Working for the regions, EU Regional Policy...

Spoštovani bralec!

Vabim Vas, da odkrijete novo regionalno politiko Evropske unije, ki gradi na raznolikosti,

izzivih in priložnostih za regije Evrope. Danes je 43 % gospodarske proizvodnje in 75 %

naložb v raziskave in inovacije osredotočenih na samo 14 % evropskega ozemlja, na t. i.

peterokotnik med Londonom, Hamburgom, Münchnom, Milanom in Parizom. Z zadnjo

širitvijo Unije pa so se razlike med evropskimi regijami še poglobile. Luksemburg, kot naj-

bogatejša država članica, je zdaj sedemkrat bogatejši od Romunije, ki je najrevnejša čla-

nica. Na ravni regij so razlike še večje. Podobne vzorce lahko opazimo tudi v hitro rastočih

gospodarstvih, kot sta Kitajska in Indija, medtem ko so razlike med regijami na Japonskem

in v ZDA manj izrazite.

Evropska regionalna politika pomeni uresničitev načela solidarnosti med narodi Evrope.

Temeljni cilj EU je krepitev gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v luči zmanjše-

vanja razvojnih razlik med regijami, kar je zapisano že v Pogodbi o ustanovitvi Evropske

skupnosti. Finančna sredstva za uresničevanje tega cilja predstavljajo več kot tretjino pro-

računa EU za obdobje 2007–2013. Čeprav so naložbe kohezijske politike osredotočene na

najrevnejše regije in jim pomagajo pri dohitevanju bolj razvitih, pa pozitivno vplivajo na

konkurenčnost vseh regij in na pogoje življenja njihovih prebivalcev.

Globalizacija, podnebne spremembe, staranje prebivalstva, priseljevanje iz tretjih držav in

potreba po oskrbi s trajnostno energijo so izzivi, ki se ne ozirajo na nacionalne, instituci-

onalne ali politične meje in s katerimi se sooča vsa Evropa. Ta mora poiskati skupne reši-

tve in združiti prizadevanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ti izzivi neposredno

vplivajo na lokalne skupnosti in zahtevajo sodelovanje javnih in zasebnih partnerjev pri

iskanju praktičnih, integriranih rešitev.

Dodana vrednost regionalne politike presega cilj „rast in zaposlovanje“. Kohezijska politika

deluje kot „uravnilovka” in zagotavlja usklajenost z drugimi politikami Skupnosti – tako na

področju državnih pomoči, okolja, transporta, kot na področju pospeševanja inovativ-

nosti ali informacijske družbe. Poleg tega prispeva k izboljšanju in posodabljanju javne

uprave s ciljem večje preglednosti in uveljavljanja praks dobrega upravljanja.

Vendar ni dovolj le opredeljevanje potreb in izzivov. Evropska regionalna politika lahko

skupne izzive in probleme spremeni v priložnosti. To dokazuje več deset tisoč projektov,

ki jih skupaj izvajajo države članice in EU. Take projekte lahko srečate na vsakem koraku.

Upam, da vas bo ta brošura prepričala, da Evropa deluje.

Danuta Hübner,

Članica Evropske komisije,

odgovorna za regionalno politiko

SL

Januar 2008

Regionalna politika EU 2007–2013

Skupaj za regije

Uvodna beseda ............................................................................................................................................................................................................................................... 1

Na kratko: politika za evropske regije .................................................................................................................. 2

Zakaj je evropska regionalna politika pomembna ......................................... 4

Kako deluje ...................................................................................................................................................................................................................................................................... 6

Kdo prejema sredstva, koliko in za kaj? ........................................................................................................ 8

Privabiti investitorje ....................................................................................................................................................................................................................... 10

Promet: izboljšati dostopnost ............................................................................................................................................................... 12

Inovativnost v regijah ............................................................................................................................................................................................................. 14

Zelena luč za trajnostno rast ...................................................................................................................................................................... 16

Živeti bolje v evropskih mestih ....................................................................................................................................................... 18

Naložbe v ljudi ..................................................................................................................................................................................................................................................... 20

Smotrna poraba sredstev ....................................................................................................................................................................................... 22

Delati skupaj: Sodelovanje brez meja ................................................................................................................... 24

Kako učinkovita je kohezijska politika ................................................................................................................ 26

Nadzor nad davkoplačevalskim denarjem ....................................................................................... 28

Obveščanje: pravica vedeti .............................................................................................................................................................................. 30

V službi državljanov ....................................................................................................................................................................................................................... 32

Glosar ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 33

Vsebina

Naslovnica: GPS izmere, ki jih izvaja Engineering technology centre v Nördlingenu, Nemčiji

© CEC: DG REGIO / Mike St Maur Sheil

Urednik: Ana-Paula Laissy, Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno politiko

Revija je tiskana na recikliranem papirju.

