UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Delo diplomskega projekta
PRIMERJALNA ANALIZA PLATFORM ZA IZDELAVO
SPLETNIH MEST GOOGLE SITES IN WIX
Comparative Analysis of Website Building Platforms
Google Sites and Wix
Kandidatka: Mateja Orešek Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje
Mentor/ica: Simona Sternad Zabukovšek
Jezikovno pregledal/a: Tanja Zečevič, uni. dipl. prof. slov.
Študijsko leto: 2016/2017
Maribor, avgust 2017
Zahvala
Nemogoče je imenovati vse tiste, ki ste mi pomagali prehoditi dosedanjo študijsko pot.
Posebna zahvala je namenjena moji mentorici dr. Simoni Sternad Zabukovšek za
strokovno pomoč, podporo ter stalno dostopnost med izdelavo diplomskega projekta.
Iskrena hvala staršem in sestri, ki so mi vsa študijska leta potrpežljivo stali ob strani in
me podpirali. Upam, da vedo, kaj vse se skriva v preprostih besedah hvala vam.
Zahvala pa gre prav tako mojemu fantu, vsem prijateljem in sošolcem za njihovo pomoč.
POVZETEK
Tema diplomskega projekta je izdelava spletnih mest s pomočjo brezplačnih orodij. V
današnjem času podjetja nujno potrebujejo spletno mesto, saj večina ljudi pridobi
informacije na svetovnem spletu in za nekatera podjetja je strošek izdelave spletnega
mesta prevelik, zato smo v diplomskem projektu preverjali, ali lahko izdelamo spletno
mesto brez znanja programiranja in ali je spletno mesto, izdelano z brezplačnimi orodji,
vseeno lahko videti profesionalno.
Namen diplomskega projekta je primerjava funkcionalnosti dveh brezplačnih orodij za
izdelavo spletnega mesta. Testirali smo orodji Google Sites in Wix. Ti sta si v veliki meri
med seboj zelo podobni, uporabniški vmesnik se sicer rahlo razlikuje, funkcionalnost
orodij pa kar precej.
Da smo lahko orodji primerjali, smo v skladu s fazami življenjskega cikla izdelave spletnih
mest izdelali dve podobni spletni mesti in to nato primerjali.
Ključne besede: spletno mesto, spletna stran, brskalnik, vrste spletnih mest, brezplačna
orodja za izdelavo spletnih mest, izdelava spletnega mesta, trendi spletnih mest.
ABSTRACT
The topic of the thesis is the creation of websites using free tools. Given the fact that
nowadays most people acquire information on the World Wide Web, it is not surprising
that vast majority of companies need their own website. For smaller companies, the
costs of making the website are often too high. For that reason we analyzed possibilities
of website creation without the knowledge of programming, using free tools which allow
users to create professional looking websites.
The main purpose of the thesis is to compare the functionality of two free tools for
website creation. We have tested the Google site and Wix. The tools are very similar to
each other, however, while the user interface is just slightly different, the functionality
of the tools varies considerably. In order to be able to compare the tools, we created
two similar sites in accordance with the phases of the web site lifecycle process and then
compared them.
Key Words: website, web page, browser, website types, free web design tools, website
creation, website trends.
i
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................... 1 1.1 Opis področja in opredelitev problema ................................................................................. 1 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ......................................................................................... 1 1.3 Predpostavke in omejitve ..................................................................................................... 2 1.4 Predvidene metode raziskave ............................................................................................... 2
2 SPLET ................................................................................................................ 3
2.1 Zgodovina spleta .................................................................................................................. 3 2.2 Spletna mesta ....................................................................................................................... 4 2.3 Vrste spletnih mest ............................................................................................................... 6
2.3.1 Vrste spletnih mest glede na tehnologijo .......................................................................... 6 2.3.2 Vrste spletnih mest glede na namen ................................................................................. 8
2.4 Značilnosti spletnega mesta .................................................................................................. 8 2.5 Trendi ................................................................................................................................... 9 2.6 Optimizacija ........................................................................................................................ 11 2.7 Kriteriji za ocenjevanje spletnih mest ................................................................................. 12
2.7.1 Oblikovna podoba............................................................................................................ 12 2.7.2 Vsebina ............................................................................................................................ 13 2.7.3 Vizualna hierarhija ........................................................................................................... 13 2.7.4 Navigacija ......................................................................................................................... 14 2.7.5 Usklajenost ...................................................................................................................... 14 2.7.6 Dostopnost ...................................................................................................................... 15 2.7.7 Konvencionalnost ............................................................................................................ 15 2.7.8 Verodostojnost ................................................................................................................ 15
3 IZDELAVA SPLETNEGA MESTA .......................................................................... 17
3.1 Načrtovanje spletnega mesta ............................................................................................. 17 3.2 Analiza spletnega mesta ..................................................................................................... 18 3.3 Oblikovanje in razvoj spletnega mesta ............................................................................... 18
3.3.1 Struktura spletnih mest ................................................................................................... 19 3.3.2 Navigacija po spletnem mestu......................................................................................... 21 3.3.3 Uporaba barv in tipografija .............................................................................................. 22 3.3.4 Razvoj .............................................................................................................................. 24
3.4 Testiranje spletnega mesta ................................................................................................. 25 3.5 Izvajanje in vzdrževanje spletnega mesta ........................................................................... 26
4 GOOGLE SITES ................................................................................................. 27
4.1 Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta ..................................................................... 27 4.2 Dodajanje vsebin in urejanje spletnega mesta .................................................................... 28 4.3 Optimizacija, nastavitve, postavitev, vzdrževanje ............................................................... 29
5 WIX ................................................................................................................. 30
5.1 Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta ..................................................................... 30 5.2 Dodajanje vsebin in urejanje spletnega mesta .................................................................... 31 5.3 Optimizacija, nastavitve, postavitev, vzdrževanje ............................................................... 32
6 PRIMERJAVA GOOGLE SITES IN WIX ................................................................. 33
7 SKLEP .............................................................................................................. 35
ii
LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 37
iii
KAZALO SLIK Slika 1: Trenutno najbolj priljubljeni brskalniki ............................................................................................ 5
Slika 2: Postopek strežbe statičnih spletnih mest ........................................................................................ 7
Slika 3: Postopek strežbe dinamičnih spletnih mest .................................................................................... 7
Slika 4: Primer dobre vizualne hierarhije ................................................................................................... 14
Slika 5: Linearna struktura spletnega mesta .............................................................................................. 19
Slika 6: Linearna struktura spletnega mesta s povezavo na domačo stran ............................................... 19
Slika 7: Hierarhična struktura spletnega mesta ......................................................................................... 20
Slika 8: Mrežna struktura spletnega mesta ............................................................................................... 21
Slika 9: Kje vse je lahko postavljena navigacija po spletnem mestu .......................................................... 22
Slika 10: Razvoj spletnega mesta ............................................................................................................... 25
Slika 11: Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta ............................................................................. 27
Slika 12: Google Sites urejevalnik besedila ................................................................................................ 28
Slika 13: Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta ............................................................................. 30
KAZALO TABEL
Tabela 1: Primerjava orodij Wix in Google Sites ........................................................................................ 34
SEZNAM OKRAJŠAV
Brskalnik CRM RDBMS SEO
Spletni brskalnik Upravljanje odnosov s strankami oziroma Upravljanje relacijskih baz podatkov Optimizacija spletnih strani
1
1 UVOD
1.1 Opis področja in opredelitev problema
V svojem diplomskem projektu želimo raziskati izdelavo spletnih mest ter to, ali lahko
spletno mesto izdela nekdo brez znanja programiranja in s pomočjo brezplačnih
programov za izdelavo spletnih mest.
Elektronsko poslovanje zajema vse vrste poslovanja, katerega glavna značilnost je, da
udeleženci niso v neposrednem fizičnem stiku, ampak da stik vzpostavljajo s pomočjo
informacijsko-komunikacijske tehnologije.
V današnjem svetu se vse razvija z bliskovito hitrostjo. Kdor želi priti do želenih
informacij, ne vzame več v roke kataloga, letaka ali česa podobnega, ampak se s svojo
pametno napravo poveže z internetom ter poišče informacije s pomočjo spletnih mest.
Prav zaradi tega je v današnji družbi uporaba interneta in spletnih mest vsakodnevna
praksa.
Spletna mesta uporabnikom omogočajo, da na hiter in enostaven način dobijo želene
informacije. Prav zaradi tega morajo biti spletna mesta izdelana na pregleden in zanimiv
način, da pritegnejo uporabnika.
Izdelava spletnega mesta je dolgotrajen postopek, saj moramo paziti na različne
elemente, na primer, da je spletno mesto pregledno, čitljivo, barvno usklajeno, zanimivo
in tako naprej. Prav tako moramo upoštevati tudi, katero množico obiskovalcev želimo
z njo pritegniti in kako to narediti na najbolj zanimiv in inovativen način.
1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave
Namen diplomskega projekta je analiza funkcionalnosti dveh brezplačnih platform za
izdelavo spletnih mest, in sicer sta to Google Sites in Wix.
Cilji diplomske naloge so:
• Opisati zgodovino razvoja spletnega mesta.
• Opredeliti vlogo, vrste, strukturo, značilnosti in trende spletnega mesta.
• Opisati, kako spletno mesto deluje.
• Opredeliti in opisati korake pri izdelavi spletnega mesta.
• Analizirati funkcionalnosti platform Google Sites in Wix.
• Opraviti primerjavo orodij.
2
V diplomskem projektu bomo preverjali naslednje hipoteze:
• H1: S pomočjo brezplačnih orodij lahko izdelamo spletno mesto, ki je
prav tako videti profesionalno.
• H2: Spletno mesto lahko izdela tudi oseba brez znanja programiranja s
pomočjo brezplačnih platform za izdelavo spletnih mest.
• H3: Spletno mesto lahko uredimo po posameznikovih željah in potrebah
s pomočjo brezplačnih platform.
1.3 Predpostavke in omejitve
Predpostavljamo, da v današnjem svetu večina ljudi išče informacije s pomočjo spletnih
mest, in posledično se vedno več ljudi odloča za izdelavo spletnih mest. Prav tako
predpostavljamo, da lahko spletno mesto izdela nekdo brez znanj o programiranju,
ampak ima osnovna znanja o izdelavi spletnih mest, in je kljub temu ta spletna stran oz.
spletno mesto lahko videti profesionalno.
Pri pisanju diplomskega projekta se bomo srečali z nekaterimi omejitvami:
• Omejenost na le dve orodji: Google Sites in Wix.
• Časovna omejitev.
• Omejenost knjižnih virov, saj je večina informacij na spletu.
1.4 Predvidene metode raziskave
Diplomski projekt bomo razdelili na dva dela. Prvi del je teoretični in zajema drugo ter
tretje poglavje, drugi del pa je empirični in zajema poglavja od četrtega naprej.
V teoretičnem delu diplomskega projekta bomo uporabili deskriptivni pristop, saj bomo
podajali dejstva, ki so povezana z izbranim področjem. Uporabili bomo tudi
komparativno metodo, s katero bom primerjala podobna oziroma enaka dejstva,
postopke in odnose. S pomočjo metode kompilacije pa bomo povezali stališča, sklepe
ter mnenja različnih avtorjev.
V empiričnem delu diplomskega projekta bomo uporabili metodo eksperimentiranja, saj
bomo z uporabo, opazovanjem in testiranjem platform za izdelavo spletnih mest Google
Sites in Wix pridobili potrebne podatke, izsledke in rezultate o funkcionalnosti teh dveh
programov.
3
2 SPLET
Marsikdo pojma internet in splet zamenjuje, zato je treba na začetku pojasniti, kaj je
internet in kaj splet. V grobem lahko rečemo, da je internet osnova spleta, a si pomen
teh dveh besed oglejmo še ožje.
Internetu lahko rečemo tudi medmrežje. Predstavlja veliko računalniško omrežje, v
katero so povezana številna računalniška omrežja. Vedno več omrežij se povezuje v to
omrežje omrežij. Za lažjo predstavo interneta si zamislimo ogromno sipo, ki ima milijone
lovk, v teh drži druge manjše sipe (ogromno manjših omrežij, ki jih med seboj povezuje
internet), ki držijo še manjše, in tako naprej (podjetja in družbe imajo večplastna
omrežja) (Smith & Bebak, 2000, str. 9).
Omrežje lahko uporabljamo na različne načine, kar z eno besedo imenujemo storitve.
Torej, internet gosti več različnih storitev (elektronska pošta, neposredni klepet itd.) in
ena izmed teh je splet ali svetovni splet (angl. World Wide Web, WWW) in je namenjena
širši javnosti. Splet je zbirka hipertekstovnih dokumentov, ki so med seboj povezani s
pomočjo interneta. Do teh dokumentov lahko dostopamo s pomočjo programov, ki se
imenujejo spletni brskalnik; ta s spletnega strežnika dokument prenese in ga nato
prikaže na računalniškem ekranu (Smith B. , 2009, str. 10).
2.1 Zgodovina spleta
Da lahko razumemo zgodovino spleta, moramo na začetku povedati, da se splet ne bi
razvil brez interneta. Petdeseta in šestdeseta leta 20. Stoletja so bila prelomnica, ko se
je pojavila ideja o povezavi računalnikov med seboj. Seveda ta povezava ne predstavlja
dejanskega interneta, kot ga poznamo danes, in se ni zgodila čez noč (Syladys, 2017).
