kosti G.: flexio, extensio (140º) + proksimalni radioulnarni sklep

ligament anulare radii ligament collaterale radiale m. supinator (O), m. extensor carpi radialis brevis (O)

ligament collaterale ulnare

ligament collaterale radiale m. supinator (O), m. extensor carpi radialis brevis (O)

ARTICULATIO RADIOULNARIS PROXIMALIS IN DISTALIS

ARTUCULATIO TROCHOIDEA med podlahtnico in koželjnico

ARTICULATIO RADIOULNARIS PROXIMALIS

S.P.: incisura radialis, circumferentia articularis radii S.O.: je ohlapna ter sega izpod anularnega ligamenta navzdol kot recessus sacciformis G.: pronatio (prekrižani), supinatio (vsporedni)

ARTICULATIO RADIOULNARIS DISTALIS S.P.: incisura ulnaris, circumferentia articularis ulnae – discus articularis (izključuje podlahtnico iz zapestnega sklepa) S.O.: je ohlapna ter sega navzdol kot recessus sacciformis G.: pronatio (prekrižani), supinatio (vsporedni)

ligament anulare radii ligament collaterale radiale

membrana interossea antebrachii m. extensor indicis (O), m. extensor pollicis longus (O), m. extensor pollicis brevis (O), m. abductor pollicis longus (O), m. flexor digitorum profundus (O), m. flexor pollicis longus (O)

chorda obliqua

ARTICULATIO RADIOCARPEA ARTICULATIO CONDYLARIS

med koželjnico in prvo karpalno vrsto

ligament ulnocarpale palmare, ligament radiocarpale palmare / dorsale S.P.: facies articularis carpalis, discus articularis, os scaphoideum, os lunatum, os triquetrum S.O.: nežna in ohlapna ter pripeta ob robove sklepnih hrustancev

ARTICULATIO MEDIOCARPEA med prvo in drugo karpalno vrsto

ligament intercarpalia palmaria / interosseum / dorsale, ligament carpi radiatum S.P.: os scaphoideum, os lunatum, os triquetrum, os trapezium, os trapezoideum, os capitatum, os hamatum S.O.: pripeta na robove sklepnih hrustancev G.: extensio, flexio, abd/add-uctio, circumductio

ARTICULATIO OSSIS PISIFORMIS graškov sklep

ligament pisohamatum, ligament pisometacarpale S.P.: os pisiforme, os triquetrum S.O.: ohlapna, dovoljuje drsenje G.: drsenje

ligament ulnocarpale palmare

ligament radiocarpale palmare ligament radiocarpale dorsale

ligament intercarpale interosseum

ligament intercarpalia dorsalia

ligament carpi radiatum

ligament intercarpalia palmaria

ligament pisometacarpale

ligament pisohamatum

ARTICULATIO CARPOMETACARPEA ARTICULATIO SELLARIS

drugo karpalno vrsto in 4 metakarpalnimi kostmi ligament carpometacarpea dorsalia / palmaria S.P.: os trapezium, os trapezoideum, os capitatum, os hamatum, basis II.-V. ossa metacarpalia (sedlaste) S.O.: pripeta na robove sklepnih hrustancev G.: extensio, flexio, abd/add-uctio, circumductio

ARTICULATIO CARPOMETACARPEA POLLICIS ARTICULATIO SELLARIS

med os trapezium in I. os metacarpalia S.P.: os trapezium, basis I. os metacarpalia (sedlaste) S.O.: pripeta na robove sklepnih hrustancev G.: extensio, flexio, abd/add-uctio, circumductio

ARTICULATIO INTERMETACARPEA med metakarpalnimi kostmi

ligament metacarpa dorsalia/ palmaria/ interossea S.P.: baze metakarpalnih kosti

ARTICULATIO METACARPOPHALANGEA ARTICULATIO SPHEROIDEA

med metakarpalnimi kostmi in proksimalno falango S.P.: basis in caput falang in caput metakarpalnih kosti ligamentum metacarpeum transversum profundum, ligament palmaria, ligament collateralia

ARTICULATIO INTERPOPHALANGEA

ARTICULATIO GINGLYMUS med proksimalno, medialno in distalno falango

ligament collateralia

S.P.: basis in caput falang in caput metakarpalnih kosti S.O.: ohlapne G.: extensio, flexio, abd/add-uctio, circumductio

