VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

Z OTOTOKSIČNIMI SNOVMI

Simpozij

VARNO IN ZDRAVO DELO

Nova Gorica 13. in 14.11.2014

mag. Lidija Korat

Inšpektorat RS za delo

Janez Fabijan

Zbornica VZD

1

Avicenno (Abu Ali al-Husayna ibn Add-Allaha ibnsina Balkhija)

(980 -1037) - Perzijski filozof in učenjak

Kanon medicine Učinki kemične substance na človeško uho

Uporaba pare živega srebra za odstranjevanje uši - poškodbe sluha

2

3

Kombinirana

izpostavljenost

hrupu in

ototoksičnim

substancam

Izdajatelj Evropska agencija za varnost in

zdravje pri delu- EU OHSA 2009

Zbornica VZD

je v juniju 2014

pripravila neuradni

prevod

OTOTOKSIČNOST

Kaj je to?

Ototoksičnost je preprosto, „zastrupitev“

ušesa (oto = uho, toksičnost= zastrupitev),

4

Ototoksičnost

je, posledica izpostavljenosti zdravilom ali kemikalijam, ki

poškodujejo notranje uho (reverzibilno ali ireverzibilno). Ker

notranje uho, vključuje oboje, tako slišnost kot ravnotežje,

ototoksičnost lahko povzroči motnje enega ali drugega ali obeh

5

6

OTOTOKSIČNE SNOVI

I. SNOVI PRI KATERIH JE DOKAZANO, DA SO

OTOTOKSIČNE

II. SNOVI PRI KATERIH SE „SUMI“ DA SO OTOTOKSIČNE

III. SNOVI Z „NEZADOSTNIMI“ DOKAZI OTOTOKSIČNOSTI

7

I. SKUPINA

ZDRAVILANegativne učinke na sluh imajo nekatera zdravila:

Antibiotiki in aminiglikozidi (streptomicin,

dihidrostreptomicin, gentamicin, amikacin, tertraciklin, eritromicin,

vankomicin - trajna okvara odvisna od višine odmerkov).

Nekatera zdravila za zdravljenje raka (cisplatin,

karboplatin, bleomicin- trajna okvara odvisna od višine odmerkov)

Diuretiki (furozemid, etakrinska kislina - začasna okvara sluha)

Analgetiki in antipiretiki - zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature - (salicilna kislina- začasna okvara sluha)

8

TOPILA

Predvsem pri živalih so dokazali, da na sluh

vplivajo:

• toluen, etilbenzen, n-propilbenzen,

• stiren in metilstiren

• trikloroetilen

• p-ksilen

• n-heksan

• CS2

9

TOLUEN - UPORABA

• proizvodnja benzojske kisline, benzaldehida, eksplozivov, barvil…

• topilo za barve, lake, gumo, smole,

• ekstrakcijska snov,

• aditiv

• snov za dodelavne materiale za papir, umetno usnje, proizvodnjo detergentov,

• toluen pogosto najdemo skupaj z ostalimi topili

- Njegova gostota je 0,8661 g / ml, torej manj kot 1, tako, da plava na vodi.

- hitrost izparevanja je 4,5 glede na dietileter. Zato, za toluen traja 4,5-krat dlje, kot za dietil eter, da izhlapi.- Ni razvrščen kot rakotvoren za ljudi – skupina 3

10

• je topilo za različne organske materiale

• je sredstvo za čiščenje in razmaščevanje

in sredstvo za ekstrakcijo.

IARC (International Agency for

Research on Cancer)- SKUPINO 2A-

verjetno rakotvoren za ljudi

TRIKLORETILEN

11

KSILEN

• ni razvršen kot rakotvoren za ljudi – skupina 3

• proizvodnja smol, barv, lakov,

• sinteza organskih kemikalij;

• topilo (npr. za barve, premaze, lepila in gume);

• uporablja pri proizvodnji epoksi smol, farmacevtskih izdelkov in v usnjarski industriji.