Pri razvoju interneta je imela pomembno vlogo ameriška vojska, ki je potrebovala
računalniško omrežje, ki ne bi bilo odvisno od vseh svojih sestavnih delov, ampak bi
lahko delovalo tudi, če posamezni v omrežje povezani računalniki ne bi več delovali
(Ojsteršek, 2017).
Leta 1969 so na ameriškem obrambnem ministrstvu izumili eksperimentalno omrežje
ARPANET (angl. Advance Research Projects Agency), ki je bilo namenjeno razvoju orožja
in vojaške tehnologije ter pomoči raziskovalcem za hitrejšo izmenjavo različnih
informacij. Tako je ARPANET postal pomembno orodje, ki je omogočalo delo na
oddaljenih računalniških sistemih, prenos datotek, elektronsko pošto in izmenjavo
informacij po interesnih skupinah, tako imenovanih distribucijskih seznamih (Pečenko,
Šalamon, Praprotnik, Slabe, & Tomažič, 2012, str. 101).
Prav tako je bila isto leto postavljena računalnika mreža za študente in predavatelje
univerz Michigan in Wayne State, po tem vzorcu so nastala še druga omrežja. Ne glede
na to, kako so se omrežja širila, je bilo najpomembnejše njihovo medsebojno
povezovanje, ki ga je »odkril« prav ARPANET: vsak računalnik v omrežju lahko
4
samostojno komunicira z drugimi računalniki. Bistvo tega je bilo nastanek standarda IP
(kratica za Internet Protokol), ki je odpiral vrata vsem računalnikom, ne glede na
proizvajalca ali način dela (Pečenko, Šalamon, Praprotnik, Slabe, & Tomažič, 2012, str.
101).
Letnica 1983 predstavlja začetek delovanja interneta, ko se je omrežje ARPANET
razdelilo na dve sestavni omrežji: MILNE (MILitary NETwork) in ARPANET. Vsako omrežje
je dobilo številko omrežja in z namestitvijo pretvornikov je bilo omogočeno usmerjanje
paketov med njima (Ojsteršek, 2017).
V osemdesetih letih 20. stoletja se je internet iz Združenih držav razširil po vsem svetu,
a vseeno so bili to še časi, ko so bili medsebojno povezani samo veliki računalniki na
univerzah, inštitutih in v velikih podjetjih. Seveda so se že v tistem času začeli pojavljati
prvi osebni računalniki, ki sprva še niso medsebojno komunicirali, a so jih pozneje s
pomočjo modemov, prek telefonskega omrežja, začeli povezovati v prva omrežja, ki pa
še seveda niso bila internet, temveč veliko preprostejša in manjša (Pečenko, Šalamon,
Praprotnik, Slabe, & Tomažič, 2012, str. 102).
Leta 1990 se je v ZDA pojavil prvi ponudnik internetnih storitev, ki je dostop omogočal
tudi zasebnim uporabnikom, vendar se je internet za zasebno rabo povsem odprl sredi
devetdesetih let 20. stoletja (Joker 100, 2001).
Leta 1989 sta Tim Berners-Lee in Robert Cailliau na mednarodnem inštitutu CERN
(Evropska organizacija za jedrske raziskave) v Švici začela razvijati projekt ENQUIRE (angl.
»Enquire Within Upon Everything«, po knjigi, katere se je Berners-Lee spominjal iz
otroštva). Seveda se je ta precej razlikoval od spleta, kot ga poznamo danes, a je prav
tako vseboval mnogo istih osrednjih zamisli, ki jih lahko srečamo pri spletu in tudi
naslednjem Berners-Leejevem projektu, imenovanem Semantic Web. Berners-Leeja je
pri snovanju spleta vodila predvsem misel, da bi poenostavil dostop do knjižničnih
informacij, ki so bile na različnih strežnikih v raziskovalnem središču CERN (O'Luanaigh,
2014).
Tako je leta 1991 Tim Berners-Lee postavil temelje novemu servisu, svetovnemu spletu
(World Wide Web - WWW) in protokolu HTTP (Joker 100, 2001).
V Sloveniji so se prvi računalniki v internet priključili oktobra 1991 na inštitutu Jožefa
Stefana. Seveda so bili pred tem veliki računalniki že povezani v nekatera druga omrežja,
na primer DecNet in BitNet. Zasebni računalniki so se v internet začeli množičneje
povezovati od leta 1994 (to je tudi leto, ko je Slovenija dobila Mat' Kurjo, prvi spletni
imetnik) (Pečenko, Šalamon, Praprotnik, Slabe, & Tomažič, 2012, str. 102).
2.2 Spletna mesta
Kot pri vseh področjih znanja o spletu se tudi pri spletnih mestih srečamo z veliko izrazi.
Zato je treba na začetku najprej razumeti nekaj osnovnih izrazov spletnega mesta, saj se
bomo z njimi v tem diplomskem projektu pogosto srečevali.
5
Spletni brskalnik (v nadaljevanju brskalnik) je aplikacijski program, ki omogoča iskanje
in interakcijo z vsemi informacijami na svetovnem spletu. Zdi se, da je bila beseda
"brskalnik" pred spletom splošni izraz za uporabniške vmesnike, ki vam omogočajo
brskanje po internetnih besedilnih datotekah (navigacijo in branje) (Rouse, 2007).
Spodnja slika prikazuje trenutno najbolj priljubljene brskalnike.
Slika 1: Trenutno najbolj priljubljeni brskalniki
Vir: (Media Genesis, 2017)
Domača ali začetna stran je spletna stran, ki jo ljudje večinoma najprej obiščemo, saj se
ob zagonu spletnega brskalnika (na primer Microsoft Internet Explorer, Chrom, Mozilla
in tako naprej) najprej pokaže. Brskalnik je običajno prednastavljen tako, da je domača
stran prva stran proizvajalca brskalnika. Vendar ga lahko nastavite na katero koli spletno
mesto. Lahko na primer določite, da je vaša domača stran »http://www.yahoo.com« ali
»http://whatis.com«. Določite lahko tudi, da ni domače strani (prazen prostor bo
prikazan), v tem primeru pa izberete prvo stran s seznama zaznamkov ali vnesete spletni
naslov. Torej je domača stran vstopna točka za spletno mesto ter mora vsebovati
povezave z drugimi stranmi spletnega mesta (Rouse, Home page, 2005).
Spletne strani so temelj spleta in vsebujejo oznake HTML, besedila, nadbesedilne
povezave, grafiko, video- in avdiovložke, vse to skupaj pa je shranjeno na straneh, ki se
povezujejo na tako imenovan hipertekstni način (angl. hypertext transport protocol). Iz
tega izhaja kratica http, ki jo srečujemo vseskozi pri delu na internetu. Na spletu lahko
najdemo več milijonov spletnih naslovov ali spletišč (angl. websites). Vsaka spletna stran
ima svoj internetni naslov oziroma svoj univerzalni lokacijski vir s kratico URL (angl.
Universal Resource Locator) oz. enolični kazalec virov (Pečenko, Šalamon, Praprotnik,
Slabe, & Tomažič, 2012, str. 127).
Spletno mesto je zbirka datotek World Wide Web (WWW), ki vsebuje začetno datoteko
z imenom domače strani. Podjetje ali posameznik vam pove, kako priti do svoje spletne
strani, tako da vam pošlje naslov svoje domače strani. Na domači strani lahko dostopate
do vseh drugih strani na njihovi strani (Rouse, 2005).
Ker spletno mesto pomeni geografski prostor, lahko spletno mesto zamenjuje s spletnim
strežnikom. Strežnik je računalnik, ki ima datoteke za eno ali več spletnih mest. Zelo
veliko spletno mesto se lahko razširi na več strežnikov na različnih geografskih lokacijah.
6
Dober primer je IBM. Njihovo spletno mesto je sestavljeno iz več tisoč datotek,
razporejenih na več strežnikov na svetovnih lokacijah (Rouse, 2005).
Sinonim in manj pogosto uporabljeni izraz za spletno mesto je "prisotnost na spletu".
Zdi se, da ta izraz bolje izraža idejo, da spletna stran ni vezana na določeno geografsko
lokacijo, ampak je "nekje v kiberprostoru". Vendar se zdi, da se "spletna stran" uporablja
veliko pogosteje. (Rouse, 2005)
Oba izraza, tako spletno mesto kot spletna stran, lahko uporabljamo kot sopomenki,
pomembno je le, da se zavedamo, da je mesto lahko sestavljeno iz več strani (Smith &
Bebak, 2000, str. 27).
2.3 Vrste spletnih mest
Kot smo že povedali, so bila prvotno spletna mesta zgolj informativna. Preden so bila
odprta za javnost, so izobraževalne in raziskovalne ustanove ter vladne agencije lahko
medsebojno izmenjavale informacije prek besedilnih spletnih mest. Obstaja več vrst
spletnih mest, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju.
2.3.1 Vrste spletnih mest glede na tehnologijo
Glede na tehnologijo, ki jo spletna mesta uporabljajo, ločimo:
• statična spletna mesta in
• dinamična spletna mesta.
Statična spletna mesta se ob vsakem osveževanju spletnega brskalnika ne spreminjajo.
Primerna so predvsem za predstavitev dejavnosti ali storitev, s tekstom, slikami, ki se ne
spreminjajo dnevno ali celo na vsako uro. Takšne spletne predstavitve so primerne za
veliko večino podjetij. Tehniki, ki ju uporabljamo pri tem, sta HTML v povezavi s CSS1
(angl. cascading style sheet). Prednost tako izdelane spletne strani je v ceni, saj je ta nižja
od dinamičnih spletnih strani; prav tako v njenem URL-ju, ki je statičen. To je dobro
predvsem z vidika indeksiranja spletnih strani s strani spletnih iskalnikov, saj je stran, ki
je statična lepo »zlistana« v iskalnikih, medtem ko stran, ki vseskozi spreminja svoj URL,
vsakič znova »pade« ven iz iskalnikov. Posledično jo težje najdemo, za lažjo predstavo si
lahko ogledamo sliko 2, ki prikazuje postopek strežbe statičnih spletnih mest (1A
Internet, 2010).
1 CSS je spletna stran, ki je pridobljena iz več virov z določenim prednostnim vrstnim redom, kjer se definicije katerega koli elementa sloga v nasprotju.
7
Slika 2: Postopek strežbe statičnih spletnih mest
Vir: (Drenovec, 2017)
Dinamična ali interaktivna spletna mesta so izdelana s pomočjo sistema za upravljanje
odnosov s strankami oziroma CRM2 (angl. Customer Relationship Management, v
nadaljevanju CRM). Že ime pove, da bomo urejali vsebine. Primerna so predvsem za
portalska mesta, spletne trgovine, strani večjih podjetij, ki si želijo interakcije z
uporabniki (ankete, vprašalniki, komentarji, dodajanje vsebin obiskovalcev, ki se beležijo
v podatkovno bazo). Tukaj ne zadostuje samo znanje HTML-ja, temveč tudi programskih
jezikov PHP, ASP-ja, urejanje podatkovnih baz itd. Za lažjo predstavo si lahko ogledamo
sliko 3, ki prikazuje postopek strežbe dinamičnih spletnih mest (1A Internet, 2010).
Slika 3: Postopek strežbe dinamičnih spletnih mest
Vir: (Drenovec, 2017)
2 CRM je izraz, ki se nanaša na prakse, strategije in tehnologije, ki jih podjetja uporabljajo za upravljanje in analizo medsebojnih odnosov in podatkov med celotnim življenjskim ciklusom kupca, s ciljem izboljšati poslovne odnose s strankami, pomagati pri ohranjanju strank in spodbujati rast prodaje.
8
2.3.2 Vrste spletnih mest glede na namen
Prav tako lahko ločimo spletna mesta glede na namen (Smith B. , 2009, str. 15) in
(Crowder & Crowder, 2008, str. 15):
• Osebna spletna mesta: njihov namen je predstaviti posameznika svetu.
Informacije na teh spletnih mestih so v manjšem obsegu namenjene predvsem
družini, najstnikom, starim staršem itd.
• Informativna spletna mesta: primer tega je wikipedija.org, ki je spletna
enciklopedija. Ta spletna mesta so namenjena zagotavljanju informacij o
določenih temah.
• Spletna mesta organizacij: na teh mestih najdemo predstavitvene informacije o
določeni organizaciji.
• Politična spletna mesta: uporabljajo jih predvsem politične stranke ter tudi
posamezniki na volitvah.
• Slikovna spletna mesta: njihov namen je deljenje slik. Ta mesta ljudje uporabljajo
predvsem zato, ker je slike lažje deliti kot pa pošiljati prek elektronske pošte ali
čakati, da se srečamo z določenimi ljudmi, ki jim želimo pokazati slike.
• Tematska spletna mesta: zagotavljajo pridobivanje informacij o določeni
tematiki.
• Poslovna spletna mesta: njihova glavna cilja sta predvsem predstavitev in
prodaja izdelkov ali storitev podjetja.