Mnenja v tej publikaciji so mnenja avtorja in ne izražajo nujno stališč Evropske komisije.

1

Spoštovani bralec!

Vabim Vas, da odkrijete novo regionalno politiko Evropske unije, ki gradi na raznolikosti,

izzivih in priložnostih za regije Evrope. Danes je 43 % gospodarske proizvodnje in 75 %

naložb v raziskave in inovacije osredotočenih na samo 14 % evropskega ozemlja, na t. i.

peterokotnik med Londonom, Hamburgom, Münchnom, Milanom in Parizom. Z zadnjo

širitvijo Unije pa so se razlike med evropskimi regijami še poglobile. Luksemburg, kot naj-

bogatejša država članica, je zdaj sedemkrat bogatejši od Romunije, ki je najrevnejša čla-

nica. Na ravni regij so razlike še večje. Podobne vzorce lahko opazimo tudi v hitro rastočih

gospodarstvih, kot sta Kitajska in Indija, medtem ko so razlike med regijami na Japonskem

in v ZDA manj izrazite.

Evropska regionalna politika pomeni uresničitev načela solidarnosti med narodi Evrope.

Temeljni cilj EU je krepitev gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v luči zmanjše-

vanja razvojnih razlik med regijami, kar je zapisano že v Pogodbi o ustanovitvi Evropske

skupnosti. Finančna sredstva za uresničevanje tega cilja predstavljajo več kot tretjino pro-

računa EU za obdobje 2007–2013. Čeprav so naložbe kohezijske politike osredotočene na

najrevnejše regije in jim pomagajo pri dohitevanju bolj razvitih, pa pozitivno vplivajo na

konkurenčnost vseh regij in na pogoje življenja njihovih prebivalcev.

Globalizacija, podnebne spremembe, staranje prebivalstva, priseljevanje iz tretjih držav in

potreba po oskrbi s trajnostno energijo so izzivi, ki se ne ozirajo na nacionalne, instituci-

onalne ali politične meje in s katerimi se sooča vsa Evropa. Ta mora poiskati skupne reši-

tve in združiti prizadevanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Ti izzivi neposredno

vplivajo na lokalne skupnosti in zahtevajo sodelovanje javnih in zasebnih partnerjev pri

iskanju praktičnih, integriranih rešitev.

Dodana vrednost regionalne politike presega cilj „rast in zaposlovanje“. Kohezijska politika

deluje kot „uravnilovka” in zagotavlja usklajenost z drugimi politikami Skupnosti – tako na

področju državnih pomoči, okolja, transporta, kot na področju pospeševanja inovativ-

nosti ali informacijske družbe. Poleg tega prispeva k izboljšanju in posodabljanju javne

uprave s ciljem večje preglednosti in uveljavljanja praks dobrega upravljanja.

Vendar ni dovolj le opredeljevanje potreb in izzivov. Evropska regionalna politika lahko

skupne izzive in probleme spremeni v priložnosti. To dokazuje več deset tisoč projektov,

ki jih skupaj izvajajo države članice in EU. Take projekte lahko srečate na vsakem koraku.

Upam, da vas bo ta brošura prepričala, da Evropa deluje.

Danuta Hübner,

Članica Evropske komisije,

odgovorna za regionalno politiko

Na kratko: politika za evropske regije

Večja rast in več delovnih mest za vse regije in mesta v Evropski uniji je osrednje sporočilo kohezijske politike in njenih instrumentov za obdobje 2007–2013.

Največja investicija v okviru kohezijske

politike za sedemletno obdobje bo visoka

kar 347,4 milijard evrov, usmerjena pa bo

v pospeševanje gospodarske rasti regij in

ustvarjanje novih delovnih mest. Kohezijski

instrumenti bi lahko prispevali k povečanju

rasti v novih državah članicah v povprečju

za 6 % in pomagali ustvariti kar dva mili-

jona novih delovnih mest.