12

UČINKI STIRENA NA ZDRAVJE ČLOVEKA

• konc. brez opaznih negativnih vplivov (NOAEL) – nidoločena,

• najnižja konc. z opaznim škodljivim učinkom (LOAEL) - 15ppm,

• učinek na centralni živčni sistem se začne pojavljati od 50 -200 ppm,

• izrazito poslabšanje reakcijskega časa in telesnegaravnotežja pri konc. > 200 ppm,

• nekatere študije poročajo o naraščanju pogostostispontanih splavov, pri delavkah, ki delajo v industriji plastike

Glavna metabolična pot stirena 13

Nekateri končni proizvodi iz poliestrskih in

vinilestrskih smol po postopku ročnega

nanašanja in brizganja

Plovila Posamezne sklope za avt. ind. Kabine za naoljenje

Čistilne enote Kadi14

KEMIČNE SNOVI, KI POVZROČAJO

ZADUŠITEV

Vpliv CO, vodikovega cianida in njegovih soli je predvsem posledica pomanjkanja kisika znotraj

polža.

15

NITRILI

• akrilonitril

• 3,3-iminodipropionitril

• 3-buten nitril

• cis 2-pentennitril

• ciskrotonnitril

UPORABA:

• za sintezo karboksilne kisline,

• acetonitril kot topilo

• benzonitril kot začetna komponenta za melaminske

smole in

• akrilonitril kot monomer poliakrilonitrilov16

KOVINE IN KOVINSKE SPOJINE

• svinec in snovi, ki vsebujejo svinec,

• živo srebro (up. v industriji akumulatorjev, pigmentov,

eksplozivov laboratorijskih analizah, farmacevtskih

aplikacijah) ,

• kositrove organske spojine (up. Tri n-alkilkositer je

baktericid in fingicid),

• spojine, ki vsebujejo germanij (GeO2) (up. za

tranzistorje, diode, solarne celice, steklo..).

17

II. „SUM“ NA OTOTOKSIČNOST SNOVI

KOVINE IN NEKOVINE

• kadmij (kadmijev klorid)

• arzen

BROMATI

TOBAČNI DIM

HALOGENIRANI OGLJIKOVODIKI

• poliklorirani bifenili

• tetrabromovbisfenol A

• heksabromovciklododekan

• heksaklorobenzen

18

III. SNOVI Z „NEZADOSTNIMI“

DOKAZI OTOTOKSIČNOSTI

INSEKTICIDI

• piretroidi

• organofosforne snovi

ALKILNE SPOJINE

• n-heptan

• butil nitril

• 4-tert-butiltoluen

MANGAN

19

OTOTOKSIČNE SNOVI

SLUH RAVNOTEŽJE

20

v točki č., 8. člena

določa, da pri izdelavi ocene tveganja zaradi

izpostavljenosti delavcev hrupu mora delodajalec

nameniti posebno pozornost v kolikor je to mogoče,

vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz

medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih

snovi pri delu.

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradiizpostavljenosti hrupu pri delu (Ur. list RS št. 17/2006)

21

Skupni učinek je bodisi:

Aditiven : pomeni, da je učinek enak vsoti učinkov, ki se pojavijo zaradi izpostavljenostiposameznemu agensu

Sinergističen: učinek obeh agensov se potencira in je končni učinek še večji kot ga pričakujemo pri aditivnem učinku (stiren+hrup)

UČINKI

22

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002, 29/2003 popr., 124/2006)

Prilogi I : Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in

usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki

določa pod zap. št. 1.2.1. ADGAudiometrična določitev slušnega praga za čiste tone po zračni in

kostni poti,

določa pod zap. št. 1.4. RAVNOTEŽJE

pod 1.4.1. Test orto in dinamostatike - Romberg, Unterberger(FUKUDI ali test hoje) in pod 1.4.2. Bitermalni frekvenčni vestibulogram.