• Razvedrilna spletna mesta: ta vsebujejo humor, različne spletne igre, slike itd. So
eden od najpomembnejših razlogov, zakaj se svetovni splet uporablja, prav tako
imajo ljudje od teh spletnih mest velika pričakovanja, saj si bodo z njimi zapolnili
prosti čas.
2.4 Značilnosti spletnega mesta
Spletno mesto je ogledalo podjetja, ki je dostopno vsakemu, ki ima internet, ne glede na
oddaljenost, delovni čas ali število obiskovalcev. Za izdelovanje res dobrih spletnih mest
je treba poznati osnovna načela marketinga, oblikovanja in psihologije kupca (Mitić,
2017).
Zelo pomembno je tudi, da smo pozorni na internetne trende. Internet se, prav tako kot
svet, v katerem živimo, nenehno spreminja. Uspešne formule za izdelovanje mest iz
preteklosti so lahko neproduktivne v prihodnosti (Mitić, 2017).
Dobro spletno mesto je tisto, ki ga lahko kupci zlahka najdejo na internetu in ki
komunicira z njimi. Da je spletno mesto uspešna, mora zadovoljiti višje kriterije.
Najpomembnejši trije so (Mitić, 2017):
• oblikovanje,
• vsebina in
• navigacija.
9
Videz spletnega mesta je slika podjetja na internetu. Obiskovalci verodostojnost in
strokovnost podjetja presodijo prek videza spletnega mesta. Slabo izoblikovano spletno
mesto izkrivlja sliko podjetja, zato moramo biti zelo previdni, kadar gre za spletno
oblikovanje mesta. Oblikovanje je proces, ki se začne z osnutkom bodočega spletnega
mesta, načrtovanjem in na koncu oblikovanjem. Obstaja veliko elementov, ki jih je treba
uskladiti pri oblikovanju spletnega mesta: izbira tehnik, ki se bodo uporabljale za
ustvarjanje vsebin v obliki besedila, slike, animacije in tako naprej (Mitić, 2017).
Razlog, zakaj je spletno mesto obiskano, se skriva v vsebini. Način, s katerim je vsebina
napisana, lahko vpliva na uspeh spletnega mesta. Bolj ko bo vsebina kakovostna, višjo
uvrstitev bo imela v iskalnikih, s tem pa bo tudi bolj obiskana. Dobra spletna mesta kupce
motivirajo in spodbudijo k dejanjem (Mitić, 2017).
Navigacija spletnega mesta je zelo pomemben element, ki ga ne smemo zanemariti.
Elementi spletnega mesta, kot so glava, navigacijski meni, vsebina, noga in ostalo,
morajo imeti logično postavitev. Obiskovalec ne sme biti zmeden in neorientiran zato,
ker lahko z enim dejanjem, z enim klikom na miško zapusti spletno mesto (Mitić, 2017).
Spletno mesto mora vsebovati naslednje osnovne elemente (Mitić, 2017):
• naslov spletnega mesta,
• enostavno navigacijo,
• učinkovito vsebino,
• enostaven proces kupovanja in naročanja,
• koristne fotografije,
• prijavo na e-novice,
• komentarje strank,
• stran o nas,
• stran z vprašanji in odgovori – pogosta vprašanja in
• kontaktne podatke.
2.5 Trendi
V tem podpoglavju si bomo ogledali trende za izdelavo spletnih mest. Včasih so bila
spletna mesta izjemno preprosta in suhoparna, danes pa se srečujemo z zelo
kreativnimi, zanimivimi spletnimi mesti, ki človeka kar vabijo k ogledu. Trendi na
področju spletnih mest se iz leta v leto spreminjajo in dopolnjujejo, prav tako se mora
temu prilagoditi način izdelave spletnih mest.
Podjetja ali posamezniki, ki se ukvarjajo z izdelavo spletnih mest, morajo biti vedno v
koraku s časom. Ozaveščenost, spremljanje trendov in novosti so ključni za dobro
izveden projekt. Nikakor ni dovolj, da kot izvajalec obtičimo na eni vrsti izdelave spletne
strani in se ne pomaknemo naprej. Ažurnost je vsekakor ključnega pomena, sledenje
trendom izdelave pa še bolj.
10
Poglejmo si nekaj trendov pri izdelavi spletnih mest:
• preprosta tipografija,
• preproste barvne kombinacije,
• odzivna spletna mesta,
• manj besedila in več posnetkov,
• velike in jasne fotografije.
Preprosta tipografija
Ljudje po navadi najmanj časa posvečamo izbiri primerne tipografije (pisave) na
spletnem mestu, a je to zelo pomembno. Tipografija se je skozi čas spremenila in zdaj je
trend uporaba čim bolj čistih, jasnih linij, ki so lepo berljive. Nihče ne mara dodatnih
okraskov, s katerimi le zmotimo pozornost bralca. Ravno tako ne smemo pretiravati z
barvami, odebeljenimi ter prevelikimi črkami. Najdite pravo razmerje, ki se bo odlično
podalo k celotnemu videzu spletne strani (Spletik, 2014).
Preproste barvne kombinacije
Preprosto spletno mesto je po navadi ključ do uspeha. Včasih so bila spletna mesta zelo
živahna, barvna, utripajoča … Danes ni več tako. Vsi moteči dejavniki in dodatne barve
so pravzaprav nezaželeni. Spletno mesto mora biti preprosto, čisto, elegantno ter
vabljivo. Modra, siva, svetlo zelena in rdeča so barve, ki so vse bolj pogosto uporabljene
pri samem videzu spletnega mesta (Spletik, 2014).
Odzivna spletna mesta
Ljudje lahko do spletnih mest dostopajo prek telefona in tabličnega ali navadnega
računalnika. Posledično gledamo spletno mesto na različnih zaslonih. Trend izdelave
spletnih mest je vsekakor usmerjen v tako imenovane responsive oziroma odzivne
spletne strani. Tako bo vsebina prikazana glede na medij, prek katerega dostopamo
(Spletik, 2014).
Manj besedila in več posnetkov
Ljudje smo postali vse bolj zahtevni in časovno omejeni, že od nekdaj pa smo vizualno
usmerjeni. Številne raziskave so pokazale, da veliko raje pogledamo posnetek, kot pa
beremo dolga besedila. Slednja so lahko na spletnem mestu odbijajoča ter prav nič
privlačna. Namesto da pišemo dolga besedila, raje ponudimo zabaven ter poučen video
posnetek, ki ga bodo ljudje raje pogledali (Spletik, 2014).
Velike in jasne fotografije
Pomembno je, da na spletu uporabniku ponudimo dovolj jasne in velike fotografije.
Slednje namreč polepšajo celoten videz spletnega mesta ter vabijo k prebiranju (Spletik,
2014).
11
Trend izdelave spletnega mesta, kot smo že povedali, se seveda iz leta v leto spreminja,
a je pomembno, da se znamo tem trendom približati ter se jim kar se da prilagoditi
(Spletik, 2014).
2.6 Optimizacija
Optimizacija spletnih strani, SEO (angl. search engine optimization, v nadaljevanju SEO),
je postopek, s katerim se spletnemu mestu izboljša položaj v iskalnikih (Google, Najdi.si,
Yahoo, Bing …).
Optimizacija spletnih strani je zelo zapleten postopek, ki zahteva ogromno znanja in
izkušenj. Če se optimizacija spletnih strani izvaja nepravilno, lahko iskalnik spletno stran
kaznuje in odstrani iz svojega indeksa.
Optimizacija spletnih strani se deli na notranjo (angl. on site) in zunanjo (angl. off site)
optimizacijo.
Notranja optimizacija
Notranja optimizacija spletnih strani pomeni, da mora biti spletna stran narejena po
vseh pravilih SEO. Če spletna stran ni narejena po teh, je treba narediti popravke.
Popravki, ki jih naredimo, v večini primerov skoraj nič ne spremenijo videza strani.
Večinoma gre za popravke, ki jih vidijo le iskalniki, za uporabnika pa je stran skoraj brez
sprememb. Ključni elementi notranje optimizacija (Optiweb, 2017):
• domena,
• struktura spletišča in naslov URL,
• naslovi strani,
• vsebina strani,
• meta podatki (naslov, opis, ključne besede),
• alt oznake (alternativno besedilo za multimedijsko gradivo),
• preusmeritve,
• Sitemap.xml (datoteke z URL naslovi) in robots.tex,
• povezave z Google Webmasters Tools in Google Analytics.
Zunanja optimizacija
Zunanja optimizacija spletnih strani pa zajema predvsem pridobivanje zunanjih povezav.
Zunanje povezave so povezave z drugih spletnih strani na spletno stran. Vsaka povezava
z druge spletne strani namreč pomaga strani, da jo iskalniki uvrstijo višje med rezultate
iskanja.
Pridobivanje povezav je vse prej kot lahko delo. Med tem je treba upoštevati vsa pravila
SEO. V primeru nepravilnega pridobivanja povezav lahko iskalnik spletno stran kaznuje
s slabšo uvrstitvijo ali pa jo celo odstrani iz svoje baze strani. Kadar iskalnik kaznuje stran,
v večini primerov kazen traja vsaj pol leta, včasih pa tudi več let.Vsaka spletna stran mora
12
imeti čim več zunanjih povezav. Iskalnik vsako zunanjo povezavo šteje kot pozitiven glas
za spletno stran (Gorec, 2017).
Pridobivanje zunanjih povezav je postopek, ki se nikoli ne zaključi. Povezave je namreč
treba pridobivati ves čas. Če se ne pridobivajo zunanje povezave za spletna mesta, bodo
ta kmalu začela izgubljati položaje (Gorec, 2017).
2.7 Kriteriji za ocenjevanje spletnih mest
V tem poglavju bomo predstavili kriterije za ocenjevanje spletnih mest. Vsako
podjetje/ustanova bi se moralo izdelave spletnega mesta lotiti zelo premišljeno. Pri tem
bi morali jasno vedeti, kaj si želijo s spletnim mestom doseči in komu bo to namenjeno.
Spletno mesto mora zadovoljiti uporabnikove zahteve, za to pa mora biti ustvarjeno po
določenih kriterijih. Ti se med seboj prepletajo in dopolnjujejo ter so razvrščena v več
kategorij. Ta merila so (Devaney, 2017):
• oblikovna podoba,
• vsebina,
• vizualna hierarhija,
• navigacija,
• usklajenost,
• dostopnost,
• konvencionalnost,
• verodostojnost.
2.7.1 Oblikovna podoba
Medtem ko sta videz in občutek spletnega mesta pomembna, večina obiskovalcev ne
prihaja na spletno mesto, da bi ocenili, kako slikovito je. Namesto tega prihajajo na
spletno mesto, da dokončajo nekaj dejanj ali najdejo določen del informacij. Če dodamo
nepotrebne elemente oblikovanja (elementi, ki nimajo funkcionalnega namena) na
spletno mesto, bo obiskovalcem težje doseči želeno. Pri ustvarjanju oblikovne podobe
je dobro, da upoštevamo nekaj praktičnih nasvetov (Devaney, 2017):
• Ne uporabljajmo preveč barv. Pri oblikovanju spletnega mesta je priporočljivo
izbrati največ pet (plus ali minus dve) različnih barv.
• Dobro je, da je na našem spletnem mestu ozadje ves čas enako.
• Tipi pisav, ki jih izberemo, morajo biti čitljivi. Ko gre za barve, jih ne smemo
uporabljati preveč. Skupno priporočilo je uporaba največ treh različnih tipov v
največ treh različnih velikostih.
• Grafiko uporabimo le, če pomaga uporabniku dokončati opravilo ali opraviti
določeno funkcijo.
13
Dobro narejena oblikovna podoba je tista, ki doseže harmonijo barv, slik in vsebine.
Zavedati se moramo, da je še tako dobro oblikovana spletna stran brez vrednosti, če ne
vsebuje vsebine, ki bi prepričala obiskovalca, da se je na spletno mesto še vredno vrniti
(Skrt, 2003).
2.7.2 Vsebina
Spletna vsebina mora biti ažurna, slovnično pravilna, razumljiva, jedrnata, pregledna,
verodostojna in uporabna. Ker spletne vsebine podlegajo drugačnim pravilom branja in
pisanja v primerjavi z vsebinami v tiskanih verzijah, je treba vedeti, kako jih napisati. Zelo
pogosta napaka, ki jo pri objavi vsebine na spletnih mestih delajo podjetja, je, da objavijo
popolnoma isto vsebino kot v svojih promocijskih prospektih in pri tem ne upoštevajo,
da spletni uporabniki s težavo prebirajo dolge tekste z ekrana. Zaradi tega je
priporočljivo, da je vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logične enote. Spletno
mesto nikakor ne sme biti natrpana s tekstom. Dolge tekste je treba razdeliti v poglavja
in jih predstaviti na več podstraneh. Vsebino, ki zajema široko vidna polja ekrana, lahko
razdelimo v več stolpcev. Za lažje sprehajanje po vsebini uporabljajmo kratke in jasne
naslove ter poudarimo ključne besede. Najpomembnejše informacije moramo podati
tako, da jih bodo uporabniki takoj zaznali in da jih bodo pritegnile k branju. Preden
spletno mesto objavimo na internetu, še enkrat skrbno preberimo celotno vsebino in
preverimo njeno slovnično pravilnost. Strani, polne slovničnih in tipkarskih napak, so
neprivlačne, težko berljive in, kar je najpomembnejše, odvračajo obiskovalce (Skrt,
2003).