Regije v okviru cilja „konvergenca“, v

katerih živi 35 % prebivalstva Unije, naj bi

prejele 82 % skupnih sredstev. Ostale regije

bodo dobile 55 milijard evrov, in sicer v

okviru cilja „regionalna konkurenčnost

in zaposlovanje“. Za čezmejno, nadna-

cionalno in medregionalno sodelovanje v

okviru cilja „evropsko teritorialno sode-

lovanje“ je na voljo 8,7 milijarde evrov.

Te tri cilje podpirajo trije skladi, Evropski

sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohe-

zijski sklad in Evropski socialni sklad

(ESS).

ESRR bo podpiral projekte na področju

regionalnega razvoja, gospodarskih spre-

memb, izboljšanja konkurenčnosti in teri-

torialnega sodelovanja, Kohezijski sklad

pa se bo osredotočil na okoljske infrastruk-

ture, na energetsko učinkovitost in obno-

vljive vire energije v državah članicah, kjer

je bruto nacionalni dohodek nižji od 90 %

povprečja EU.

Ukrepi ERSS v okviru cilja „konvergenca“

bodo usmerjeni v izboljšanje infrastruktur,

konkurenčnosti gospodarstva, v raziskave,

inovativnost in trajnostni regionalni razvoj.

V tem kontekstu bodo prednostne naloge

tri: inovativnost in ekonomija znanja, okolje

in preprečevanje tveganja ter dostopnost

prometnih in telekomunikacijskih povezav

na območjih izven mestnih središč.

ESS bo v okviru ciljev „konvergenca“ in

„konkurenčnost in zaposlovanje“ nudil

podporo pri napovedovanju in obvladova-

nju gospodarskih in socialnih sprememb.

Predvidene so štiri vrste ukrepov: izbolj-

šanje prilagodljivosti delavcev in podjetij;

izboljšanje dostopa do zaposlitve in vklju-

čevanje na trg dela; krepitev socialne vklju-

čenosti z vidika preprečevanja diskrimina-

cije in vključevanja na trg dela prikrajšanih

posameznikov; pospeševanje reform na

področju zaposlovanja in vključevanja.

2

ESS bo v okviru cilja „konvergenca“ podpi-

ral tudi prizadevanja za boljše izobraževa-

nje in usposabljanje in pomagal razvijati

institucionalne zmogljivosti in učinkovitost

javnih uprav.

Poglavitna področja naložb (1) in njihovi

deleži fi nančnih sredstev v vseh programih

kohezijske politike:

n Znanje in inovativnost: skoraj 83 mili-

jard evrov (24 %) za raziskovalna sredi-

šča in infrastrukturo, za prenos tehno-

logij in inovacij v podjetjih ter razvoj in

širitev informacijskih in komunikacijskih

tehnologij.

n Transport: približno 76 milijard evrov

(22 %) je bilo dodeljenih za izboljša-

nje dostopnosti regij, za pospeševanje

čezevropskih omrežij in za naložbe v

trajnostne prometne infrastrukture,

predvsem na urbanih območjih.

n Varovanje okolja in preprečevanje

tveganja: sredstva v višini 51 mili-

jard evrov (19 %) bodo namenjena

infrastrukturi, kot so na primer čistilne

naprave in naprave za obdelavo odpad-

kov, za dekontaminacijo zemljišč s

ciljem priprave za uporabo v gospodar-

ske namene in za varstvo okolja pred

tveganji.

n Človeški viri: 76 milijard evrov (22 %)

je predvidenih za izobraževanje, uspo-

sabljanje, zaposlovanje in načrte soci-

alnega vključevanja, ki jih bo fi nanciral

ESS.

Druge intervencije bodo spodbujale pod-

jetništvo, energetska omrežja in energetsko

učinkovitost, oživljanje mest in podeželja,

turizem, kulturo in krepitev institucionalnih

zmogljivosti javnih uprav.

Finančni instrumenti so zakonsko urejeni z

uredbami EU. Njihova naloga je sofi nan-

cirati nacionalne, regionalne in čezmejne

programe, ki jih upravljajo organi nacional-

nih in regionalnih oblasti. Ti organi, skupaj

s Komisijo nadzorujejo, obveščajo javnost

in vrednotijo programe.

Kratki opisi 423 programov, ki bodo

fi nancirani med 2007 in 2013, so na

voljo na spletni strani Evropske komisije:

http://ec.europa.eu/regional_policy

3

1 Prosim, upoštevajte, da podatki o investicijah skozi kohezijsko politiko temeljijo na informacijah, ki so jih države članice posredovale jeseni 2007. Predstavljajo načrtovane izdatke in so lahko predmet sprememb v obdobju do 2013.