23

Določa, da mora delodajalec pri oceni tveganja upoštevati:

• nevarne lastnosti kemičnih snovi,

• podatke o varnosti in zdravju, ki jih posreduje dobavitelj (npr. varnostne

liste po predpisih o kemikalijah),

• raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti,

• količino kemičnih snovi,

• druge okoliščine pri delu s kemičnimi snovmi,

• mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in/ali biološke mejne

vrednosti

• učinek preventivnih ukrepov, ki so/bodo sprejeti

• rezultate že uvedenega zdravstvenega nadzora, če so na razpolago

2. odst. 6. člena Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradiizpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

24

1. ustrezno izberite delovno okolje – naj bo zaključena delovna

enota npr. lakirnica, laboratorij…,

2. izdelajte seznam vseh nevarnih kemičnih snovi, ki so

prisotne v delovnem okolju,

3. na seznamu mora biti napisano poleg naziva proizvoda tudi

kemijska % sestava,

4. navede se okvirna dnevna poraba posamezne nevarne snovi,

NEVARNE LASTNOSTI KEMIČNIH SNOVI

25

Zap.št.

Trgovsko ime

Kemijsko ime Nevarne lastnosti Nevarne lastnosti Konc. (ut %)

dnevna poraba (kg)

MV/TDK

BAT Fizikalne lastnosti

1EGALIN

emajl

R-11 lahko vnetljivoR-41 nevarnost hudih poškodb očiR-66 ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kožeR-67 hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico

H 225 Lahko vnetljiva tekočina in hlapiH 315 Povzroča draženje kožeH 318 Povzroča hude poškodbe očiEUH066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože

100

etil acetat R-11 lahko vnetljivoR-36 draži očiR-66 ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kožeR-67 hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico

H 225 Lahko vnetljiva tekočina in hlapiH 319 Povzroča hudo draženje kožeH 336 Lahko povzroči zaspanost in omoticoEUH066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože

10-25 17x0.4906=

8.5

n-butilacetatR-11 Lahko vnetljivo R-66 ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kožeR-67 hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico

H 226 Vnetljiva tekočina in hlapiH 336 Lahko povzroči zaspanost in omoticoEUH066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože

10-25 17x0.4906=

8.5

nitroceluloza z največ 12% dušika

E - R3 H 201- eksplozivno, nevarnost eksplozije v masi 10-25 17x0.4906=

8.5

ekspl.

……..ksilen R 10 - vnetljivo

R 20/21 – zdravju škodljivo pri vdihovanju in v stiku s kožoR-38 draži kožo

H 226 Vnetljiva tekočina in hlapiH 312 + H 332 zdravju škodljivo v stiku s kožo ali pri vdihovanju

2.5-10 6.25x0.4906*

3.1

2 ksilen ksilen R 10 - vnetljivoR 20/21 – zdravju škodljivo pri vdihovanju in v stiku s kožoR-38 draži kožo

H 226 Vnetljiva tekočina in hlapiH 312 + H 332 zdravju škodljivo v stiku s kožo ali pri vdihovanju

100 100

…………..

……………

15 ……………

* Pod fizikalne in kemijske lastnosti je navedeno, da je delež organskega topila

kg/kg proizvoda po EU 1999/13, delež 0.4906 26

Skupna poraba nevarnih snovi v 8 urah

etil acetat.....kg ( F- R 11, R 36, R 66, R 67)n-butilacetat………………kg (R 10, R 66, R 67)

nitroceluloza z največ 12% dušika……..kg (E – R3)

……..

……..

……..

……..

……..

ksilen…. kg (R10, R 20/21, R38)

27

RAVEN, VRSTA IN TRAJANJE IZPOSTAVLJENOSTI

raven – brizganje, ročno nanašanje – laminacija,

vrsta – skozi kožo, z vdihavanjem, z zaužitjem

trajanje – kolikokrat dnevno, mesečno….

28

29

Ocena tveganja - 1. korak

30

Ocena tveganja - primer

PRAKTIČNE NEZAVEZUJOČE SMERNICE O VAROVANJU ZDRAVJA IN ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI DELAVCEV PRED TVEGANJI

ZARADI IZPOSTAVLJENOSTI KEMIČNIM DEJAVNIKOM PRI DELU

http://bookshop.europa.eu/en/practical-guidelines-of-a-non-binding-nature-on-the-protection-of-the-health-and-safety-of-workers-from-the-risks-related-to-chemical-agents-at-work-pbKE6805058/?CatalogCategoryID=Ke4KABstjN4AAAEj8pAY4e5L