ligament carpometacarpea dorsalia / palmaria

ligament metacarpa dorsalia/ palmaria/ interossea

FASCIA AXILLARIS …spaja fasciji mišic latissimus dorsi in pectoralis minor, navzpred se nadaljuje v fascijo m. serratus anterior, lateralno v fascijo nadlakta. Ramenske mišice so ovite z lastnimi fascijami. APONEUROSIS M. BICIPITIS BRACHII (lacertus fibrosus) medialni rob bicepsove kite spaja s podlahtno fascijo vezivasta ploščica – aponeurosis m. bicipitis brachii (lacertus fibrosus), pod njo so arteria brachialis, nervus medianus, m. pronator teres * (bursa bicipitoradialis) FASCIA BRACHII ovija nadlahtne mišice. Navzgor prehaja v fascije mišic pestoralis major, deltoideus, infraspinatus in pazdušno fascijo. Navzdol prehaja v fascijo podlakta. Na medialni strani je približno v sredini nadlakta hiatus besilicus, odprtina za veno basilica in nervus cutaneus antebrachii medialis. Od nadlahtne fascije segata v globino dve vezivni ploščici, septum intermusculare brachii laterale (crista tuberculi majoris, lat. tuberositas deltoidea, margo lateralis humeri, lat. konidil) in mediale (crista tuberculi minoris, margo medialis humeri, med. konidil) APONEUROSIS EXTENSORIS DIGITI Ob bazah falang se z volarne plati priključijo tetivam ekstenzorja tetive medkostnih mišic in nekaj distalne je z radialne strani tetive lumbrikalnih mišic. Tetive ekstenzorja se spremenijo v trikotaste dorzalne vezivne plošče, z bazo na metakarpofalangealnem sklepu in z vrhom na distalni falangi. Bazo iztezalne aponevroze zatezajo tetive medkostnih in lumbrikalnih mišic. Distalno se cepi iztezalna aponevroza v tri zublje, od katerih se srednji konča na površini druge falange, dva pa na končni falangi. Medkostne mišice in lumbrikalne mizice delujejo preko iztezalne aponevroze kot ekstenzorji interfalangealnih sklepov. FASCIA ANTEBRACHII Podlaktna fascija odeva mišice, med katere segajo septa intermuscularia. Fascija je proksimalno ojačana z aponeurosis m. bicipitis brachii, distalno pa kaže krepkejša mesta, retinaculum extensorum, ligamentun metacarpeum transversum superficiale in retinaculum flexorum. Od krepkejših mest fascije je najpomembnejši retinaculum flexorum, ki preobrazi karpalni žleb v karpalni kanal, skozi katerega potekajo kite fleksorjev in nervus medianus. Retinaculum extensorum je povezan z vezivnimi trakovi z robovi brazd na ulni in radiusu. Tako nastane šest osteofibroznih kanalov, skozi katere prestopajo od palčne proti mezinčni strani: 1. tetiva m. abductor pollicis longus in extensor pollicis brevis. 2. tetiva m. extensor carpi radialis longus in brevis. 3. tetiva m. extensor pollicis longus. 4. tetiva m. extensor digitorum in extensor indicis . 5. tetiva m. extensor digiti minimi. 6. tetiva m. extensor carpiulnaris.

APONEUROSIS PALMARIS Dlanska preprega, aponeurosis palmaris, je krepka vezivna opna, razpeta med tenarjem in hipoternarjem ter ščiti tetive mišič, žile in živce v dlani. Aponevroza je pripeta na retinaculum flexorum in na tetivo mišice palmaris longus. Distalno se cepi v štiri snope za štiri prste. Aponevroza ima povrhnje prečne niti, fibrae transversae in globoke vzdolžne niti, fibrae longitudinales. FASCIJE ROKE Fascia eminentiae thenar . Fascia eminentiae hypothenar. Fascia palmaris profunda prekriva metakarpalne kosti in m. interossei. Fascia dorsalis superficialis med kožo in tetivo m. extensor digitorum. Fascia dorsalis profunda dorzalno odeva m. interossei in metakarpalnekosti.

MIŠICE RAMENSKEGA OBROČA

m. teres minor – mala okrogla mišica O. zgornji del lateralnega roba lopatice I.: tuberculum majus F.: rotacija nadlakti navzven, rahlo adducira n. axillaris

m. subscapularis – podlopatična mišica O.: fossa subscapularis I.: tuberculum minus F.: adduciranje nadlakti, rotacija navznoter n. subscapularis I in II

m. teres major – velika okrogla mišica O.: spodnji del lateralnega roba lopatice, anglus inferior scapulae, rob fossa infra spinata I.: crista tuberculi minoris F.: retrofleksija nadlakti, rotacija navznotraj, rahlo adducira n. thoracodorsalis a thoracica supreme a thoracica lateralis

m. infraspinatus – podgrebenčnica O.: fossa infraspinata I.: tuberculum majus F.: rotacija nadlakti navzven n. suprascapularis

m. supraspinatus – nadgrebenčnica O.: fossa supraspinata I.: tuberculum majus F abdukcija nadlakti, rotacija navzven n. suprascapularis

m. trapezius - kapucasta m. O.: zaglavnica, trni vratnih&prsnih vreten I.: spina scapulae in acromion F.: elevacija, depresija, retrakcija, rotacija n. accessorius

m. levator scapulae – dvigalka lopatice O.: stranski odrastki 4 vratnih vreten I.:anglus superior, margo medialis F.: elevacija, retrakcija n. dorsalis scapulae

m. rhomboideus major-rombasta O.: 1.-4. prsno vretence I.: margo medialis scapulae m. rhomboideus minor O.: zadnji 2 vratni vretenci I.: margo medialis scapulae F.: poteza lopatico navzgor in medialno, elevacija, retrakcija n. dorsalis scapulae

m. serratus anterior - sprednja nazobčana O.:1-10 rebro I.: margo vertebralis scapulae F.: protrakcija, rotacija ( lopatice) n. thoracicus longus a. thoracica lateralis

m. pectoralis major – velika prsna m. O.: steralni del ključnice, prsnica, hrustanci pravih reber, vagina musculi recti abdominis I.:crista tuberculi majoris humeri. F.:anteretroverzija, addukcija, rotacija navznoter n. pectorales a. thoracica supreme, a. thoracica lateralis, a thoracoacromialis (rami pectorales

m. pectoralis minor – mala prsna m. O.: 2.-5. rebro I.: processus coracoideus F.: priteza lopatico, poveša lat. del ključnice n. pectorales, n. thoracales anteriores a. thoracica suprema, a. thoracica lateralis

m. latissimus dorsi - široka hrbtna mišica O.: zadnjih 5 prsnih vretenc, torakolumbalna fascija, črevesni greben , 12. rebro I.: crista tuberculi minoris humeri F.: addukcija, rotacija navznoter n. thoracodorsalis a. subscapularis

m. deltoideus – deltasta m., trikotnica O.: akromialni del ključnice, akromion, spina scapulae I.: tuberositas deltoidea humeri F.: abdukcija nadlaket, ante-retro verzija, rotacija navzven (bursa subdeltoidea), n. axillaris, a. thoracoacromialis,a circumflexa humeri posterior, a profunda bracii

fossa axillaris - pazduha ventralno: pectoralis major in minor dorzalno: latissimus dorsi, teres minor, teres major, subscapularis lateralno: brachium medialno m. serratus anterior, intercostales

foramen quadrangulare: arteria circumflexa humeri posterior, nervus axillaris

foramen triangulare: arteria circumflexa scapulae

trigonum deltpideopectorale: deltoideus, pectoralis major, clavicula vena cephalica (na površju) arteria subclavia (v globini)

m. subclavius – podključna m. O.: ključnica I.: prvo rebro F.: učvrsti ključnico n. subclavius a. thoracoacromialis (ramus clavicularis)