4

Bolgarija

Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 6,9 milijarde evrov

Konvergenca:

6,7 milijarde evrov

Evropsko teritorialno

sodelovanje:

179 milijonov evrov

Usmeritev programovIzboljšanje infrastruktur,

človeškega kapitala in

zaposlovanja, pospeševanje

podjetništva v ugodnejšem

poslovnem okolju

in z ustreznim vodenjem

ter spodbujanje skladnega

teritorialnega razvoja.

CiljiZvišati stopnjo rasti BDP

za 0,27 %.

Približno 36 700 novih

delovnih mest.

Zakaj je evropska regionalna politika pomembna

Novo letališče v Sofi ji, Bolgarija

Evropska unija ustvari 43 % gospo-

darskega prihodka na zgolj 14 % svo-

jega ozemlja, in sicer v geografskem

peterokotniku, ki ga tvorijo London,

Hamburg, München, Milano in Pariz,

kjer živi približno ena tretjina prebi-

valstva Evrope.

Gospodarske in socialne razlike v Evropi

so velike in so se ob nedavni širitvi še

poglobile. Luksemburg, najbogatejša

država članica po dohodku na prebivalca

je zdaj sedemkrat bogatejši od Romunije,

ki je najrevnejša država.

Na regionalni ravni so razlike še večje:

najbogatejša regija je Inner London z

290 % povprečja bruto domačega proi-

zvoda (BDP) EU-27 na prebivalca, medtem

ko najrevnejša regija Nord-Est v Romuniji

dosega komaj 23 % povprečja EU. Čeprav

BDP ni popolnoma zanesljiv pokazatelj

življenjskega standarda, saj ne upošteva

relativnih življenjskih stroškov, pa kljub

temu opozarja, da razlike dejansko obsta-

jajo.

To spominja na razmere, ki jih strokov-

njaki opažajo na Kitajskem in v Indiji: v

obeh deželah ima najbogatejša regija kar

sedemkrat višji BDP kot najmanj razvita

regija. V ZDA je ta razlika samo dvainpol-

kratna, na Japonskem samo dvakratna.

Evropska unija pa je več kot samo skupni

trg – temelji na skupnih vrednotah in poli-

tikah, ki jih sprejemajo države članice v

korist svojih prebivalcev. Regionalna poli-

tika EU v praksi uveljavlja solidarnost med

narodi Evrope, in sicer s krepitvijo konku-

renčnosti gospodarstva EU kot celote.

To prispeva k uresničevanju enega od

temeljnih ciljev Pogodbe ES: vzpostavitev

gospodarske in socialne kohezije z zmanj-

ševanjem razlik med regijami in z bolj pra-

vično razporeditvijo prednosti skupnega

trga po ozemlju EU.

Več kot tretjina proračunskih sred-

stev EU je trenutno dodeljena fi nančnim

instrumentom kohezijske politike EU,

Evropskemu skladu za regionalni razvoj,

Kohezijskemu skladu in Evropskemu soci-

alnemu skladu. Slednji bodo v obdobju

2007–2013 fi nancirali programe v vredno-

sti 347,4 milijarde evrov, od tega bodo

najrevnejše regije EU deležne 82 % naložb.

Dodana vrednost kohezijske politike EU

je precejšnja:

n Kohezijska politika podpira prepo-

trebne naložbe v infrastrukture, člove-

ške vire in posodobitev ter diverzifi ka-

cijo regionalnih gospodarstev, prispeva

pa tudi k večji rasti in ustvarjanju več

delovnih mest v revnejših državah čla-

nicah in regijah.

5

Estonija

Dodeljena sredstva, 2007–2013Skupaj: 3,45 milijarde evrov

Konvergenca:

3,4 milijarde evrov


sodelovanje:

52 milijonov evrov

Usmeritev programovNaložbe v izobraževanje,

raziskave in inovativnost,

boljše povezave, trajnostna

raba okolja, skladen razvoj

regij in njihovih upravnih

zmogljivosti.

CiljiZvišati stopnjo zaposlenosti

na 72 % (s 64,4 % leta 2005).

Več naložb v raziskave

s strani podjetij

(z 0,42 % na 1,6 % BDP).

Povečati delež gospodinjstev

z internetnim priključkom

na 70 % (s 36 % leta 2005).

Zvišati stopnjo predelave

trdnih odpadkov na 60 %

(36,6 % leta 2005).