31

DOLOČEVANJE RAVNI TVEGANJA

LR = OHR x LE x LC

LR: raven tveganja

OHR: objektivna stopnja nevarnosti

LE: raven izpostavljenosti

LC: raven posledic

32

OBJEKTIVNA STOPNJA NEVARNOSTI - OHR

1. UPORABLJA SE VPRAŠALNIK (44 VPRAŠANJ), KI GA DOPOLNJUJE TABELA

MERIL ZA OCENJEVANJE

Vprašalnik:

33

R 11- lahko vnetljivo

R 41 – nevarnost hudih poškodb oči

R 3 - eksplozivno - nitroceluloza največ 12%dušika – 10-25%

34

Glede na odgovore na vsa vprašanja:

a) Splošna stopnja bo „zelo pomanjkljiva“, če je katerokoli

vprašanje uvrščeno pod stopnjo „zelo pomanjkljiva“ ali če je več

kot 50 % vprašanj, ki se uporabljajo, dodeljena stopnja

„pomanjkljiva“.

b) Splošna stopnja bo „pomanjkljiva“, če je katero koli vprašanje,

ki mu ni dodeljena stopnja „zelo pomanjkljiva“, uvrščeno pod

stopnjo „pomanjkljiva“ ali če je več kot 50 % vprašanj, ki se

uporabljajo, dodeljena stopnja „se lahko izboljša“.

c) Splošna stopnja bo „se lahko izboljša“, če je katerokoli

vprašanje, ki mu ni dodeljena stopnja „zelo pomanjkljiva“ ali

„pomanjkljiva“, uvrščeno pod stopnjo „se lahko izboljša“.

d) V drugih primerih je splošna stopnja sprejemljiva.

MERILA ZA OBJEKTIVNE STOPNJE NEVARNOSTI - OHR

35

DOLOČITEV OBJEKTIVNE STOPNJE

NEVARNOSTI - OHR

36

RAVEN IZPOSTAVLJENOSTI - LE

37

RAVEN POSLEDIC - LC

38

POMEN RAZLIČNIH RAVNI TVEGANJA - LR

39

KJE JE DOLOČENO IZVAJANJEBIOLOŠKEGA MONITORINGA

Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01, št. 39/05,)

zavezujoče biološke mejne vrednosti iz priloge II prej navedenega Pravilnika, so se začele uporabljati

31. decembra 200540

BIOLOŠKI MONITORING JE POTREBNO IZVAJATI

a.) ko so delavci izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam,b.) kadar pooblaščeni zdravnik na podlagi zdravstvene ocene

tveganja ugotovi: • da je izpostavljenost delavca nevarnim kemičnim snovem

takšna, da se ugotovljena bolezen ali znaki bolezni lahko pripišejo izpostavljenosti,

• da obstaja verjetnost, da se bolezen ali znaki bolezni lahko pojavijo pod posebnimi pogoji dela,

• da diagnostični postopek ne predstavlja tveganja za zdravje delavca in

• da so delavci pri delu izpostavljeni tistim nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II. Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS št. 100/01 in št. 39/05)

41

KAJ MORA BITI NAVEDENO V IZJAVI O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA

42

1. NAVEDBA NEVARNIH KEMIČNIH SNOVI

Pri katerih SE BO IZVAJAL biološki monitoring,

OPOZORILO !

ČEPRAV NISO PRESEŽENE MV dol. kemikalije so LAHKO PRESEŽENE BAT VREDNOSTI !!!!

43

1. Strategija meritev in načrt meritev;2. Izbira biološkega materiala, testni parametri

(karakteristični pokazatelji) in analitske metode;3. Čas vzorčenja glede na ritem izmen;4. Shranjevanje in transportiranje biološkega

materiala;5. Zagotavljanje kvalitetnih analiz;6. Koordinacija med pooblaščenim zdravnikom in

laboratorijem;

2. POSTOPEK IZVEDBE BM

44

Pri podajanju rezultatov biološkega monitoringa je potrebno upoštevati : 1. učinek kratke izpostavljenosti,2. pavze,3. čas izpostavljenosti,4. specifične delovne pogoje,5. intenziteta fizične aktivnosti in neobičajni pogoji

atmosferskega pritiska,6. individualno izpostavljenost

……………..