2.7.3 Vizualna hierarhija
V tesni povezavi z načelom preprostosti vizualna hierarhija vključuje ureditev in
organiziranje elementov spletnega mesta, tako da se obiskovalci seveda najprej nagibajo
k najpomembnejšim elementom. Ko gre za optimizacijo uporabnosti, je cilj
obiskovalcem, da izpolnijo želeno dejanje, vendar na način, ki je varen in prijeten. S
prilagajanjem položaja, barve ali velikosti določenih elementov lahko spletno mesto
strukturiramo tako, da bodo obiskovalce najprej pritegnili tisti elementi, ki so za spletno
mesto bistveni (Devaney, 2017).
Na sliki 4 lahko vidimo, da je poziv k dejanju »Get Spotify Free« na vrhu vizualne
hierarhije. Za začetek je postavljen na levi strani (večina obiskovalcev »skenira« spletno
mesto od leve proti desni). Še več, to je edini element nad prelomom, ki uporablja to
temno vijoličasto barvo, ki seveda privlači našo pozornost.
14
Slika 4: Primer dobre vizualne hierarhije
Vir: (Spotify, 2017)
2.7.4 Navigacija
Intuitivna navigacija na spletnem mestu je ključnega pomena, da obiskovalci lahko
najdejo, kar iščejo. V idealnem primeru obiskovalec lahko pride na spletno mesto in ni
treba temeljito razmišljati o tem, kje bi morali klikniti naprej – mogoče je premikanje iz
točke A do točke B. Tukaj je nekaj nasvetov za optimizacijo navigacije spletnega mesta
(Devaney, 2017):
• Strukture navigacij naj bodo preproste (in blizu vrha spletnega mesta).
• Navigacija naj bo vključena v nogo spletnega mesta.
• Navigacijsko vrstico uporabimo na vsaki strani, tako da se ljudje zavedajo svoje
navigacijske poti.
• Iskalno polje vključimo v zgornjem delu spletnega mesta, da bodo obiskovalci
iskali po ključnih besedah.
• Na strani ne ponujajmo preveč navigacijskih možnosti.
• Ne smemo kopati preveč globoko. V večini primerov je najbolje, da navigacija ne
bo globoka več kot tri ravni.
• Vključimo povezave znotraj kopije strani in pojasnimo, kam te povezave vodijo.
2.7.5 Usklajenost
Poleg ohranjanja doslednosti spletnega mesta morata biti celoten videz in občutek
spletnega mesta usklajena na vseh straneh spletnega mesta. Ozadja, barvne sheme,
pisave in celo toni vašega pisanja so področja, na katerih se lahko dosledno vpliva na
uporabnost (Devaney, 2017).
Vendar to ne pomeni, da mora vsaka stran na spletnem mestu imeti enako natančno
postavitev. Namesto tega ustvarimo različne postavitve za določene vrste strani (npr.
postavitev za ciljne strani, postavitev informacijskih strani …) in z dosledno uporabo teh
15
postavitev bodo obiskovalci lažje razumeli, kakšen je tip informacij, ki jih bodo verjetno
našli na določeni strani (Devaney, 2017).
2.7.6 Dostopnost
Po podatkih comScoreja se je med letoma 2013 in 2015 poraba tabličnih računalnikov
povečala za 30 %. V istem časovnem obdobju se je poraba pametnih telefonov povečala
za 78 %. Za zagotovitev resnično velike uporabniške izkušnje mora biti stran združljiva z
različnimi napravami (in operacijskimi sistemi ter brskalniki), ki jih uporabljajo
obiskovalci (Devaney, 2017).
Na visoki ravni to pomeni vlaganje v spletno strukturo, ki je zelo fleksibilna – kot odzivna
oblika. Z odzivnim spletnim mestom se vsebina samodejno spremeni in preuredi, da
ustreza dimenziji katere koli naprave, ki jo obiskovalec uporablja. Na nižji ravni je lahko
izboljšanje dostopnosti preprosto kot dodajanje alt besedila vsem slikam (zato
obiskovalci, ki ne morejo videti slik v svojih brskalnikih, lahko še vedno razumejo, kaj je
na strani) (Devaney, 2017).
Ne nazadnje je bolj pomembno, da spletno mesto ponuja odlično izkušnjo na različnih
platformah, ne da bi morala biti na vseh videti enaka. In to lahko pomeni spoštovanje
konvencij, specifičnih za platformo, namesto da poskuša stisniti edinstvene elemente, ki
jih uporabniki te platforme morda ne poznajo (Devaney, 2017).
2.7.7 Konvencionalnost
Obstajajo določeni koncepti spletnega oblikovanja, ki so z leti postali vedno bolj
seznanjeni z internetnimi uporabniki. Take konvencije vključujejo (Devaney, 2017):
• Glavna navigacija je na vrhu (ali levi strani) strani.
• Logo v zgornjem levem (ali srednjem) delu strani.
• Na logotip je mogoče klikniti in ta vedno vrne obiskovalca na domačo stran.
• Povezave spreminjajo barvo/videz, ko se premikate nad njimi.
Medtem ko bi bilo morda skušnjava, da bi vse takšne koncepte zaradi popolne izvirnosti
ali edinstvenosti oblikovali zunaj »okenskega okvirja«, bi to (verjetno) bila napaka.
Podobno bi bilo postaviti volanski obroč na zadnjem sedežu – ljudje bi bili zmedeni. Da
bi zagotovili najboljšo izkušnjo za obiskovalce spletnega mesta, je treba izkoristiti
poznavanje tega, da že vemo, katere vrste spletnih izkušenj poznajo. Te podatke lahko
uporabimo za lažje urejanje spletnega mesta. Eden od najpogostejših primerov
konvencionalnosti v spletnem oblikovanju je uporaba ikone za nakupovalni voziček na
spletnem mestu e-trgovin (Devaney, 2017).
2.7.8 Verodostojnost
Navsezadnje lahko z uporabo spletnega oblikovalskega koncepta – oblikovalskih
elementov in strategij, ki jih obiskovalci že poznajo – pri svojem spletnem mestu
16
poskrbimo za večjo verodostojnost. Če si prizadevamo ustvariti spletno mesto, ki
zagotavlja najboljšo uporabniško izkušnjo, je lahko verodostojnost velik del te (Devaney,
2017).
Eden od najboljših načinov za izboljšanje verodostojnosti spletnega mesta je biti jasen
in pošten glede izdelka/storitve, ki ga prodajamo na spletnem mestu. Obiskovalci ne bi
smeli brskati po desetini strani, da bi ugotovili, kaj dejansko počnemo in prodajamo.
Druga vrsta verodostojnosti pa je imeti stran s cenami. Čeprav smo morda v skušnjavi in
bi želeli »prisilili« ljudi, da stopijo v stik z nami, da bi izvedeli več o cenah, je bolje, če so
cene na spletnem mestu vidne. S tem je podjetje bolj zaupanja vredno in legitimno
(Devaney, 2017).
17
3 IZDELAVA SPLETNEGA MESTA
Izdelavo spletnega mesta lahko razdelimo v posamezne faze, tako kot vsako drugo
področje razvoja programske opreme, kar lahko z drugimi besedami imenujemo tudi
življenjski cikel izdelave spletnega mesta. Določitev tega cikla pomaga razvijalcem, saj ti
tako natančno vedo, kaj morajo narediti v posameznih fazah. Prav tako omogoča
razvijalcu, da sledijo nizu postopkov in standardov, ki pomagajo pri zagotavljanju
največje kakovosti. Te faze niso vedno zaporedne, ampak jih je mogoče preurediti, da
ustrezajo projektu.
3.1 Načrtovanje spletnega mesta
Načrtovanje spletnega mesta, ki je prva faza izdelave spletnega mesta, vključuje
opredelitev namena spletnega mesta. Prvi korak v fazi načrtovanja spletnega mesta je
odgovor na vprašanje: "Kaj je namen spletne strani?" Kot smo že povedali, posamezniki
in organizacije oblikujejo in objavljajo spletne strani za različne namene. Posamezniki
razvijajo spletna mesta, da delijo svoje hobije, objavljajo življenjepise ali samo delijo
ideje o osebnih interesih. Organizacije ustvarjajo spletne strani, s katerimi bodo člane
obveščale o prihajajočih dogodkih ali zaposlile nove člane. Podjetja ustvarjajo spletna
mesta za oglaševanje in prodajo izdelkov ali za 24-urno spletno podporo svojim
strankam. Inštruktorji objavljajo spletne strani in dodajajo informacije svojim učnim
programom s programsko opremo šole za upravljanje tečaja na spletu, s čimer seznanijo
študente o politiki tečaja, nalogah in predvidenih datumih ter zahtevnosti tečaja. Dokler
ne moremo ustrezno opredeliti namena spletnega mesta, ga ne bi smeli razvijati (Woods
& Dorin, 2013).
Opredelitev ciljev in namena je nujno potrebna za določitev obsega projekta. Če tega ne
naredimo v tej, nas lahko to preganja v naslednjih fazah izdelave spletnega mesta.
Različne vrste spletnih mest imajo različne namene, kar je odvisno od tega, kdo je
občinstvo. Nekatera spletna mesta so namenjena prodaji izdelkov, druga so namenjene
zagotavljanju praktičnih informacij, nekatera pa samo zabavi. Vrste spletnih mest smo
že predstavili v poglavju 2.3 Vrste spletnih mest.
Poleg razumevanja namena spletnega mesta moramo tudi razumeti, kdo bo uporabljal
spletno mesto, in računalniška okolja večine uporabnikov. Če poznamo sestavo ciljnega
občinstva – vključno s starostjo, spolom, splošnim demografskim ozadjem in raven
računalniške pismenosti – nam bo to pomagalo pri oblikovanju spletnega mesta,
primernega za ciljne uporabnike. Razumevanje računalniških okolij uporabnikov bo
določilo, katere vrste spletnih tehnologij je treba uporabiti. Če na primer večina
uporabnikov uporablja internetne povezave z nizko hitrostjo, ne želimo ustvarjati strani
z velikimi grafičnimi ali večpredstavnostnimi elementi (Woods & Dorin, 2013).
18
Zadnji vidik faze načrtovanja spletnega mesta je identifikacija lastnikov vsebin in
avtorjev. Za ugotovitev tega se moramo vprašati:
• Kdo je lastniki in kdo je avtor informacij na spletni strani?
• Kdo odloča, ali in kje bomo objavili informacije?
3.2 Analiza spletnega mesta
V fazi analize odločimo o vsebini in funkcionalnosti spletnega mesta. To je pravzaprav
najpomembnejša faza. Če želimo določiti ustrezno vsebino in funkcionalnost spletnih
mest, moramo najprej določiti naloge, ki jih uporabniki potrebujejo. Odgovor na to
vprašanje omogoča, da lahko določimo potrebno vsebino in koristne informacije za
uporabnike. Vsebine, ki ne služijo nobenemu namenu, je treba odstraniti s spletne strani
(Woods & Dorin, 2013).
V fazi analize je pomembno upoštevati tudi procese, ki so potrebni za podporo
funkcionalnosti spletnega mesta. Če na primer želimo, da uporabniki naročajo izdelke
prek spletnih mest, morate določiti procese ali dejanja, ki jih je treba sprejeti vsakič, ko
se izvede naročilo. Jasno razumevanje in določanje želene vsebine in funkcionalnosti
spletnega mesta določata vrsto spletnega mesta, ki ga oblikujemo, in zmanjšata možnost
spremembe v fazi razvoja spletnega mesta (Woods & Dorin, 2013).
Torej lahko rečemo, da je analitika proces analize vedenja obiskovalcev na spletnem
mestu. Uporaba spletne analitike naj bi omogočila podjetju, da privabi več obiskovalcev,
zadrži ali privabi nove kupce (Rouse, 2005).
Spletna analitika se pogosto tudi uporablja za upravljanje odnosov s strankami (angl.
CRM analytics). Cilj je promovirati določene izdelke tistim odjemalcem, ki jih
najverjetneje kupijo, in določiti, katere izdelke najverjetneje kupi določena stranka. To
lahko pomaga izboljšati razmerje med prihodki in tržnimi stroški (Rouse, 2005).
3.3 Oblikovanje in razvoj spletnega mesta
Ko določite namen spletnega mesta in določite vsebino ter funkcionalnost, morate
upoštevati načrt spletnega mesta. Nekateri ključni dejavniki pri oblikovanju spletnega
mesta določajo, kako organizirati vsebino spletne strani, izbrati ustrezno spletno
strukturo, kako uporabljati multimedijske vsebine, reševati vprašanja dostopnosti in
oblikovati strani za mednarodno občinstvo.
Pri ustvarjanju oblikovne podobe upoštevamo nekaj praktičnih nasvetov (Skrt, 2004):
• Ne pretiravajte pri številu različnih barv, ki jih boste uporabili na strani,
• Uporabljate primerno velikost in tipografijo pisave.
• Zaradi boljše čitljivosti uporabljajte temno pisavo na svetli podlagi.
• Okoli tekstov uporabljajte prazen prostor.