Mišice rotatorne manšete: m. supraspinatus, m. infraspinatus, m. subscapularis , m. teres minor

MIŠICE NADLAKTA volarno 3 fleksorji, dorzalno 1 ekstenzor

m. deltoideus

m. brachioradialis m. extensor carpi radialis brevis m. extensor carpi radialis longus

m. brachialis – nadlahtna mišica O.:medialna in sprednja površina humerusa I.: tuberositas ulnae na koronoidnem odrastku F.:upogiba komolec n. musculocutaneus, n. radialis

m. biceps brachii – dvoglava nadlahtna mišica sulcus m. bicipitalis brachii radialis / lateralis: - vena cephalica sulcus m. bicipitalis brachii ulnaris / medialis - arteria brachialis, vena brachialis, nervus medianus, nervus cutaneus antebrachii medialis, nervus cutaneus brachii medialis, nervus ulnaris F.: fleksacija in supinacija podlakti n. musculocutaneus

caput laterale O.: hrbtna površina humerusa

caput longum O.: tuberculum infraglenoidale skapule

caput mediale O.: hrbtna površina humerusa ter medialnega intermuskularnega septuma

olecranon

septum intermusculare brachii laterale

epicondylus

m. triceps brachii

caput breve O.: processus coracoideus I.:s kito na tuberositas radii

caput longum O.: izvira s kito od supraglenoidalne grčice in od labrum glenoidale, kito skozi sulcus intertubercularis ovija vagina synovialis intertubercularis I.:*

m. coracobrachialis – pazdušna m. O.: processus coracoideus I.: crista tuberculi minoris F.: anteverzija, addukcija nadlakti (bursa m.c.) nervus musculocutaneus,

m. triceps brachii – troglava nadlahtna m. med medialno in latrealno glavo je sulcus nervi radialis, za nervus radialis in arterijo profunda brachii

I.:olecranon F.: izteza komolec in adducira nadlaket

MIŠICE PODLAKTA volarna skupina

m. pronator quadratus O.: sprednja ploskev spodnje četrtine podlahtnice I.: volarna površina radiusa – niti potekajo transverzalno s podlahtnice na koželjnico F.: pronira podlaket n. medianus

m. flexor pollicis longus O.: radius in medkostna membrana I.: tetiva gre skozi canalis carpi, se nahaja nato med glavama mišice flexor pollicis brevis, nato pa med kratkim palčnim fleksorjem in mišico adductor pollicis; kita je pripeta na bazo druge palčne falange F.: fleksor druge palčne falange n. medianus

m. flexor digitorum profundus O.: ulna in medkostna membrana I.: kite potekajo skozi hiatuse v kitah mišice flexor digitorum superficialis (chiasma tendinum) in so pripete na končne falange 4 prstov F.: flektira tretjo falango 4 prstov n. ulnaris

m. flexor digitorum superficialis O.:caput humeroulnare na medialni epikondil, caput radiale na zgornjo polovico sprednje ploskve radiusa I.:kite so v dvoje razcepljene pripete na srednje falange 4 prstov F.:fleksor druge falange 4 prstov Vse štiri tetive potekajo skozi canalis carpi. V predelu prve falange se cepijo v dva dela, pa se nekaj distalneje spet spojijo; končniki kit so pripeti na lateralnem delu volarne površine druge falange. Zev v kitah imenujemo hiatus tendineus; skozi hiatus drsijo kite mišice flexor digitorum profundus, ki so pripete na distalno falango. Križanje kit mišice flexor digitorum superficialis s kitami mišice flexor digitorum profundus imenujemo chiasma tendinum. n. medianus

m. flexor carpi ulnaris O.: caput commune kot I. I.: os pisiforme (bursa m. flexoris carpi ulnaris F.: fleksor in abduktor roke n. ulnaris

m. palmaris longus O.: caput commune kot I. I.: aponeurosis palmaris F.: tenzor palmarne aponevroze n. medianus

m. flexor carpi radialis O.: caput commune kot I. I.: volarna površina 2. metakarpalne kosti F.: fleksor in abduktor roke, pronator podlakta n. medianus

m. pronator teres O.: caput commune na medialnem, flektornem epikondilu I.: lateralna stran radiusa F.: pronator podlakta in flaksor komolca n. medianus

Sulcus antebrachii radialis je od kože in fascije zastrt žleb, med tetivama mišic flexor carpi radialis in brachioradialis. V žlebu so arteria in venae radiales ter ramus superficialis nervi radialis Sulcus antebrachii ulnaris oklepajo: m. flexor digitorum superficialis, m. flexor digitorum profundus, m. flexor carpi ulnaris. V žlebu so arteria in vena ulnares ter nervus ulnaris. V fossa cubiti se stekata sulcus m. bicipitis brachii radialis in ulnaris, iz nje pa vodita sulcus antebrachii radialis in canalis cubitalis.