Obdržati porabo primarnih

virov energije na stopnji

2003 do leta 2010.

Nove ceste v Estoniji: avtocesta Via Baltica

n Države članice in regije, ki so upravičene

do fi nančne pomoči, dosegajo nadpov-

prečno stopnjo rasti in zaposlovanja in

se hitreje približujejo ravni razvito-

sti EU kot države in regije, v katerih ni

naložb kohezijske politike.

n Kohezijska politika deluje kot „urav-

nilovka“ in jamči za usklajenost z

drugimi politikami Skupnosti, tako na

področju državnih pomoči, okolja in

transporta, kot na področju pospeše-

vanja inovativnosti ali informacijske

družbe. Izboljšuje in posodablja javne

uprave, povečuje preglednost in spod-

buja dobro vodenje.

V preteklosti so se države članice in regije,

ki so v največji meri izkoristile možnosti v

okviru regionalne politike, hitreje približe-

vale povprečni stopnji razvitosti EU ali pa

so jo celo presegle. V naslednjih letih se bo

ta zgodba o uspehu nadaljevala v državah

članicah, ki so se EU pridružile leta 2004.

Vendar pa se Evropa kot celota sooča z

novimi izzivi. Globalizacija, podnebne

spremembe in staranje prebivalstva ne

poznajo nacionalnih, institucionalnih ali

političnih meja, ampak neposredno in

v različni meri vplivajo na regionalne in

lokalne skupnosti.

Posamezne regije, države članice ali politike

EU same ne morejo izboljšati konkurenč-

nosti Evrope. Gospodarski uspeh je druž-

ben proces, ki zahteva tesno sodelovanje.

Evropska regionalna politika lahko skupne

izzive spremeni v prednosti. Zasnovana

je tako, da ljudi vključuje v oblikovanje in

uresničevanje regionalnih razvojnih strate-

gij in lokalnih projektov v korist Evrope kot

celote.

6

Ciper

Dodeljena sredstva, 2007–2013Skupaj: 640 milijonov evrov

Konvergenca:

213 milijonov evrov


sodelovanje:

28 milijonov evrov

Usmeritev programovKrepitev gospodarstva,

pospeševanje podjetništva

in inovativnosti, človeških

virov, zaposlovanja in socialne

kohezije, posodobitev

okoljskih, prometnih

in energetskih infrastruktur

in razvoj trajnostnih

skupnosti.

CiljiZvišati letno stopnjo rasti

BDP s 3,8 % na 4,2 %.

Zvišati stopnjo zaposlenosti

z 68,5 % na 71 %.

Povečati delež izdatkov

za RR na 1 % nacionalnega

BDP do leta 2010.

Povečati delež javnega

prometa z 2 % na 10 %

skupnega prometa.

Kako deluje

Prenova mesta v Nikoziji, Ciper

Ključni elementi dinamičnega in učin-kovitega regionalnega razvoja so par-tnerstvo v vseh regijah Evropske unije, načrtovanje in dobro upravljanje.

Evropsko regionalno politiko, njene instru-

mente in programe decentralizirano

upravljajo organi nacionalnih in regio-

nalnih oblasti. V skupnem okviru, ki ga je

vzpostavila EU, države članice in regije

opredelijo prednostne cilje, za katere bodo

namenile sredstva iz skladov EU.

Vsak program je končni rezultat procesa,

v katerega so vključeni organi oblasti na

evropski, regionalni in lokalni ravni, socialni

partnerji in organizacije civilne družbe. Tak

proces zagotavlja, da so vsi partnerji sood-

govorni za razvojne programe in da so ti

prilagojeni potrebam posameznih regij.

Odbori, v okviru katerih se partnerji vklju-

čujejo v oblikovanje, upravljanje in nadzo-

rovanje programa spremljajo intervencije

EU.

Za obdobje 2007–2013 morajo države čla-

nice in regije pripraviti nacionalne stra-

teške referenčne okvire in nacionalne

ter regionalne operativne programe.

Uredbe EU in strateške smernice Skupno-

sti za kohezijsko politiko določajo skupna

pravila za upravljanje skladov, pri tem pa

upoštevajo splošne prednostne naloge

iz Strategije EU za rast in zaposlovanje, ki

želi Evropo preoblikovati v območje visoke

rasti, ustvariti večje število in boljša delovna

mesta.