• Ozadje naj ne bo izstopajoče.
19
• Uporaba grafičnih elementov mora popestriti vsebino, nikakor pa je ne sme
zadušiti.
• Grafični elementi in slike morajo biti zaradi dolžine nalaganja spletne strani
optimizirani.
3.3.1 Struktura spletnih mest
Spletna mesta uporabljajo različne vrste struktur, linearno, hierarhično in mrežno. Vsaka
struktura povezuje spletna mesta na drugačen način ter s tem definira, kako se bodo
obiskovalci lahko sprehajali po spletnem mestu in si ogledovali različne spletne strani
(Woods & Dorin, 2013, str. 17).
Linearna struktura spletnega mesta
Linearna struktura spletnega mesta povezuje spletne strani v ravni črti oziroma
zaporedno na naslednjo stran, kot prikazuje slika 5. Primerna je predvsem za
informacije, ki jih je treba brati v določenem vrstnem redu. Če so na primer podatki na
prvi spletni strani potrebni za razumevanje informacij na drugi spletni strani. Pri tej
strukturi ima vsaka stran povezavo na naslednjo in prejšnjo stran (Woods & Dorin, 2013,
str. 17).
Slika 5: Linearna struktura spletnega mesta
Vir: (Woods & Dorin, 2013)
Poznamo še eno različico linearne strukture spletnega mesta, ki vključuje dodatno
povezavo do domače strani spletnega mesta, prikazano na sliki 6. Za nekatera spletna
mesta je premikanje iz enega modula v naslednji zelo pomembno, a je hkrati prav tako
pomembno, da lahko uporabniki enostavno dostopajo do domače strani. V tem primeru
zagotovimo povezavo s spletnih strani modula na prejšnji in naslednji modul ter na
domačo stran. Tako uporabniku ni treba večkrat klikniti na prejšnjo povezavo, da bi se
vrnil na domačo stran (Woods & Dorin, 2013, str. 17-18).
Slika 6: Linearna struktura spletnega mesta s povezavo na domačo stran
Vir: (Woods & Dorin, 2013)
20
Hierarhična struktura spletnega mesta
Hierarhična struktura spletnega mesta povezuje spletne strani v drevesno strukturo,
tako kot prikazuje slika 7. Hierarhična struktura spletnega mesta dobro deluje na
spletnem mestu z glavno stranjo z indeksi ali vsebino strani, ki se povezuje z vsemi
drugimi spletnimi stranmi. S to strukturo bi glavna indeksna stran prikazala splošne
informacije, sekundarne strani pa bi vsebovale podrobnejše informacije. Obiskovalec
spletnega mesta lahko enostavno preide z domače strani v katerikoli modul. Poleg tega
lahko obiskovalec zlahka pride med moduli s pomočjo povezav. Ena od glavnih težav s
to strukturo pa je nezmožnost enostavnega premikanja z enega dela strani na drugega.
Če se želi obiskovalec na primer premakniti iz modula 1 v podmodul, modula 3, bi moral
obiskovalec uporabiti gumb nazaj, da pride na domačo stran, in nato klikniti povezavo
na modul 3 in tam poiskati želen podmodul. To je zelo nadležno že za spletna mesta, ki
vsebujejo dve spletni strani, kaj šele za spletna mesta, ki imajo v modulu 1 100 spletnih
strani (Woods & Dorin, 2013, str. 18-19).
Slika 7: Hierarhična struktura spletnega mesta
Vir: (Woods & Dorin, 2013)
Mrežna struktura spletnega mesta
Mrežna struktura spletnega mesta nima določene organizacije, za lažjo predstavo
strukture si oglejmo sliko 8. Ta struktura spletnega mesta najbolje deluje na spletnih
mestih z informacijami, ki jih ni treba brati v določenem vrstnem redu, in s številnimi
navigacijskimi možnostmi. Svetovni splet uporablja takšno strukturo s prepletanjem,
tako da lahko uporabniki med spletnimi stranmi krmarijo v poljubnem vrstnem redu.
Obiskovalci takšnega spletnega mesta se lažje premikajo med moduli ali povzetki
modulov. S tem modelom se najpogosteje zagotavlja povezava do domače strani z vsake
21
strani, zaradi česar se pri posamezni spletni strani prikaže še ena puščica za domačo
stran (Woods & Dorin, 2013, str. 19).
Slika 8: Mrežna struktura spletnega mesta
Vir: (Woods & Dorin, 2013)
Večina spletnih mest je kombinacija linearnih, hierarhičnih in mrežastih struktur.
Nekatere informacije na spletnem mestu so lahko hierarhično organizirane z indeksne
strani, druge so lahko dostopne z vseh področij spletnega mesta, tretje informacije pa
se lahko linearno organizirajo za branje v določenem vrstnem redu. Uporaba
kombinacije vseh treh struktur je primerna, če uporabnikom pomaga enostavno krmariti
po spletnem mestu. Ključno je, da lahko uporabniki na najbolj učinkovit način dostopajo
do pravih informacij (Woods & Dorin, 2013, str. 19).
3.3.2 Navigacija po spletnem mestu
Osnovno vprašanje pri pripravi navigacije po spletnem mestu je, kako obiskovalcu
omogočiti čim bolj enostavno uporabo spletne predstavitve. Brez solidne, logične
organizacije informacij spletno mesto ne bo funkcioniralo, in to ne glede na njeno
morebitno dobro vsebino. Enostavna, razvidna in konsistentna navigacija mora
omogočati uporabniku udobno sprehajanje po vsebini spletnih mest ter hiter in
enostaven dostop do informacij, ki jih išče. Uporabnik mora v vsakem trenutku vedeti,
na kateri strani in kje znotraj strukture spletnega mesta je (v kateri kategoriji,
podkategoriji). Vsaka stran mora uporabniku odgovoriti na dve vprašanji, in sicer Kje
sem? in Kam lahko grem s te strani?. Pri navigaciji se pogostokrat omenja pravilo "three-
click-rule", po katerem uporabnik naj ne bi kliknil več kot trikrat, da bi prišel do želenih
informacij. Strani z obširno vsebino morajo na vidnem mestu vključevati iskalnik, s
pomočjo katerega bo uporabnik lažje in veliko hitreje našel tisto, kar išče. Iskalnik mora
22
zagotavljati učinkovito poizvedovanje med množico dokumentov ter omogočati hiter
dostop do želenega dokumenta (Skrt, 2004).
Pri oblikovanju navigacije ločimo med globalnimi in lokalnimi meniji ter vsebinsko
povezavo. Globalni meniji so dostopni s katerekoli točke na spletnem mestu, medtem
ko so lokalni meniji pomembni samo za strani, na katerih te najdemo. Vsebinske
povezave niso vedno očitne in se pojavijo v dejanski vsebini. Tako kot smo že omenili na
začetku, mnogo strokovnjakov trdi, da obiskovalcem ni treba posvetiti več kot treh
klikov, da bi dobili, kar želijo, ni nobenega trdega in hitrega pravila, ki omejuje število
navigacijskih ravni. Obstaja lahko en globalni meni in dve ali tri ravni lokalnih menijev, ki
gredo globlje v vsebino (Potts, 2007, str. 74-75).
Obstaja veliko krajev na spletnem mestu, kamor lahko postavimo navigacijo spletnega
mesta. Navigacijo lahko postavimo na vrh strani, v sami glavi, ob straneh, v nogo ali v
vsebino, tako kot prikazuje slika 9 (Potts, 2007, str. 75).
Slika 9: Kje vse je lahko postavljena navigacija po spletnem mestu
Vir: (Potts, 2007, str. 75)
3.3.3 Uporaba barv in tipografija
Z barvami se vsakodnevno srečujemo v okolici in jih dojemamo kot nekaj povsem
naravnega, kar seveda tudi so. Barve, če se tega zavedamo ali ne, močno vplivajo na naše
počutje in čustva, s tem pa tudi na naša dejanja. Z ustrezno izbiro barv lahko stranki brez
težav sporočimo, kaj želimo, da najprej opazi, in kako naj se počuti. Na uporabnost
seveda vpliva tudi odtenek barve, ki ga izberemo. Prav tako z izbiro slabe barvne
kombinacije lahko ustvarimo ravno obratni (negativni) učinek sporočila. Uporabniki si
tako sporočilo razlagajo ravno nasprotno od želenega ali pa informacije enostavno
spregledajo. Brez težav bi lahko trdili, da je izbira prave barvne kombinacije ključnega
pomena za uspeh. Psihologija barv je zelo zapleteno področje in njihova izbira ni tako
enostavna, kot se morda zdi (Optiweb, 2016).
23
Ozadje spletnih mest je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na obiskovalce. Ravno od
ozadja je odvisno, ali bodo obiskovalci na našem spletnem mestu ostali ali jo hitro
zapustili. Obiskovalcem, ki imajo raje »čistost«, so ljubše barve, kot so modra, zelena in
bela. Paziti pa je treba, da spletno mesto ne bo videti preveč sterilno, robotsko. Če
želimo s spletnim mestom izražati moč in trdnost, uporabimo črno, rdečo in oranžno.
Paziti moramo, da rumene in rdeče ne uporabljamo prekomerno, saj lahko ta
kombinacija hitro utrudi oči. Prav tako preveč črne barve deluje naporno oz. že malo
gotsko. Besedilo na spletnem mestu je v večini primerov črno, ker je ozadje v večini
primerov belo. Ta kombinacija daje občutek formalnosti. Moder tekst na beli podlagi
daje občutek naravnega, prijaznega videza, enako je tudi z zelenim besedilom. Rdeča na
beli podlagi pa lahko deluje že malo agresivno. Teorija psihologije barv je zelo
pomemben dejavnik v marketingu. Svet temelji na barvah in prav je, da teorijo
psihološkega vpliva barv na ljudi upoštevamo tudi pri ustvarjanju spletnega mesta, ki bo
ogledalo podjetja v internetnem svetu. Čeprav imajo barve svoj psihološki vpliv, pa imajo
tudi vsake oči še vedno svojega malarja (Spletnik, 2012).
Študija je pokazala, katere barve so všeč moškim in katere ženskam in katerih te dve
skupini ne marata. Glede na ciljno publiko je smiselno upoštevati te rezultate in tako
poskrbeti, da bodo barvne kombinacije pozitivno vplivale na stopnjo konverzije. Barve,
ki so moškim in ženskam najljubše (Optiweb, 2016):
• Ženski populaciji so najljubše modra, vijoličasta, zelena in rdeča barva.
• Moški populaciji so najljubše modra, zelena, črna in rdeča barva.
Napotki za uporabo barv na spletnem mestu (Multimedija, 2017):
• Besedilo mora biti berljivo.
• Uporabljajmo barve, ki so privlačne in prijetne na prvi pogled.
• Izbirajmo barve, ki bodo ustvarile podobo, ki jo želite.
• Uporabljajmo varne barve za splet.
• Za ozadje me uporabljajmo intenzivnih barv, saj otežujejo branje.
• Barve morajo biti enotne na vseh straneh.
Tipografija je oblikovanje in uporaba pisave kot sredstvo komunikacije. Ko nekdo obišče
spletno mesto, je verjetno, da ga ne zanimajo barve, slike ali zvok na spletni strani,
temveč takoj pogleda besedilo, saj se vsakdo opira nanj, in le z besedilom lahko
obiskovalec doseže svoj cilj in je zanj ključnega pomena. Pri oblikovanju tipografije
upoštevajmo nekatera pravila (WebdesignerDepot Staff, 2009):
1. Sami preberite celotno besedilo: Branje skozi besedilo zagotavlja osnovno idejo
o tem, kako se lahko besedilo integrira v spletno mesto, s čimer se izognemo
razliki med pisanjem in oblikovanjem spletne strani in bomo lahko videli, ali je
naša tipografija sploh berljiva.
2. Prikažimo jasno hierarhijo: Vsako spletno mesto potrebuje dobro razvito
hierarhijo: indikatorje, kje začeti branje in kako nadaljevati. Tipografija lahko
24
zagotovi to hierarhijo. Z razmišljanjem o velikosti in pisavah lahko poudarimo kos
besedila kot naslov na način, ki ga različne oblike v oblikovanju ne morejo
zagotoviti.
3. Bodimo pozorni na mikro in makro tipografijo: Makro tipografija je celotna
struktura, kako se pojavi v kontekstu oblikovanja in estetike, ko obravnavamo
besedilo kot blok. Mikro tipografija se bolj ukvarja s podrobnostmi razmika,
težavami, ki določajo, ali so besede lahko berljive. Mikro tipografija je absolutna
potreba, ko gre za sestavljanje bloka besedila: če ni čitljivo, ni smisla nadaljevati
postopka.
4. Upoštevajmo barvne tipe: Ko spletni oblikovalec dela z barvnim tipom, je nujno
potrebna skrb, kako bodo barve tipografije vidne na barvi ozadja. Najlažja rešitev
za to stanje je zagotoviti, da se barva tipografije drastično razlikuje od barve
ozadja.
5. Postanete resni glede svojega CSS: CSS lahko pomaga odpraviti probleme
amaterske tipografije, kot je spreminjanje tipk in velikosti med stranmi. CSS lahko
zagotovi enostavno doslednost med tipografijo na celotnem spletnem mestu.