MIŠICE PODLAKTA radialna skupina MIŠICE PODLAKTA dorzalna skupina

m. brachioradialis O.: lateralni rob humerusa in septum intermusculare laterale, glava premosti sulcus nervi radii I.: baza processus styloidei radii F.: upogiba komolec, pronira in supinaira podlaket n. radialis

m. extensor carpi radialis longus O.: lateralni rob humerusa, lateralni epikondil, septum intermusculare I.: dorzalna površina baze II. metakarpalne kosti F.: izteza in abducira roko n. radialis

m. supinator O.: lateralni epikondil, lig. collaterale radiale, lig. anulare radii in cista supinatoria I.: ovija se okoli radiusa in je pripet na volarno površino radiusa izpod tuberositas raddii F.: supinacija n. radialis

m. extensor carpi radialis brevis O.: lateralni epikondil, lig. collaterale radiale, lig. anulare radii in septum intermusculare I.: tetiva gre skozi karpalni kanal in je pripeta na dorzalno površino baze tretje metakarpalne kosti F.: izteza in abducira roko n. radialis

m. extensor digitorum O.: caput commune na dorzalni strani lateralnega epikondila (iztezalni epikondil) I.: s štirimi kitami je pripet na končne falange 4 prstov F.:ekstenzor prstov in roke n. radialis kite m. extensor indicis (I)

m. extensor pollicis longus O.: podlahtnica in medkostna membrana I.: distalna palčna falanga F.: izteza distalno palčno falango inabducira palec n. radialis

m. extensor pollicis brevis O.: radius in medkostna opna I.: dorzalna stran baze proksimalne falange palca F.: izteza prvo palčno falango in roko n. radialis

m. abductor pollicis longus O.: ulna, membrana interossea, radius I.: lateralna stran baze I. metakarpalne kosti F.: abducira palec in roko, supinira podlaket n. radialis

m. extensor carpi ulnaris O.: caput commune na lateralnega epikondila I.: baza V. metakarpalne kosti F.: izteza in adducira roko n. radialis m. extensor digiti minimi

O.: caput commune na lateralnega epikondila I.: spaja se s tetivo ekstenzorja za prste, namenjeno za peti prst F.: izteza V. prst n. radialis

m. extensor indicis O.: ulna, membrana interossea I.: kita mišice extensor digitorum F.:izteza kazalec n. radialis

Kiti mišic extensor pollicis brevis, extensor pollicis longus in abductor pollicis longus obdajajo vdolbino, foveola radialis, v dnu votline je arteria radialis.

VAGINAE TENDINUM Vagina synovialis tendinis ovija tetivo pri prehodu skozi osteofibrozni kanal. Taki kanali so na dorzalni strani zapestja (pod retinaculum extensom), na volarni strani zapestja (pod retinaculum flexorum) in na volarni strani prstov. Vezivni del prstne vagine je priraščen na robove falang in je ojačen z vezivnimi trakovi (pars anularis preko falange in pars cruciformis preko sklepa). Sinovialna vagina je dvojni tulec. Njegov notranji list je zraščen s kito, zunanji list pa oblaga osteofibrozni kanal (fibrozno vagino). Zunanji list prehaja ob kosti v notranjega z duplikaturo (vinculum tendinis), po kateri vstopajo v kito krvne žile. Na volarni strani zapestja sta v karpalnem kanalu dve sinovilani vagini. Radialna je za m. flexor pollicis longus. Prične se proksimalno od retinaculum flexorum in se konča ob bazi druge palčeve falange. Ulnarna vagina je za kite mišic flexor digitorum superficialis in profundus. Vagina se prične nekaj pred radialno, se širi vzdolž tetiv prstov in sega v bližino digitalnih vagin. Digitalne vagine segajo od metakarpofalangealnega sklepa do baze končne falange. Z njimi so opremljene kite vseh pet prstov. Digitalna vagina za peti prst je navadno spojena z ulnarno karpalno vagino. Včasih tudi palčeva sinovialna vagina kmunicira z radialno karpalno vagino. Dorzalno je za šest kanalov sest vagin. Pričenjajo se ob retinaculm extensorum in segajo do polovice metakarpalnih kosti. Najdaljša je četrta vagina, najkrajša pa šesta vagina. MIŠICE ROKE

opponens pollicis O.: retinaculum flexorum, ossis trapezii I.: lateralni rob prve metakarpalne kosti F.:oponira palec medianus

abductor pollicis brevis O.: ossis scaphoidei, retinaculum flexorum I.: lateralna površina baze prve palčne falange F.: abdukcija palca medianus

flexor pollicis brevis O.: caput superficiale: retinaculum flexorum; caput profundum: os trapezoideum in os capitatum I.: lateralna površina baze prve palčne falange F.: fleksija in oponiranje palca medianus (superficialna glava) ulnaris (globoka glava)

adductor pollicis O.: caput transversum: anteriorni rob 3. metakarpalne kosti; caput obliquum: spoj med os trapezoideum in os capitatum I.: ulnarna stran baze prve palčne falange F.: adducira in oponira palec ulnaris musculi interossei palmares

O.,I.: priraščene so z eno kito na metakarpalno kost istoimenskega prsta; prva kita je pripeta na ulnarno stran prsta, druga in tretja pa na radialno F.: adducirajo prste in flektirajo prvo ter extenzirajo drugo in tretjo falango ulnaris

musculi interossei dorsales O.,I.: priraščene z 2 glavama na sosednje metakarpalne kosti; razporejene so okrog sredinca; prva in druga kita je sta prieti na radalni rob prstov; tretja in četrta pa na ulnarni rob F.: abducirajo prste in flektirajo prvo ter extenzirajo drugo ter tretjo falango ulnaris

musculi lumbricales O.,I.: So 4 in se pritrjujejo kitam mišice flexor digitorum profundus; so ob radialnem robu metakarpofalangealnega sklepa 2-5 prsta ter so pripete na radialni rob tetiv m. extenzor digitorum F.: upogibajo prvo falango in iztezajo drugo ter tretjo medianus (1,2), ulnaris (3,4)

opponens digiti minimi O.: retinaculum flexorum in hamulus ossis hamati I.: medialna stran in glava pete metakarpalne kosti F.: oponira mezinec ulnaris

flexor digiti minimi brevis O.: retinaculum flexorum in hamulus ossis hamati I.: medialna stran baze prve mezinčeve falange F.: flektira 1. mezinčevo falango in abducira mezinec ulnaris

abductor digiti minimi O.: retinaculum flexorum in os pisiforme I.: baza prve falange mezinca F.: abducira mezinec ulnaris

palmaris brevis O.: ulnarni rob palmarne aponevroze I.: koža ulnarnega roba mezinčeve kepe F.: nagubava kožo ulnaris