V celoti bo potekalo 423 operativnih pro-

gramov in okoli 900 velikih projektov. Izbor

projektov opravijo organi nacionalnih in

regionalnih oblasti, ki pri tem sodelujejo

z Evropsko komisijo, in sicer predvsem pri

odločitvah o velikih projektih in na podro-

čju zagotavljanja nadzora, obveščanja jav-

nosti in standardov vrednotenja.

Izvajanje programov v praksi ni vedno

lahko: najpomembnejše pri tem je stra-

teško načrtovanje. Za pospeševanje tega

procesa so bile zasnovane strateške

smernice za kohezijsko politiko. V njih

so določeni skupni cilji za vse programe.

Izdatki morajo biti namenjeni za interven-

cije, ki podpirajo raziskave in inovativnost,

informacijsko družbo, trajnostni razvoj,

energetsko učinkovitost in razvoj človeških

virov. V regijah cilja „konvergenca“ mora biti

za prednostne naloge namenjenih 60 %

vseh razpoložljivih sredstev, v ostalih regi-

jah pa 75 %.

Te smernice odpirajo tudi vrsto pomemb-

nih izzivov. Programi naj bi naložbe usme-

rili v področja visoke rasti in v gibala rasti

in zaposlovanja, kot so inovativnost in izo-

braževanje, vzpostavili naj bi celovite sre-

dnjeročne razvojne strategije, pospeševali

čezevropske infrastrukture in trajnostni

okoljski razvoj, zbrali dodatna sredstva ter

razvijali partnerstva med organi in telesi na

različnih ravneh oblasti.

7

Litva

Dodeljena sredstva, 2007–2013Skupaj: 6,9 milijarde evrov

Konvergenca:

6,78 milijarde evrov


sodelovanje:

109 milijonov evrov

Usmeritev programov Večja produktivnost

gospodarstva, ki temelji

na znanju, pospeševanju

inovativnosti, povečanju

konkurenčnosti in višji

kakovosti življenja.


z 61,2 % na 70 %.


za raziskave z 0,76 %

na 2,2 % BDP.

Novi cevovodi za vodovodno/kanalizacijsko infrastrukturo, Litva

Vsak operativni program ima več pred-

nostnih nalog in ustreznih ciljev v skladu z

razvojnimi cilji posamezne države članice

oziroma regije. Prednostne naloge združu-

jejo dejavnosti in določajo merila za izbor

projektov. Potencialni upravičenci, pa tudi

javnost imajo pravico poznati merila in

rezultate izbora projektov.

Strukturni skladi EU in Kohezijski sklad

sofi nancirajo operativne programe, in

sicer prispevajo od 50 do 85 % skupnih

sredstev, odvisno od cilja kohezijske poli-

tike, v katerega spada določena država

članica ali regija. Preostanek se fi nancira

iz javnih (nacionalnih ali regionalnih) ozi-

roma zasebnih sredstev. Podrobna pravila

o upravičenosti do sredstev in o stopnjah

sofi nanciranja so opredeljena v vsakem

operativnem programu.

Po prvotnem predplačilu, EU izvaja pla-

čila na podlagi računov, ki jih potrdijo

nacionalni ali regionalni organi oblasti.

Če računov ni mogoče preveriti oziroma

upravičenec ne izvaja ustreznih postop-

kov fi nančnega poslovodenja, ima EU

pravico prekiniti fi nanciranje in zahtevati

povračilo že izplačanih sredstev.

V tekočem programskem obdobju je rok

za izvedbo rednih izplačil konec leta 2015.

Strateško in skladno načrtovanje na vseh

ravneh je odločilen temeljni korak, toda

brez odgovornega vodenja se tudi naj-

boljši načrti izjalovijo. To pa zahteva krepi-

tev institucionalnih zmogljivosti, učinkovi-

tosti in preglednosti javne uprave v državah

članicah in regijah. Instrumenti kohezijske

politike podpirajo krepitev usposobljeno-

sti, predvsem v regijah cilja „konvergenca“.

Evropska komisija spodbuja izmenjavo

dobrih praks, in sicer v obliki obveščanja,

organizacije seminarjev in vzpostavljanja

omrežij.

8

Latvija


Konvergenca:

4,5 milijarde evrov


sodelovanje:

90 milijonov evrov

Usmeritev programovRazvoj in učinkovita raba

človeških virov, povečanje

konkurenčnosti in prehod

na gospodarstvo, temelječe na

znanju, izboljšanje javnih služb

in infrastruktur kot predpogoj

za skladen nacionalni

in teritorialni razvoj.