6. Določimo centralno besedilo: Z določanjem centralnega besedila lažje
oblikujemo spletno mesto in njegovo tipografijo.
7. Načrtovanje velikosti pisave: Pri načrtovanju velikosti pisave vzamemo v obzir
to, da lahko uporabniki povečajo velikost besedila na spletni strani. Seveda ta
pisava ni takšna, kot če bi uporabili velikost pisave, ki smo jo izbrali, vendar lahko
še vedno preberejo vse, poiščejo povezave in tako naprej. Prav tako je treba
upoštevati, da se velikosti brskalnika lahko razlikujejo.
3.3.4 Razvoj
Spletni razvoj je proces razvijanja spletnih mest na internetu ali intranetu. Pomislimo na
svojo najljubšo spletno stran. Ne glede na to, ali gre za e-trgovino, spletno storitev za
prevajanje videoposnetkov ali katero koli drugo vrsto internetne aplikacije, jo je moral
razviti spletni razvijalec. Ampak kako je to videti? Za lažjo predstavo si lahko pomagamo
s sliko 10. Proces spletnega razvoja lahko razdelimo na tri glavne komponente (Shiotsu,
2014):
1. Kodiranje na strani odjemalca: Ko gledamo ali uporabljamo spletno mesto, smo
znani kot »uporabnik« ali »stranka«. Torej so spletne aplikacije ali računalniški
programi, ki jih izvaja spletni brskalnik uporabnika, imenovane skripte na strani
odjemalca. To pomeni, da program zahteva vse datoteke, ki jih potrebuje za
zagon s spletnega strežnika, in nato deluje v spletnem brskalniku. To omogoča
spletni strani, da ima edinstveno in izmenično vsebino, odvisno od vnosa
uporabnika ali drugih spremenljivk. Ajax, Flash, JavaScript, jQuery, Microsoft
Silverlight, HTML5 in CSS3 so nekateri primeri priljubljenih jezikov, vtičnikov in
knjižnic, uporabljenih pri skriptiranju na straneh.
2. Kodiranje na strani strežnika: V nasprotju s skriptami na strani odjemalca se
strežniške skripte izvajajo na spletnem strežniku, ko uporabnik zahteva
dokument ali storitev. Strežnik nato izdela dokument, običajno v obliki HTML, ki
25
ga lahko prebere brskalnik stranke. Dokument, poslan v brskalnik, lahko pogosto
vsebuje skripte na strani odjemalca. ASP.NET, PHP, Java, ColdFusion, Perl, Python
in Ruby so primeri jezikov, ki se uporabljajo za strežniško kodiranje.
3. Tehnologija baz podatkov: Da katera koli spletna stran deluje na internetu, mora
biti gostiteljica v bazi podatkov na spletnem strežniku. Baza podatkov vsebuje
vse datoteke, potrebne za delovanje spletnega mesta in njegovih aplikacij.
Spletne strani običajno uporabljajo neko obliko sistema za upravljanje relacijskih
baz podatkov (RDBMS3 v nadaljevanju). Vodilne možnosti RDBMS so Oracle,
Microsoft SQL Server, Apache in IBM. RDBMS z odprtim kodom, ki jih vodijo
MySQL, PostgreSQL in MariaDB, so prav tako zelo priljubljeni.
Slika 10: Razvoj spletnega mesta
Vir: (Wodehouse, 2017)
3.4 Testiranje spletnega mesta
Spletno mesto mora biti preizkušena na različnih stopnjah spletnega oblikovanja in
razvojnih procesov. Postopek testiranja mora biti celovit in vsebovati pregled vsebine
spletne strani, funkcionalnosti in uporabnosti. Spletna mesta z lomljenimi povezavami,
manjkajoča grafika in nepravilna vsebina ustvarjajo slab vtis. Želimo pritegniti
uporabnike na spletno stran in ohraniti interes. Če obiskovalci ugotovijo, da je spletno
mesto slabo testirano in vzdrževano, se bodo manj verjetno vrnili (Woods & Dorin, 2013,
str. 22).
Uporabnost je merilo, kako dobro spletno mesto omogoča uporabniku, da doseže svoje
cilje. Testiranje uporabnosti je način, s katerim uporabnike spletne strani prosijo, da
izvajajo določene naloge, da bi izmerili preprosto uporabo izdelka in uporabnikovo
dojemanje izkušenj. Testiranje uporabnosti za spletno mesto bi se moralo osredotočiti
na tri ključne vidike: vsebino, navigacijo in predstavitev (Woods & Dorin, 2013, str. 22).
Testiranje uporabnosti se lahko izvede na več načinov. Učinkovit način je, da neposredno
opazujemo uporabnike, ki povezujejo (ali uporabljajo) spletno mesto. Ko opazujemo
uporabnike, lahko sledimo povezavam, ki jih kliknejo, in zabeležimo njihova dejanja in
komentarje. Uporabnike lahko prosimo, da pojasnijo, katere naloge so poskušali doseči
3 RDBMS - Relational DataBase Management System je program, ki nam omogoča ustvarjanje, posodabljanje in upravljanje relacijske baze podatkov.
26
med navigacijo na spletnem mestu. Podatki, pridobljeni s spremljanjem uporabnikov, so
lahko neprecenljivi pri iskanju potencialnih težavnih področij na spletnem mestu. Drug
način za izvajanje testov uporabnosti je, da uporabnikom dodelimo določeno nalogo, ki
jo je treba dokončati (na primer iskanje seznama cen izdelka), in nato opazujemo, kako
se obrnejo na spletno mesto, da dokončajo nalogo (Woods & Dorin, 2013, str. 22).
Testiranje uporabnosti je mogoče tudi z vprašalnikom ali anketiranjem. Pri pisanju
vprašalnika ali ankete pazimo, da napišemo odprta vprašanja, ki lahko priskrbijo
dragocene informacije. Vprašalnik za testiranje uporabnosti mora vedno vključevati
prostor za uporabnike, da napišejo dodatne pojasnjevalne pripombe (Woods & Dorin,
2013, str. 23).
Za novo uveljavljeno ali vzdrževano spletno mesto je treba izvesti še dve vrsti testov:
testiranje združljivosti in testiranje izjemnih situacij. Testiranje združljivosti se izvaja za
preverjanje, ali spletno mesto deluje z različnimi brskalniki in različicami brskalnika.
Različni brskalniki različno prikazujejo nekatere vidike spletnih strani, zato je
pomembno, da spletne strani preizkusimo v več različnih brskalnikih, da preverimo, ali
se pravilno prikazujejo v vsakem brskalniku. Testiranje izjemnih situacij določa, kaj se
na spletnem mestu zgodi, ko do spletnega mesta dostopa večje število uporabnikov. Ko
na tisoče uporabnikov hkrati uporablja spletno mesto, lahko deluje nesprejemljivo
počasi, in to želimo s tem testiranjem ugotoviti in na koncu odpraviti. Če spletno mesto
ne deluje dovolj hitro, lahko namreč odvrne uporabnika (Woods & Dorin, 2013, str. 23).
3.5 Izvajanje in vzdrževanje spletnega mesta
Ko je spletno mesto preizkušeno in so bile opravljene morebitne potrebne spremembe,
se lahko spletna stran izvede. Izvajanje spletnega mesta vključuje dejansko objavo
spletnega mesta na spletnem strežniku. Ko objavimo spletno mesto, znova preizkusimo
spletne strani, da vidimo, ali je kakšna očitna napaka, na primer prekinjena povezava ali
manjkajoča grafika (Woods & Dorin, 2013, str. 24).
Ko je spletno mesto preizkušeno in izvedeno, razvijemo postopek za vzdrževanje spletne
strani. Uporabniki bodo nedvomno zahtevali spremembe in pravočasno posodobitev
vsebin. Vendar moramo zagotoviti, da posodobitve spletnega mesta ne bodo ogrožale
njegove celovitosti in doslednosti. Spletno mesto moramo redno posodabljati. To lahko
pomeni urno, dnevno, tedensko ali manj pogosto, odvisno od namena spletnega mesta.
Ne smemo imeti zastarele vsebine ali imeti vključene povezave na spletne strani, ki ne
obstajajo več. Pri vzdrževanju spletnega mesta določimo nekoga, ki je odgovoren za
posodobitve vsebine, strukture, funkcionalnosti in tako naprej, da ne bo prišlo kasneje
do zmede (Woods & Dorin, 2013, str. 24).
27
4 GOOGLE SITES
Google Sites je strukturirano orodje za ustvarjanje spletnih mest, ki jih ponuja Google.
Cilj Google Sites je, da lahko kdorkoli oblikuje spletno mesto, kjer lahko več ljudi sodeluje
in deli datoteke. Z Google Sites gre za ponovno rojstvo Jotspota, ki ga je Google pridobil
leta 2006. Danes Googlov spletni gradnik ni več videti kot Jotspot, saj Google Sites
neprestano dodelujejo in jo nadgrajujejo (Steele, 2017).
4.1 Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta
Da lahko dostopate do Google Sites, moramo imeti Gmail ali kateri koli drug Googlov
račun; če tega nimamo, ga moramo ustvariti in nato lahko nadaljujemo. Prijavimo se v
račun in nato gremo na Google Sites. Na tem mestu stisnemo gumb 'ustvari', nato pa
lahko izberemo, kako bomo ustvarili spletno mesto – v klasičnih spletnih mestih Google
ali v novih spletnih mestih Google. Če izberemo način v klasičnih spletnih mestih Google,
pridemo na nadzorno ploščo, kjer moramo izbrati predlogo. Na voljo jih imamo kar
nekaj, in ko jo izberemo, moramo poimenovati spletno mesto in izbrati lokacijo, nato
lahko izberemo temo ter opišemo spletno mesto, če želimo. Ko vse to izpolnimo, še
enkrat stisnemo gumb 'ustvari'. Če pa izberemo način v novih spletnih mestih Google,
pridemo na stran, kjer lahko začnemo takoj ustvarjati spletno mesto, saj je zdaj mesto
pripravljeno za dodajanje in urejanje vsebine. Slika 11 prikazuje postopek prijave in nato
kreiranje spletnega mesta.
Slika 11: Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta
Vir: (Google Sites, 2017)
28
4.2 Dodajanje vsebin in urejanje spletnega mesta
Ko organiziramo strani, jih lahko začnemo spreminjati in vizualno nalagati vsebino.
Graditelj ponuja dobro strukturiran nabor funkcij. Gumb »Vstavi« vsebuje tri razdelke
(pogosto uporabljeno, pripomočki in Google), pri čemer vsak skriva več možnosti: polje
HTML, grafikone, koledar, nedavne objave, Google Drive, pogovor Hangout, zemljevid,
YouTube itd. Z Googlovimi spletnimi mesti lahko dodamo več prispevkov in se naročimo
na obveščanje o spremembah spletnega mesta. Dobra novica je, da graditelj omogoča
urejanje nekaterih kod HTML. Napredni urejevalnik je opremljen s priročnim gumbom
za predogled. Ko je spletno mesto pripravljeno, ga lahko objavimo na domeni. Spletna
stran Google Sites je privzeto javno objavljena na spletu. Če je treba, lahko spremenimo
nastavitve dostopa in omogočimo, da spletno mesto vidijo samo posamezne osebe ali
vsi, ki imajo povezavo (Steele, 2017).
Besedilo lahko urejamo tako, da stisnemo gumb 'uredi stran' in pojavi se urejevalnik
besedila. Izberemo, kje želimo urediti besedilo, in ga nato s pomočjo urejevalnika
uredimo, kot prikazuje slika 12. Besedilu lahko tako uredimo slog pisave, velikost, barvo,
ustvarimo hiperpovezavo, lahko ustvarimo različne sezname in določimo, kako bo
besedilo poravnano.
Slika 12: Google Sites urejevalnik besedila
Vir: (Google Sites, 2017)
Če želimo dodati slike, se postavimo na mesto, kamor želimo sliko dodati, in nato
stisnemo 'vstavi' in nato 'slika' in odpre se polje za dodajanje slik. Sliko lahko naložimo z
računalnika ali pa jo poiščemo s pomočjo spleta. Če želimo sliko urediti, stisnemo na
sliko in pojavi se urejevalnik slike, s pomočjo katerega lahko spremenimo postavitev in
velikost slike, lahko izklopimo ali vklopimo oblivanje slike ali jo izbrišemo.
Med spletnimi stranmi v Google Sites se lahko pomikamo tako, da v navigacijskem
meniju kliknemo na želeno stran. Če želimo ustvariti novo stran za spletno mesto,
kliknemo na ustvarjanje strani. Lahko izbiramo med različnimi vrstami strani, odvisno od
29
vrste vsebine, ki jo želimo dodati na stran. Lahko ustvarite vrste strani, kot so (Steele,
2017):
• Spletna stran: To vrsto strani lahko uredimo tako, kot želite: napišemo kopijo,
vstavimo pripomočke, priložimo dokumente in drugim sodelavcem omogočimo
komentiranje na straneh.
• Obvestila: Ta vrsta strani je namenjena objavljanju novic. Podobno kot v
spletnem dnevniku prikazuje objave, ki jih dodajamo v kronološkem vrstnem
redu.