A. SUBCLAVIA Desna a. subclavia je veja trancus brachiocephalius, medtem ko izhaja leva direktno iz aortnega loka. Področje prehrane te arterije je razsežno in obsega zgornjo ekstremiteto, del centralnega živčevja ter del prsne in trebušne stene. Njen potek delimo v tri dele. Prvi del poteka navzgor in lateralno od sternoklavikularnega sklepa in ob kupuli plevre do medialnega roba m. scalenus anterior. Drugi del poteka za m. scalenus ant. in nad apeksom pljuč. Tretji del je najpovrhnejši del žile in poteka od lateralnega roba m. scalenus anterior do prvega rebra nad katerim prehaja skozi vrzel med m. scalenus anterior in medius v aksilo skupaj s plexus brachialis. Njen potek križajo številni živci. Ko poteka za mišico m. sternocleidomastoideus, jo spredaj križa n. vagus in n. phrenicus, zadaj pa leži ob njej ggl. cervicale inferius ter n. laryngeus recurrens, ki na desni strani zavije pod arterijo. A. AXILLARIS … je nadaljevanje a. subklavije v pazduhi. M. pectoralis minor deli potek arterije v tri dele, prvi del je nad, drugi za in tretji pod imenovano mišico. V prvem delu ovija arterijo in veno aksilaris ter plexus brachialis vagina vasorum, ki je nadaljevanje fasciae prevertebralis iz vratu. Plexus brachialis poteka lateralno in za arterijo, v. axillaris pa medialno in pred arterijo. Vagina vasorum se postopoma izgublja in v drugem delu ovijajo arterijo veje pleksus brachialisa. Arterija oddaja številne veje za mišice okoli ramenskega sklepa in za lateralno steno prsnega koša ter številne kožne veje za isto področje. Veje med seboj anastomozirajo. 1. A. thoracica suprema je manjša veja in prehranjuje mišice v prvem medrebrnem prostoru ter deloma m. pectoralis major in minor. 2. A. thoracoacromialis se razdeli v številne drobne veje. Ramus acromialis poteka navzgor in lateralno nad akromion, ramus clavicularis poteka medialno in prehranjuje m. subclavius in sternoklavikularni sklep, rami pectorales potekajo v prsno mišico in ramus deltoideus descendira ob veni cefaliki in prehranjuje m. deltodeus. 3. A. thoracica lateralis poteka ob lateralnem robu m. pectoralis major navzdol in spremlja n. thoracicus longus. Prehranjuje m. pectoralis major in minor ter m. serratus ant. Ob spodnjem robu m. pectoralis major oddaja rr. mammarii laterales za mlečno žlezo. 4. A. subscapularis je največja veja in descendira ob lateralnem robu skapule ob m. subscapularis. Oddaja a. circumflexo scapulae, ki poteka navzad skozi trikotno (medialno) pazdušno okence in se razcepi v manjše veje nad lopatico v fosi infraspinati, kjer anastomozira z vejami arterije supraskapularis in transverse koli. A. subscapularis se nato nadaljuje kot a. thoracodorsalis, ki jo spremlja istoimenski živec in descendira po lateralni steni toraksa, kjer anastomozira z interkostalnimi arterijami. Arterija prehranjuje m. latissimus dorsi. . 5. A. circumflexa humeri anterior je manjša vejica, ki zavije pred collum chirurgicum in anastomozira z naslednjo. 6. A. circumflexa humeri posterior je večja veja in zavije navzad skozi lateralno pazdušno okence. Spremlja jo n. axillaris. Arterija poteka pod deltoidno mišico in jo deloma prehranjuje.