3. REZULTATI BM

45

3. REZULTATI BM

1. Ocena laboratorija o analiznih rezultatih;

2. Ocenitev s strani pooblaščenega zdravnika;

3. Zaključki glede ocene biološkega monitoringa;

46

Zaključki glede ocene biološkega monitoringa

Pooblaščeni zdravnik mora z rezultati BM seznaniti delavce pri katerih se je izvajal BM;

Če so meritve BM pokazale preseženo vrednostbiološkim mejnih vrednosti mora delodajalec zagotoviti ukrepe za znižanje teh vrednosti.

Določiti periodiko ponovnega izvajanja BM (6 mesecev, 1 leto, 2 leti…).

47

• Pooblaščeni zdravnik se dogovori z laboratorijev za analizo metabolita,

• Laboratorij izvede analizo,

• Pooblaščeni zdravnik da oceno, da je vse v redu, da je ponovni BM čez 5 let, vendar se kasneje izkaže, da je bil izveden BM na NEUSTREZEN METABOLIT

NEKATERE UGOTOVLJENE NEPRAVILNOSTI

IZVAJANJE BIOLOŠKEGA MONITORINGA NA NEUSTREZEN METABILIT

MANDLJEVA KISLINA

radikalVANILIN MANDLJEVA KISLINA

karakteristični pokazatelj STIRENA

karakteristični pokazatelj KATEHOLAMINA (ki predstavlja končni produkt razpadanje ADRENALINA)

30% ZAPOSLENIH, KJER JE BIL IZVEDEN BM JE IMELO PRESEŽENE BAT

Ponovna izvedba BM na pravi metabolit

48

? NE POZNA POKLICNA IZPOSTAVLJENOST

Ime snovi Karakteristični pokazatelj

Biološki vzorec Čas vzorčenja Biološke mejne vrednosti (BAT)

Stiren

stiren kri 16 ur po končanem delu 0,19 mol/l(20,0 μg/l)

mešani izdihanizrak

16 ur po končanem delu

v času izpostavljenosti

1,66 mol/l(40 ppb)0,75 mol/l(18 ppm)

mandljeva kislina

urin ob koncu delovne izmene

0,74 mol/mol kreatinina*

(1,0 g/g kreatinina*)

fenilglioksalnakislina

urin ob koncu delovne izmene

0,18 mol/mol kreatinina*

(240,0 mg/g kreatinina*)

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01 in št. 39/05), Priloga II

49

Ime snovi Karakteristični pokazatelj

Biološki vzorec Čas vzorčenja Biološke mejne vrednosti (BAT)

Svinec

(elementarni in anorganske

spojine)

svinec kri ni pomemben 1,93mol/l(400g/l) - moški

1,45mol/l(300g/l) - ženske

urin enkratni vzorec ali urin, zbran v

24 urah

43,68mol/mol kreatinina*

(80g/g kreatinina*)

dehidrataza-d aminolevulinske

kislinekri ni pomemben 15 U/l E

protoporfirin v eritocitih kri

po 2-3 mesečni izpostavljenosti (vzorec zaščititi pred svetlobo)

2,67mol/l E(1,50 mg/l E)

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01 in št. 39/05), Priloga II

1. laboratorij do 530 nmol/l2. laboratorij do 9 nmol/gHb

Podajanje rezulatov laboratorijev:

50

Primer 1: Izpostavljenost toluenu in hrupuIzmerjena vrednost na DM „B“ 138 mg/m3 (MV 192 mg/m3, Hrup LEX8h 78 dBA

Izpostavljenost topilom 13 let

51

Primer 2: Izpostavljenost toluenu in hrupuIzmerjena vrednost na DM „ A “ 90 mg/ m3 (MV 192 Mg/m3, hrup LEX8h 75 dBA

52

Izpostavljenost topilom 8 let

Globa od 2.000 do 60.000 EUR za pravno osebo

Globa od 800 do 32.000 EUR za

samostojnega podjetnika posameznika

Globa od 400 do 2.000 EUR za

odgovorno osebo pravne osebe

53

HVALA ZA VAŠO POZORNOST

54