• Okovje za datoteke: Ta vrsta strani omogoča shranjevanje in upravljanje datotek,
kar nam olajša njihovo skupno rabo z drugimi uporabniki našega spletnega
mesta. Sodelavci se lahko naročijo na stran, da se obvestijo, kdaj so datoteke
dodane, spremenjene ali odstranjene.
• Seznam strani: Elementi, dodani na seznam, so preprosti za dodajanje, urejanje
in odstranjevanje. Podobno kot pri okovju za datoteke se lahko uporabniki
naročijo na prejemanje obvestil.
• Začetna stran: Ta vrsta strani vsebuje dva razdelka – prvi, ki je lahko prilagojen,
da prikaže prilagojen nabor pripomočkov, in drugi, kjer lahko uporabniki dodajo
vsebino, ki jo vidijo vsi gledalci.
Pri oblikovanju je pomembno povedati, da Google Sites razlikuje med temami in
predlogami. Teme urejajo celoten videz in občutek, barve in slike mesta, medtem ko so
predloge opisane zgoraj in vsebujejo postavitev ter vrsto strani. Ko kliknemo gumb za
predlogo spremembe strani, bomo dejansko spremenili vrsto strani, in ne osnovne
teme. Če želimo spremeniti osnovno temo, gremo na razdelek Teme, barve in pisave.
Izbiramo lahko med enim, dvema in tremi stolpci, omogočimo/onemogočimo lahko
nogo, dodamo stranske profile in spremenimo pisave, barve in ozadja (Steele, 2017).
Če želimo izbrati ali spremeniti temo spletnega mesta, stisnemo gumb, kjer lahko
spreminjamo, kdo lahko vidi naše spletno mesto, in gremo na Teme, barve in pisave ter
tam spreminjamo videz spletnega mesta. Predlogo pa lahko izberemo, ko ustvarimo
spletno mesto. Če želimo kasneje spremeniti predlogo spletnega mesta, kliknemo gumb
Nastavitve ter nato na nastavitve strani.
4.3 Optimizacija, nastavitve, postavitev, vzdrževanje
Optimizacija posamezne spletne strani in celotnega spletnega mesta je v naprednih
nastavitvah, v zavihku Upravljanje spletnega mesta. V zavihku Upravljanje spletnega
mesta lahko v razdelku Splošno spreminjamo imena spletnega mesta in posameznih
spletnih strani. Tam lahko nastavimo samodejno prilagoditev spletne strani mobilnim
napravam in njeni varnosti. Prav tako lahko v zavihku Splošno vnesemo opis spletnega
mesta, dodamo meta ključne besede, napišemo obvestilo, ki se bo prikazalo, ko obiščejo
naše spletno mesto. Spletno mesto objavimo s klikom na gumb Objavi. Spletno mesto
posodabljamo tako, da se prijavimo v Gmail ali Googlov račun, gremo na Google Sites in
izberemo stran, ki jo želimo urediti.
30
5 WIX
Wix.com je platforma za izdelavo spletnih mest v oblaku, ki jo je najprej razvila in
popularizirala izraelska družba, ustvarjena leta 2006 in imenovana Wix. Uporabnikom
omogoča, da ustvarijo HTML5 spletne strani in mobilna spletna mesta z uporabo
spletnih orodij za povleci in spusti (Zukerman, 2012).
Graditelj spletnega mesta Wix je postal neverjetno dobro znan v zadnjih nekaj letih,
delno zaradi proračunskih posegov, kot je kampanja Super Bowl 2017 (hollywoodski
igralec Jason Statham). Danes je Wix največji igralec v pokrajini spletnega graditelja in
gosti 90 milijonov spletnih mest (Robert, 2016).
5.1 Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta
Preden lahko začnemo uporabljati orodje Wix, se moramo vanj najprej registrirati s
svojim elektronskim naslovom in želenim geslom. Prijavo si lahko poenostavimo s tem,
če imamo že račun na Facebooku ali račun Google+, saj se v Wix lahko prijavimo tudi
prek njiju. Na spodnji sliki je prikazan postopek prijave in kreiranja spletnega mesta v
orodju Wix.
Slika 13: Prijava v orodje in kreiranje spletnega mesta
Vir: (Wix, 2017)
Preden začnemo izdelovati spletno mesto, moramo najprej izbrati kategorijo svoje
spletne strani. Lahko izbiramo med naslednjimi vrstami: podjetja in storitve, glasba,
31
blog, osebno, spletna trgovina, fotografije, restavracije in hrana, dogodki, lepota in
wellness, nastanitev in ostale. Po izbrani kategoriji se odločimo, ali bomo izdelali spletno
mesto z Wix ADI ali z Wix Urednikom (angleško Editor). Razlika med njima je ta, da
moramo pri ADI-ju najprej odgovoriti na nekaj vprašanj in nato samodejno oblikujemo
edinstveno spletno stran, vendar lahko iz tega načina preidemo na Wix Urejevalnik. Pri
urejevalniku pa najprej izberemo predlogo, stisnemo gumb 'uredi' in nato začnemo
izdelovanje spletnega mesta na osnovi predloge, v katero povlečemo in spustimo
elemente, kot so besedilna polja, oblike, slike in videoposnetki. Čeprav je ADI
avtomatiziran in ga je lažje nastaviti, ima urejevalnik več možnosti prilagajanja in več
aplikacij. Pri Uredniku se prikaže video pred začetkom izdelave spletnega mesta, ki
vsebuje osnovna navodila. Pri ADI-ju pa nas na začetku orodje vodi skozi proces izbire.
5.2 Dodajanje vsebin in urejanje spletnega mesta
Urejevalnik Wix je kraj, v katerem lahko gradimo in urejamo spletno mesto. Slednje
urejamo s pomočjo različnih vrstic in menijev, v katerih lahko najdemo različna orodja.
Zgornja vrstica urejevalnika vsebuje: menije »Strani, spletna stran, orodja, pomoč,
nadgradnja, razveljavitev poteze, ponovitev poteze, pogled urejevalnika (namizje ali
mobitel), objavo. Za pomikanje med stranmi v urejevalniku, kliknemo na meni Strani ter
izberemo stran, ki jo želimo urejati. Prav tako lahko s pomočjo te vrstice urejamo splošne
nastavitve spletnega mesta, kot sta ime in spletni naslov strani, nastavimo lahko, da
stran ne prikazuje navigacije ter da ne vsebuje glave in noge. Tukaj lahko tudi uredimo
optimatizacijo spletnega mesta za spletne iskalnike.
Wix nam hkrati s spletnim mestom za namizje računalnika samodejno izdela tudi spletno
mesto za mobilne naprave. Na pogled za mobilne naprave pridemo s klikom na gumb,
kjer je narisan mobilni telefon. Spletno mesto mobilne naprave in namizje računalnika
sta povezani, tako da so spremembe, narejene na spletnem mestu za namizne
računalnike, prav tako vidne na spletnem mestu, ki je prilagojeno za mobilne naprave.
Mobilni urejevalnik trenutno omogoča urejanje v manjšem obsegu, tako lahko uredimo
le položaj vsebine, vsebine pa ne.
Orodna vrstica urejevalnika je na desni strani urejevalnika. Uporabljamo jo za enostavno
urejanje elementov na spletnem mestu, kot so kopiranje, brisanje, podvajanje,
razporejanje elementov, poravnava, upravljanje velikosti elementov, položaj elementov
in tako naprej.
Na levi strani najdemo meni, ki vsebuje naslednja orodja: Ozadje, Dodajanje, Tržnica
aplikacij, Moji prenosi, Blog in Trgovina. S pomočjo tega menija urejamo videz spletnega
mesta in dodajamo elemente.
S klikom na gumb Ozadje (angl. background) lahko spremenimo ozadje spletnega mesta,
barvo sheme in vrsto. Elemente, kot so besedilo, slike, gumbi, navigacijska vrstica in tako
naprej, najdemo v 'dodaj' (angl. Add). Elemente dodamo tako, da jih povlečemo na
32
spletno stran ali pa samo kliknemo na želeni element in ga nato premaknemo, kamor
želimo.
Besedilo urejamo tako, da kliknemo na polje z besedilom, in odpre se nam meni, v
katerem najdemo urejanje besedila, dodajanje animacij, brisanje besedila in druge
nastavitve besedila. Besedilu lahko tako spremenimo velikost, vrsto, slog, barvo,
senčenje, vrstične oznake, ustvarimo hiperpovezavo in določimo, kako bo besedilo
poravnano.
Slike dodamo tako, da kliknemo na 'dodaj' (angl. Add) in nato na slike (angl. Image). Nato
se odpre meni, kjer lahko naložimo svoje slike, poiščemo med brezplačnimi slikami, ki so
na voljo za komercialno uporabo, ali pa kupimo katero izmed profesionalnih slik. Ko sliko
dodamo, se nad njo pojavi meni, s pomočjo katerega lahko urejamo sliko, dodajamo
povezave na sliko, spreminjamo njeno velikost, jo obrežemo, spreminjamo stil,
dodajamo aplikacije in izbrišemo. Če kliknemo na Uredi, lahko sliko uredimo, jo
obrežemo, zavrtimo, dodamo okvir, efekt, spremenimo kontrast in tako naprej. S klikom
na Poveži dodamo povezave na spletne naslove, strani, elektronsko pošto. Prav tako
lahko s pomočjo sidra (angl. Anchor) ustvarimo povezavo na določeno mesto v besedilo,
to je neke vrste zaznamek.
Orodje Wix nam prav tako omogoča dodajanje aplikacij na spletno mesto. Aplikacije
lahko dodamo tako, da na levem meniju kliknemo gumb Tržnica aplikacij (angl. App
market). Izbiramo lahko med brezplačnimi aplikacijami ali plačljivimi.
5.3 Optimizacija, nastavitve, postavitev, vzdrževanje
Optimizacijo spletnega mesta za iskalnike lahko uredimo tako, da v zgornji vrstici
kliknemo gumb Strani in nato Manager strani. Tukaj vnesemo ime, opis, ključne besede
spletnega mesta ter kodo za analitiko Google in kodo za orodje Google za spletne
skrbnike. Spletno mesto pa objavimo tako, da kliknemo na gumb v zgornji vrstici Objavi
(angl. Publish). Ko se odločimo za objavo spletnega mesta, lahko izbiramo, ali želimo, da
spletni iskalniki naše mesto najdejo, in ali želimo, da se mobilnim uporabnikom prikaže
prilagojeno spletno mesto za mobilne naprave. Prav tako lahko v nastavitvah označimo,
da spletno mesto uporablja samo nujno potrebne piškote.
Ko želimo posodobiti spletno mesto, se moramo najprej prijaviti v orodje in nato na
seznamu naših spletnih mest kliknemo na gumb Uredi mesto (angl. Edit site) pri
spletnem mestu, ki ga želimo posodobiti. Nato lahko spletno mesto posodobimo.
Brezplačna različica orodja Wix ne omogoča ustvarjanja varnostne kopije spletnega
mesta.
33
6 PRIMERJAVA GOOGLE SITES IN WIX
Obe orodji, tako Google Sites kot Wix, sta si zelo podobni in imata tako prednosti in
slabosti, kot lahko to vidimo v tabeli 1. Če začnemo primerjavo pri vpisu v orodje,
moramo pri orodju Google Sites imeti Gmail račun ali kateri koli drugi Googlov račun. Pri
orodju Wix pa se lahko vanj vpišemo s katerimkoli računom. Če imamo Googlov račun
ali Facebook, se nam ni treba registrirati.
Pri Wix si izberemo kategorijo spletnega mesta, česar pri Google Sites ne moremo storiti,
a si tukaj lahko izberemo tip spletnega mesta. Pri obeh orodjih si lahko izberemo
podlogo. Seveda imamo pri obeh na voljo veliko izbiro podlog, ki jih lahko nato
prilagodimo tako, da nam ustreza. Prav tako si lahko pri obeh orodjih izberemo, da
začnemo izdelovati spletno stran od začetka, brez kakršnekoli predloge.
Tako Google Sites kot Wix imata podoben način vstavljanja elementov: pri obeh izbereš
element, ki želiš dodati. Razlika je v tem, da imaš pri Google Sites določeno postavitev in
lahko elemente prestavljaš med vrsticami ali stolpci in nato dodaš določeno poravnavo.
Pri Wixu pa povlečeš element, kamor želiš, in bo ostal tam, kamor si ga odložil; ni ti treba
paziti na stolpce ali poravnavo. Za urejanje besedila pri obeh orodjih izbereš besedilo, ki
ga želiš urediti, in nato ga začneš urejati, razlika je v tem, da se ti pri Wixu vrstica za
urejanje pokaže nad besedilom, pri Google Sites pa na vrhu strani. Prav tako imamo pri
Wixu večjo svobodo pri urejanju besedila, ki je pri Google Sites nimamo, na primer
različni efekti, koliko razmika bo med posameznimi črkami in podobno. Prav tako imamo
pri Wixu večjo svobodo pri urejanju slik. Pri Google Sites lahko sliko postavimo v določen
stolpec in tam lahko izbiramo, ali bo slika v njem postavljena levo, desno ali v sredini,
medtem ko pri Wixu postavitev slike spreminjamo tako, da kliknemo na sliko in jo
povlečemo na želeno mesto in jo tam odložimo. Pri Google Sites je velikost slike lahko
majhna, srednja, velika ali izvirna, pri Wixu pa lahko sliko primemo v enem od kotov in
jo po želji večamo ali manjšamo, lahko pa tudi vpišemo velikost slike – koliko bo x in y se
temu primerno prilagodi oziroma obratno.