A. BRACHIALIS …je nadaljevanje a. axillaris od spodnjega roba m. pectoralis major. Poteka povrhno ob medialni strani brahiuma in jo sprva obdajajo živci brahialnega prepleta, n. medianus poteka lateralno, n. radialis zadaj in n. ulnaris medialno. Arterijo spremljajo vv. brachiales. V sredini nadlakta jo postopoma križa n. medianus in poteka nato medialno ob njej. Nad komolčno kotanjo poteka arterija bolj spredaj in jo tu prekriva bicepsova aponevroza, lacertus fibrosus. V fossi cubiti se a. brachialis razdeli v dve veji, a. radialis in a. ulnaris. Oddaja veje za nadlaket in komolec in nutritivne veje za humerus. 1 . A. profunda brachii se odcepi od a. brachialis in poteka lateralno navzad skupaj z n. radialis v spiralnem žlebu, sulcus n. radialis. Navzgor oddaja ramus deltoideus, ki prehranjuje istoimensko mišico, na radialni strani humerusa pa se arterija deli v a. collateralis radialis in a. collateralis media. Obe arteriji anastomozirata okoli komolčnega sklepa. 2. A. collateralis ulnaris superior se odcepi iz a. brachialis v sredini nadlakta in spremlja n. ulnaris proti medialnem epikondilu, kjer arterija anastomozira ob komolcu. 3. A. collateralis ulnaris inferiorse odcepi nekoliko nad komolčno kotanjo in daje glavne veje za preplet okoli komolčnega sklepa. Rete articulare cubiti je arterijski preplet okoli komolšnega sklepa. Formirajo ga arterije , ki se odcepijo iz a. brachialis (a. collateralis radialis, media in ulnaris superior in inferior) in potekajo navzdol h komolcu, in veje arterij podlakta (a. recurrens radialis, interossea in ulnaris), ki potekajo nvzgor h komolcu. A. RADIALIS …je manjša veja, ki se odcepi od a. brachialis v fosi kubiti ob vratu radiusa. Proksimalno poteka po m. pronator teres in jo prekriva m. brachioradialis, v distalnem delu podlakta pa poteka arterija bolj povrhno in lateralno ob m. flexor carpi radialis, kjer lahko tipljemo njeno pulziranje. A. radialis poteka skupaj z ramus superficialis n. radialis, ki ga distalno križa. Od tu dalje poteka a. radialis pod kitami palčevih iztezalk na dnu fosule radialis. Skozi prvi interosalni prostor vstopa med glavama m. adductor pollicis v dlan, kjer anastomozira z globoko vejo a. ulnaris. Oddaja veje za predel komolčnega in zapestnega sklepa in veje za mišice podlakta. 1. A. recurrens radialis poteka pod m. brachioradialis proti radialnemu epikondilu, kjer anastomozira z vejo a. brachialis. 2. Ramus palmaris superficialis se odcepi iz a. radialis na distalnem delu podlakta in descendira v mišice tenarja. Pogosto anastomozira z a. ulnaris, ki formira arcus palmaris superficialis. 3. Ramus carpeus palmaris poteka medialno in formira spredaj na zapestju arterijsko mrežje z ustrezno vejo a. ulnaris. 4. Ramus carpeus dorsalis poteka globoko pod kitami ekstenzorjev in formira z vejo arterije ulnaris mrežje ali lok, rete carpi dorsale na dorzalni strani zapestja. Iz tega mrežja se cepijo tri ali veš aa. metacarpeae dorsales, ki se delijo na bazi prstov v aa. digitales dorsales. Aa. metacarpeae dorsales anastomozirajo z arterijmi palmarnih lokov. 5. A. princeps pollicis se odcepi iz a. radialis, ko ta prehaja v dlan. Prehranjuje palec in deloma kazalec (a. radialis indicis). Ta arterija nadomesča a. digitalis palmaris communis I. 6. Arcus palmaris profundus leži na metakarpalnih kosteh pod kitami fleksorjev. Formira ga končni del a. radialis in ramus palmaris profundus a. ulnaris. Iz loka izhajajo tri aa. metacarpea palmares, ki potekajo v 2. - 4. medkostnem prostoru nad mm. interossei. Iz loka se odcepijo tudi rami perforantes, ki anastomozirajo z metakarpalnimi arterijami hrbtišča roke. A. ULNARIS

… je večja končna veja, v katero se cepi a. brachialis v fosi kubiti. Poteka navzdol in ulnarno nad m. flexor digitorum profundus, kjer jo spredaj križa n. medianus. V sredini podlakta leži arterija med m. flexor digitorum superficialis in m. flexor carpi ulnaris in jo spremlja n. ulnaris. Na distalnem delu podlakta poteka a. ulnaris radialno od kite m. flexor carpi ulnaris in os pisiforme ter preko retinaculum flexorum na dlan, kjer se končuje kot arcus palmaris superficialis. Prehranjuje komolčni sklep, mišice podlakta in roko. V dlani anastomozira z a. radialis.

1. A. recurrens ulnaris je manjša veja, ki poteka ob ulnarnem epikondilu in anastomozira z vejami arterije brachialis. Rams anterior in posterior formirajo rete articulare cubiti. 2. A. interossea communis je kratka veja, ki se odcepi v spodnjem delu fose cubiti. Poteka navzad in se takoj deli v dve veji, a. interossea anterior in posterior. A. interossea anterior descendira po sprednji strani medkostne membrane in jo spremlja istoimenski živec. Pod m. pronator quadratus predre membrano in se pridruži k rete carpi dorsale. Ta veja oddaja nutritivne veje za radius in ulno. Poleg tega odda tudi vejo, ki spremlja n. medianus, a. mediana in je včasih prav močna. A. interosse aposterior pa na proksimalnem delu prehaja skozi membrano interosseo in poteka navzdol. Spremlja jo istoimenski živec. Konča se v rete carpi dorsale. Na začetku se iz arterije odcepi a. interossea recurrens, ki ascendira proti lateralnemu epikondilu, kjer anastomozira z vejo arterije profunde brahii. 3. Ramus carpeus palmaris poteka radialno in formira spredaj na zapestju mrežje (rete) s podobno vejo a. radialis. 4. Ramus carpeus dorsalis zavije pod kito m. flexor carpi ulnaris okoli ulne in formira z vejo a. radialis rete carpi dorsale. 5. Ramus palmaris profunus spremlja globoko vejo ulnarnega živca med m. abductor in flexor digiti minimi brevis. Združi se s končnim delom a. radialis in formira arcus palmaris profundus.

6. Arcus palmaris superficialis je končni del a. ulnaris. Arkus leži na kitah fleksorjev, pokriva pa ga palmarna aponevroza. Iz arkusa izhajajo tri aa. digitales palmares communes, ki se delijo in prehranjujejo prste, aa. digitales palmares propriae.

V. SUBCLAVIA Venozna kri iz zgornjega uda odteka po veni subklaviji, ki pa zbira tudi del krvi iz glave in vratu ter predela hrbta nad lopatico (v. jugularis externa) in iz lateralne stene trupa (v. thoracica lateralis in v. thoracoacromialis). V. subclavia zbira kri iz področja, ki ga prehranjuje a. subclavia. Poteka pred arterijo v žlebu prvega rebra, sulcus v. subclaviae, pred m. scalenus anterior. Za sternoklavikularnim sklepom se združi z veno jugularis interno v veno brahiocefaliko. Vanjo se vlivajo v. jugularis externa, v. thoracoacromialis in vene zgornjega uda. Iz zgornjega uda se kri vrača po globokih in povrhnjih venah, ki imajo v steni venozne zaklopke.