CiljiObdržati letno stopnjo rasti BDP

med 6 in 8 % (11,9 % leta 2006).


na 70 % (66,3 % leta 2006) in

znižati stopnjo nezaposlenosti

pod 6 % (6,5 % leta 2006).

Povečati izdatke za raziskave

in razvoj na 1,5 % BDP, v

primerjavi z 0,57 % leta 2005.

Povečati delež starih med 20 in

24 let s srednješolsko izobrazbo

na 85 % (2005: 79,9 %).

Povečati delež državljanov,

ki imajo dostop do storitev

upravljanja z odpadnimi

vodami na 62 % (2004: 9 %).

Kdo prejema sredstva, koliko in za kaj?

Nov dostop do letališča v Rigi, Latvija

Financiranje v okviru kohezijske poli-

tike EU temelji na načelu solidarnosti

med bolj in manj uspešnimi državami

članicami.

Pomoč revnejšim regijam v Evropi pri

doseganju evropskega povprečja seveda

pomeni, da morajo bogatejši prispevati

več v proračun EU, kot iz njega dobijo. Po

drugi strani pa solidarnost ni enosmeren

proces. Moderne infrastrukture in proizvo-

dnja, trajnostna raba virov in boljše izobra-

ževanje ter usposabljanje ljudi v revnejših

regijah koristi tudi prebivalcem in gospo-

darstvom v bogatejših državah.

V obdobju 2007–2013 bodo ESRR, Kohezij-

ski sklad in ESS prispevali k uresničevanju

treh ciljev: konvergenca (ESRR, ESS in Kohe-

zijski sklad), regionalna konkurenčnost in

zaposlovanje (ESRR in ESS) in evropsko

teritorialno sodelovanje (ESRR).

V okviru cilja konvergenca so upravičene

do fi nanciranja tiste regije, katerih BDP ne

dosega 75 % povprečja EU. Ostale regije

so upravičene do fi nanciranja v okviru cilja

regionalna konkurenčnost in zaposlovanje.

Geografska upravičenost regij v okviru

cilja evropsko teritorialno sodelovanje pa

se nanaša na čezmejne regije ali tiste na

področjih nadnacionalnega sodelovanja.

Cilji, upravičene regije in dodeljena

sredstva:

n Konvergenca: v to kategorijo sodi 84

regij v 17 državah članicah (EU-27) s

154 milijoni prebivalcev, v katerih BDP

na prebivalca ne dosega 75 % povpre-

čja Skupnosti. V okviru cilja „postopno

opuščanje“ pa v to kategorijo sodi še

dodatnih 16 regij s 16,4 milijona pre-

bivalcev in z BDP, ki le rahlo presega

povprečje Skupnosti, in sicer zaradi

statističnega učinka širitve EU. V okviru

cilja konvergenca je na voljo 282,8 mili-

jarde evrov, kar predstavlja 81,5 % vseh

sredstev; 199,3 milijarde evrov odobre-

nih sredstev je namenjenih regijam cilja

konvergenca, 13,9 milijarde evrov regi-

jam v okviru cilja postopno opuščanje,

69,6 milijarde pa za Kohezijski sklad, iz

katerega bo sredstva črpalo 15 držav

članic.

n Regionalna konkurenčnost in zapo-

slovanje: upravičenih je 168 regij v 19

državah članicah s 314 milijoni prebi-

valcev. Med temi je 13 regij z 19 milijoni

prebivalcev, ki sodijo med t. i. območja

postopnega prehoda, in so kot bivše

regije „Cilja 1“ upravičene do posebnih

fi nančnih sredstev. Sicer pa skupna sred-

stva v višini 54,9 milijarde evrov – od

9

Poljska


Konvergenca:



sodelovanje:

731 milijonov evrov

Usmeritev programovIzboljšati javno upravo,

povečati kakovost človeškega

kapitala, posodobiti

infrastrukture, podpirati

konkurenčna in inovativna

podjetja, povečati regionalno

konkurenčnost in spodbujati

razvoj podeželja.

CiljiDo leta 2013 ustvariti

3,5 milijona delovnih

mest in s tem stopnjo

zaposlenosti zvišati

na 60 % (52,8 % leta 2005).


za raziskave in inovacije

na 1,5 % BDP (trenutno 0,57 %).

Potrojiti dolžino avtocestnih

in železniških infrastruktur.