Obe orodji omogočata prilagoditev spletnega mesta mobilni napravi, vendar pri Wixu
lahko pogledamo, kako je spletno mesto videti v mobilni napravi, preden ga objavimo,
ter lahko spreminjamo postavitev elementov. Pri Google Sites pa tega ne moramo, saj
lahko samo nastavimo, da se prilagodi mobilnim napravam.
Tako Google Sites kot Wix imata dobro optimatizacijo orodja. Pri obeh lahko na istem
mestu urediš ime, opis, ključne besede spletnega mesta ter kodo za analitiko Google in
kodo za orodje Google za spletne skrbnike. Prav tako moraš pri obeh orodjih plačati, da
lahko ustvariš varnostno kopijo spletnega mesta. Nadgradnja spletnega mesta pri obeh
poteka podobno. Najprej se prijaviš v orodje, nato izbereš stran, ki jo želiš nadgraditi,
nato klikneš 'uredi', jo nadgradiš in shraniš spremembe.
34
Lahko vidimo, da sta si orodji dokaj podobni. Vendar nam Wix omogoča večjo svobodo
pri izdelavi spletnega mesta kot Google Sites.
Tabela 1: Primerjava orodij Wix in Google Sites
WIX GOOGLE SITES
Hitra prijava v orodje DA NE
Izbira kategorije DA NE
Izbira podloge DA DA
Izdelava brez podloge DA DA
Vstavljanje besedila in elementov DA DA
Urejanje besedila in elementov DA DA
Spreminjanje velikosti slik po lastni želji
DA NE
Prilagoditev spletnega mesta mobilnim napravam
DA DA
Ogled prilagoditve na mobilne naprave DA NE
Optimatizacija orodja DA DA
Varnostna kopija NE NE
Nadgradnja spletnega mesta DA DA
35
7 SKLEP
Začetki interneta segajo v petdeseta in šestdeseta leta 20. stoletja, ko se je pojavila ideja
za povezavo računalnikov med seboj. Seveda ta povezava ne predstavlja dejanskega
interneta, kot ga poznamo danes, in se ni zgodila čez noč. Internet, ki ga poznamo danes,
se je razvil komaj v devetdesetih letih 20. stoletja in se še vedno razvija.
Internet gosti več različnih storitev (elektronska pošta, neposredni klepet itd.) in ena
izmed teh je splet ali svetovni splet (angl. World Wide Web, WWW), ki je namenjen širši
javnosti.
Spletno mesto vsebuje več med seboj povezanih spletnih strani, ki so shranjene na
strežniku in do katerih lahko dostopamo s pomočjo svetovnega spleta, z uporabo
brskalnika. Spletna stran je v osnovi ena sama datoteka HTML, ki vsebuje besedila in
druge elemente.
Vrste spletnih mest lahko ločimo glede na tehnologijo. Pri tem razlikujemo statična in
dinamična spletna mesta, glede na namen pa osebna in informativna spletna mesta,
spletna mesta organizacij, politična, slikovna, tematska, poslovna in razvedrilna spletna
mesta.
Izdelavo spletnega mesta lahko razdelimo v posamezne faze, ki niso vedno zaporedne,
ampak jih je mogoče preurediti, da ustrezajo projektu. Faze izdelave spletnega mesta so
načrtovanje, analiza, oblikovanje in razvoj, testiranje in izvajanje ter vzdrževanje
spletnega mesta.
V diplomskem projektu smo testirali dve brezplačni orodji za izdelavo spletnega mesta,
Google Sites in Wix. Za uporabo premijske različice orodij, ki omogoča več
funkcionalnosti, bi morali plačati. Z obema orodjema smo izdelali spletno mesto ter ju
na podlagi tega primerjali.
Hipotezo H1 'Spletno mesto lahko izdelamo z uporabo brezplačnih orodij in je prav tako
videti profesionalno' bomo potrdili, saj imata obe testirani orodji v svoji brezplačni
različici dovolj orodij za izdelavo profesionalnega spletnega mesta.
Hipotezo H2 'Spletno mesto se lahko izdela tudi brez znanja programiranja' bomo prav
tako potrdili, saj pri izdelavi nismo potrebovali nobenega znanja o programiranju. Obe
testirani orodji temeljita na principu povleci ter spusti in v ozadju se samodejno pišejo
kodo spletnega mesta.
Hipotezo H3 'Spletno mesto lahko uredimo po posameznikovih željah in potrebah s
pomočjo brezplačnih platform' bomo zavrgli. Res je, da brezplačni orodji omogočata
veliko prilagoditev, vendar pri obeh ne moremo v celoti prilagoditi določenih stvari tako,
kot želimo in potrebujemo. Tako Wix kot Google Sites ne omogočata, da bi imeli različno
36
vsebino za namizne računalnike in mobilne naprave. Prav tako orodje Google Sites ne
omogoča, da postavimo sliko, kamor želimo, ampak se moramo držati določenih okvirjev
in postavitve.
S pomočjo svetovnega spleta lahko najdemo ogromno informacij in orodij, ki nam
pomagajo pri izdelavi spletnega mesta, so povsem brezplačna in nas vodijo skozi celoten
postopek, vendar pa je odvisno od nas, koliko smo kreativni in inovativni. Prav tako lahko
na svetovnem spletu najdemo vrsto drugih brezplačnih orodij, ki so nam v veliko pomoč
pri izdelavi spletnega mesta, to so orodja za obdelovanje slik, orodja za pretvorbo
formatov datotek in orodja za vodenje projektov. A če bi želeli še bolj podrobno
spoznati, kako profesionalno je videti spletno mesto, narejeno v brezplačnih orodjih, bi
morali narediti podrobnejšo analizo in dodati kakšen anketni vprašalnik.
37
LITERATURA IN VIRI
1. 1A Internet. (2010). Statične ali dinamične spletne strani? Pridobljeno 1. 8. 2017 z Blogspot: http://izdelava-spletnih-strani-1a.blogspot.si/2010/06/staticne-ali-dinamicne-spletne-strani.html.
2. Crowder, P., & Crowder, D. (2008). Creating Web Sites Bible, Third Edition. Indianapolis: Wiley Publising. Pridobljeno 23. 7. 2017.
3. Devaney, E. (29. avgust 2017). 8 Guidelines for Exceptional Web Design, Usability,
and User Experience. Pridobljeno 25. 7. 2017 s HubSpot: https://blog.hubspot.com/blog/tabid/6307/bid/30557/6-guidelines-for-exceptional-website-design-and-usability.aspx.
4. Drenovec. (2017). Aktivne spletne strani. Pridobljeno 23. 7. 2017 z Drenovec.tsckr: http://drenovec.tsckr.si/.
5. Google Sites. (2017). Google Sites. Pridobljeno 1. 8. 2017 z Google Sites: https://sites.google.com/site/sites/.
6. Gorec. (2017). Optimizacija spletnih strani. Pridobljeno 29. 7. 2017 z Gorec d.o.o.: http://www.gorec.si/optimizacija-spletnih-strani/.
7. Joker 100. (2001). Joker. Pridobljeno 25. 8. 2017 z Zgodovina interneta: http://www.joker.si/article.php?rubrika=37&articleid=4134&page=5.
8. Media Genesis. (5. 6 2017). The Great Debate: Which Web Browser Reigns Supreme? Pridobljeno 28. 7. 2017 z Media Genesis.
9. Mitić, A. (2017). Značilnosti dobrih spletnih strani. Pridobljeno 1. 8. 2017 s Positive studio: http://positive-studio.si/znacilnosti-dobrih-spletnih-strani/.
10. Multimedija. (2017). Uporaba barv pri izdelavi spletnih strani. Pridobljeno 25. 7. 2017 z Multimedija - Blog: http://www.multimedija.net/blog/spletne-strani/uporaba-barv-spletno-stran.
11. Ojsteršek, M. (2017). Zgodovina interneta. Pridobljeno 28. 7. 2017 s s-sers.mb: http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/spletne_aplikacije/01_internet/02_datoteka.html.
12. O'Luanaigh, C. (12. marec 2014). World Wide Web born at CERN 25 years ago. Pridobljeno 28. 7. 2017 s Cern.
13. Optiweb. (26. 7. 2016). Uporabite prave barve in zmagajte. Pridobljeno 2017 z Optiweb: http://www.optiweb.com/blog/uporabite-prave-barve-zmagajte/.
38
14. Optiweb. (2017). Optimizacija spletnih strani in trgovin. Pridobljeno 29. 7. 2017 z Optiweb d.o.o.: http://www.optiweb.com/optimizacija-spletnih-strani/?gclid=CKnQuY3Tg9UCFRHgGwodldMGkw.
15. Pečenko, N., Šalamon, B., Praprotnik, G., Slabe, A., & Tomažič, D. (2012). Brez skrbi,
kar naprej! Ljubljana: Pasadena. Pridobljeno 25. 7. 2017.
16. Potts, K. (2007). Web Design and Marketing Solutions. New York: Apress Media LLC. Pridobljeno 23. 7. 2017.
17. Robert. (2016). Wix.com Review – The Flexible Website Builder. Pridobljeno 1. 8. 2017 z WebsiteToolTester.com: https://www.websitetooltester.com/en/reviews/wix-review/.
18. Rouse, M. (2005a). Home page. Pridobljeno 25. 7. 2017 s Search Microservices Techtarget: http://searchmicroservices.techtarget.com/definition/home-page.
19. Rouse, M. (2005b). Web analytics. Pridobljeno 25. 7. 2017 s Search Microservices Techtarget: http://searchcrm.techtarget.com/definition/Web-analytics.
20. Rouse, M. (2005c). Web site. Pridobljeno 25. 7. 2017 s Search Microservices Techtarget: http://searchmicroservices.techtarget.com/definition/Web-site.
21. Rouse, M. (2007). Browser. Pridobljeno 25. 7. 2017 s Search Microservices Techtarget: http://searchwindevelopment.techtarget.com/definition/browser.
22. Shiotsu, Y. (2014). Web Development 101: What is Web Development? Pridobljeno 25. 7. 2017 z Upwork Blog: https://www.upwork.com/blog/2014/03/web-development-101-web-development/.
23. Skrt, R. (2003). 7 sestavin dobre spletne strani. Pridobljeno 25. 7. 2017 z Nasvet spletno oglaševanje, optimizacija spletnih strani: http://www.nasvet.com/nacrtovanje-spletnih-strani-2/#respond.
24. Skrt, R. (2004). Vsebina, navigacija, oblikovna podoba in ostali gradniki spletnih
strani. Pridobljeno 25. 7. 2017 z Nasvet spletno oglaševanje, optimizacija spletnih strani: http://www.nasvet.com/navigacija-strani/.
25. Smith, B. (2009). Creating Web Pages For Dummies, 9th Edition. Wiley Publishing. Pridobljeno 22. 7. 2017.
26. Smith, B., & Bebak, A. (2000). Oblikovanje spletnih strani za telebane. Ljubljana: Pasadena. Pridobljeno 29. 7. 2017.
27. Spletik. (2014). Trendi in novosti pri izdelavi spletne strani. Pridobljeno 25. 7. 2017 s Spletnik: https://spletnik.si/blog/2014/07/08/trendi-in-novosti-pri-izdelavi-spletne-strani/.
39
28. Spletnik. (2012). Psihologija barv na spletnih straneh. Pridobljeno 1. 8. 2017 s Spletnik: http://www.zurnal24.si/slovenija/spletniksi-psihologija-barv-na-spletnih-straneh-170650.
29. Spotify. (2017). Spotify. Pridobljeno 29. 7. 2017 s Spotify: https://www.spotify.com/us/.
30. Steele, H. (2017). Sites.google.com Review. Pridobljeno 25. 7. 2017 s SuperbWebsiteBuilders: https://superbwebsitebuilders.com/google-sites-review/.
31. Syladys. (2017). Syladys.com. Pridobljeno 29. 7. 2017 s Kdo je izumil internet?: http://syladys.com/sl/pages/327042.
32. WebdesignerDepot Staff. (2009). 10 Web Typography Rules Every Designer Should
Know. Pridobljeno 28. 7. 2017 z Webdesigner: https://www.webdesignerdepot.com/2009/02/10-web-typography-rules-every-designer-should-know-2/.
33. Wix. (2017). Wix. Pridobljeno 5. 8. 2017 z Wix: http://www.wix.com.
34. Wodehouse, C. (2017). Front-End Web Development: Client-Side Scripting & User
Experience. Pridobljeno 28. 7. 2017 z Upwork: https://www.upwork.com/hiring/development/how-scripting-languages-work/.
35. Woods, D., & Dorin, W. (2013). HTML5 and CSS Comprehensive, Seventh Edition. Boston: Course Technology, Cengage Learning. Pridobljeno 25. 7. 2017.
36. Zukerman, E. (2012). Create a Website Easily With Wix (Even the Free Version). Pridobljeno 25. 7. 2017 s PCWorld: https://en.wikipedia.org/wiki/Wix.com.
Top Related