Globoke vene potekajo ob arteriji brahialis in njenih vejah, tako da vsako arterijo spremljata po dve veni. Obe vv. brachiales se združita v enojno veno aksilaris, ki poteka skozi pazduho medialno ob arteriji . V veno aksilaris se vliva tudi v. thoracica lateralisarteriji. V slednjo pa se vlivajo vv. thoracoepigastricae, ki zbirajo kri iz sprednjega in stranskega dela trebušne stene. Po teh podkožnih venah trupa se lahko vzpostavi kolateralni obtok med veno kavo superior in inferior (v. epigastrica superficialis, veja vene femoralis).

, ki poteka ob istomenski

Povrhnje vene zgornjega uda potekajo v podkožju in se začenjajo v prstih kot venozna mrežja. Iz mrežij se vene palmarne strani prstov skoraj v celoti vlivajo v podkožje hrbtne strani roke (vv. intercapitales) in oblikujejo z venami hrbtne strani prstov rete venosum dorslae manus. Iztega mrežja odteka venozna kri na podlakt po dveh večjih venah, v. cephalica in v. basilica.

1. V. cephalica poteka ob radialnem robu podlakti do komolčnega pregiba in se nadaljuje v podkožju lateralno ob bicepsovi mišici. Nato poteka v žlebu med mišicami deltoideus in pectoralis major (trigonum deltoideopectorale), predre fascijo in se vliva v veno subklavio. 2. V. basilica se oblikuje iz mrežja na mezinčevi strani hrbtišča roke in zavije okoli ulnarnega roba podlakti. Poteka po sprednji strani podlakti navzgor in ob medialnem robu bicepsove mišice, predre fascijo v sredini nadlakti ter se izliva v v. brachialis. V komolčni jami sta v. cephalica in v. basalica povezani z veno mediano kubiti. Ta vena poteka navzgor in medialno od vene cefalike k veni baziliki preko bicepsove aponevroze in komunicira z globokimi venami (v. mediana cubiti profunda). 3. V. mediana antebrachii poteka po sprednji strani podlakti iz palmarnega venoznega prepleta in se navadno vliva v veno baziliko (v. mediana basilica), navadno pa oddaja tudi zvezo k veni cefaliki (v. mediana cephalica).

BEZGAVKE ZGORNJEGA UDA

Bogat podkožni preplet mezgovnic na roki formira limfne žile, ki po podlaktu in nadlaktu potekajo proti pazduhi, kjer se vlivajo v nodi lymphatici axillares. Večina mezgovnic spremlja veno cefaliko in baziliko. Nekatere teh se vlivajo v nodi lymphatici cubitales. To je gruča povrhnje ležečih bezgavk nad ulnarnim epikondilom ob veni baziliki. Sprejemajo limfo iz ulnarne strani roke in podlakti. Vasa efferentia se vlivajo v nodi lymphatici axillares. Limfne žile iz mišic spremljajo arterije in njihove veje in se vlivajo enako kot podkožne mezgovnice v nodi lymphatici axillares. Nodi lymphatici axillares so regionarne bezgavke zgornje ekstremitete in so zelo številne. Vanje se vlivajo mezgovnice iz zgornjega uda, podkožne mezgovnice stene prsnega koša in trebušne stene do višine popka, iz kože nad lopatico ter iz večjega dela mlečne žleze. V pazduhi so bezgavke razmeščene v pet grup: ob mišicah, ki omejujejo pazduho in ob žilah, ki potekajo skozi pazduho.

1. Nodi lymphatici laterales ležijo za v. axillaris. Vanjo se vlivajo mezgovnice zgornjega uda. 2. Nodi lymphatici pectorales ležijo ob veni toraciki lateralis, ob spodnjem robu m. pectoralis major. Vanje se vlivajo podkožne mezgovnice iz stene toraksa in pri ženski iz mlečne žleze. 3. Nodi lymphatici subscapulares (posteriores) ležijo ob v. subscapularis na mišici istega imena. Vanje se vlivajo mezgovnice iz predela lopatice. 4. Nodi lymphatici centrales ležijo blizu baze aksile in vanje se vlivajo eferentne mezgovnice iz prejšnjih treh grup.

Ta gruča bezgavk je največja in jo lahko tipljemo.

5. Nodi lymphatici apicales (subclaviculares) ležijo medialno ob v. axillaris in nad zgornjim robom m. pectoralis minor, za fascijo klavipectoralis. Vanje se vlivajo eferentne mezgovnice iz prejšnjih grup in tudi direktne mezgovnice iz stene toraksa in mlečne žleze. V subskapularni in centralni grupi je navadno 10 do 14 bezgavk, v ostalih grupah pa do 7 bezgavk. Iz apikalnih bezgavk se formira navadno enojen truncus subclavius, ki poteka ob veni subklaviji in se vliva v stočišče te vene z veno jugularis interno ali pa na levi strani v ductus thoracicus in na desni strani v ductus lymphaticus dexter.

PLEXUS BRACHIALIS Rr. ventrales 5. do 8. cervikalnega živca in se del 1. torakalnega živca sestavljajo brahialni pleksus, namenjen koži in mišicam ramenskega obroča in zgornjega uda. Ramenski pletež sega od vratne hrbtenice do pazduhe, kjer se razplete v posamezne periferne živce. Ločimo supraklavikularni in infraklavikularni del prepleta. Živci, ki sestavljajo preplet prestopajo najprej skozi presledek med sprednjo in srednjo mišico scalenus v stransko regijo vratu, nato pa med ključnico in prvim rebrom proti pazduhi. Supraklavikulami del pleksusa je urejen v tri debla (trunkuse): zgornjega sestavljata 5. in 6. vratni živec, srednjega 7. vratni živec, spodnjega pa 8. vratni in 1. prsni živec. Vsak truncus se deli v sprednji del (divisio), namenjen fleksorni strani ekstremitete in zadajšnji del za ekstenzorno stran. Iz supraklavikularnega dela pleksusa izhajajo živci za večino mišic ramenskega obroča: n. dorsalis scapulae, za m. levator scapulae in m. rhomboideus major in minor n. thoracicus longus, za m. serratus anterior n. subclavius, za m. subclavius n. suprascapularis, za m. supraspinatus in m. infraspinatus n. subscapularis, za m. subscapularis, m. pectoraies, m. pectoralis major-minor n. thoracodorsalis, za m. latissirnus dorsi in m. teres major V infraklavikularnem delu se trunkusi pleksusa preuredijo v tri fascikle, ki spremljajo aksilarno arterijo.

Fasciculus posterior sestavlja nitje vseh petih 5 cev pleksusa (iz dorzalnih delov vseh treh trunkusov). Fasciculus lateralis dobiva nitje iz C V do C VII (iz sprednjih delov zgornjega in srednjega trunkusa), fasciculus medialis pa nitje iz C VIII in Th I (iz sprednjega dela spodnjega trunkusa). Iz fascikov pleksusa izhajajo periferni živci zgornjega uda. Fasciculus posterior daje nitje za n. axillaris in n. radialis. Iz lateralnega fascikla izhajata n. muscuiocutaneus in del nervusa medianusa, iz medialnega fascikla pa n. ulnaris, n. cutaneus brackii medialis, n. cutaneus antebrachii medials in del medianusa.

FASCICULUS POSTERIOR N. axilaris vodi iz pazduhe okrog kirurškega vratu humerusa, skozi lateralno pazdušno okence in vstopa v m. deltoideus in m. teres minor. Oddaja še r. cutaneus brachii laterais za kožo na lateralni strani rame in nadlakta. N. radialis oskrbuje ekstenzoje zgornjega uda in večji del kože na ekstenzorni strani uda. Živec zarije iz pazdube dorzalno okrog debla humerusa, vstopi med medialno in lateralno glavo mišice triceps, poteka po sulkusu n. radialis in se v komolcu spet pokaže na volarni skani med mišicama brachialis in brachioradialis. Spotoma oddaja motorične veje za m. triceps ter n. cutaneus brachi in antebrachii posterior. V komolcu se n. radialis razdeli v pretežo senzorični r. superficialis in motoriči r. profundus.

R. profundus se usmeri okrog radiusa v dorzalno smer, pri čemer predira mišico supinator in se nato razpleta med ekstenzoji v podlaktu. Inervira večino ekstenzojev zapestja in prstov; veji za m. brachioradialis in m. extensor carpi radialis longus se odcepita nad cepiščem živca v globoko in povrhnjo vejo. R. superficialis spremlja sprva arterijo radiais po lateralnem sulkusu podlakta, nato pa proksimalno od zapestja prehaja pod kito mišice brachioradalis na dorzalno stran roke, oskrbuje kožo na hrbtišču roke (radialna polovica) in kožo na dorzalni strani 1. in 2. prsta ter na radialni polovici 3. prsta (nn. digitales dorsales). Na kazalcu in sredincu segajo kožne veje do srednje falange.

FASCICULUS LATERALIS N. musculocutaneus ima mišične in kože veje. Na poti iz aksile predre m. coracobrachialis in poteka nato med mišicama biceps in brachialis proti komolcu in podlaktu. Oskrbuje mišice na nadlaktu: m. biceps, brachialis, coracobrachialis, kot n. cutaneus antebrachii lateralis pa kožo na lateralni strani podlakta. N. medianus izvira iz medialnega in lateralnega fascikla. Oskrbuje mišice na volarni strani podlakta. Najprej poteka v medialnem bicipitalnem sulkusu pred arterijo brachialis, v komolčni jami pa ob medialni strani arterije, nato pa skozi m. pronator teres in dalje med povrhnjimi in globokimi fleksorji podlakta proti zapestju. Spotoma oddaja veje za fleksorje. Izjemi sta m. flexor digitom profundus (ulnarni del) in m. flexor carpi ulnaris. V zapestju poteka med mišicami flexor carpi radialis in palmaris longus tik pod kožo in je tu lahko ranljiv. FASCICULUS MEDIALIS N. ulnaris je drugi živec za volarno stran podlakta in roke. Sprva poteka na podlaktu ob brahialni arteriji po medialnem bicipitalnem sulkusu, distalno pa se oddalji od nje, predre medialni intermuskularni septum in prihaja v podlaket za medialnim epikondilom (sulcus nervi ulnaris). V podlaktu spremlja arterijo ulnaris v medialnem sulkusu podlakta in inervira m. flexor carpi ulnaris in m. flexor digitorum profundus (ulnami del). Na podlaktu oddaja r. dorsalis manus, ki oskrbuje kožo ulnarne polovice 3. prsta ter kožo na dorzalni strani 4. in 5. prsta. N. cutaneus brachii medialis oskrbuje kožo v pazduhi in na medialni strani nadlakta. Živec se včasih veže z vejo 2. interkostalnega živca v n. intercostobrachialis. N. cutaneus antebrachii medialis je kožna veja za ulnarno in sprednjo stran podlakta. N. ulnaris prihaja v dlan preko fleksornega retinakla in se tu deli v končni veji. R. superficialis oskrbuje kožo na volarni strani 5. prsta in ulnarni polovici 4. prsta (m. digitales palmares communes in proprii). R. profundus je mišična veja, ki oskrbuje mišice hipotenarja, 3. in 4. m. lumbricalis in vse mm. interossei volares in dorsales, m. adductor policis (ki je po poreklu in funkciji interosseus) ter deloma še m. flexor pollicis brevis.

N. medianus pride skozi canalis carpi v dlan, kjer se razdeli v r. palmaris in v tri nn. digitales palmares communes, ti pa dalje v nn. digitales palmares proprii. Prstni živci oskrbujejo kožo 1., 2. in 3. prsta ter radialno polovico 4. prsta, drugi in tretji prst pa tudi na dorzalni strani srednje in končne falange. Medianus ima v roki še veje za večino tenarjevih mišic (razen za m. adductor pollicis in deloma m. flexor pollicis brevis) ter za 1. in 2. m. lumbricalis.