Povečati delež uporabe

obnovljivih virov energije

na 8,5 % (2,9 % leta 2005).

Povečati BDP na prebivalca

z 51 % povprečja EU

(leta 2006) na 65 %.

Cestno gradbišče, Poljska

tega 11,4 milijarde za regije „postopnega

prehoda“ – predstavljajo nekaj manj kot

16 % vseh dodeljenih sredstev.

n Evropsko teritorialno sodelovanje:

na čezmejnih območjih živi 181,7 mili-

jona prebivalcev EU (37,5 % vsega pre-

bivalstva EU), sicer pa vse regije v EU

sodijo v vsaj eno od 13 območij nad-

nacionalnega sodelovanja. Vseh sred-

stev na razpolago je 8,7 milijarde evrov

(2,5 % skupnih sredstev), od tega je

6,44 milijarde evrov namenjenih za čez-

mejno sodelovanje, 1,83 milijarde za

nadnacionalno sodelovanje in 445 mili-

jonov evrov za medregionalno sodelo-

vanje in omrežja.

Metoda izračunavanja višine dodeljenih

sredstev je določena v uredbah, ki ure-

jajo instrumente kohezijske politike EU. Ta

metoda se razlikuje po posameznih ciljih

in dodeljen delež je predvsem odvisen od

regionalne oziroma nacionalne uspešno-

sti, števila prebivalstva in stopnje nezapo-

slenosti. Financiranje ne presega približno

4 % bruto domačega proizvoda posame-

zne države članice.

Cilji, strukturni skladi in instrumenti 2007–2013

Cilji Strukturni skladi in instrumenti

Konvergenca ESRR ESS Kohezijski sklad

Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje ESRR ESS

Evropsko teritorialno sodelovanje ESRR

10

Španija


Konvergenca:


Regionalna konkurenčnost

in zaposlovanje:

8,5 milijarde evrov


sodelovanje:

559 milijonov evrov

Usmeritev programovUstvariti privlačnejše okolje

za naložbe in delo, izboljšati

znanje in pospeševati

inovativnost za krepitev rasti,

ustvariti več in boljša delovna

mesta.


s 63,3 % leta 2005 na 70 %

do leta 2013.

Povečati izdatke za raziskave

in inovacije z 1,06 na 2 % BDP.

Prispevati k zmanjšanju emisij

CO2 za 15 %.

Privabiti investitorje

Inovacije v grafi čni industriji v Brobygrafi ski, Švedska

Podpirati mala in srednja podjetja (MSP) in privabiti zunanje investitorje sta ključni aktivnosti kohezijske poli-tike na področju spodbujanja regio-nalnih gospodarstev.

Za izboljšanje gospodarske uspešnosti

regij, sploh tistih, ki zaostajajo, je bistve-

nega pomna privabiti investitorje in izbolj-

šati proizvodne zmogljivosti. V EU vsak dan

ustanovimo okoli 1,2 milijona podjetij, kar

je približno 10 % vseh podjetij. Le polovica

se jih prebije skozi prvo leto delovanja.

Poleg tega obstajajo velike razlike med

državami EU. V Italiji, Španiji in Veliki Brita-

niji ustanovijo enkrat več novih podjetij,

kot je povprečje v EU.

Kohezijska politika EU je zaslužna za velik

del skupnih naložb, predvsem v državah

članicah cilja „konvergenca“, saj prispeva

do 20 % bruto naložb v osnovna sredstva.

Ukrepi, ki jih fi nancirata Strukturni in Kohe-

zijski sklad, so še posebej usmerjeni v poso-

dobitev malih in srednjih podjetij, ki imajo

manj kot 250 zaposlenih, njihov promet pa

ne presega 50 milijonov evrov.

Mala in srednja podjetja so pravi velikani

evropskega gospodarstva, saj predsta-

vljajo 99 % vseh podjetij v Evropski uniji in

zagotavljajo dve tretjini zaposlitev v zaseb-

nem sektorju. Podjetja z manj kot deset

zaposlenimi prevladujejo v državah, kot sta

Italija (47 %) in Poljska (41 %), medtem ko v

Veliki Britaniji 46 % zaposlitev zagotavljajo

velika podjetja.

Vendar pa imajo mala in srednja podjetja

težave pri pridobivanju kapitala in znanja,

pogosto jim primanjkuje tudi izkušenj. Cilj

regionalne in kohezijske politike EU je rešiti

te probleme s kombinacijo „trdnih“ ukre-

pov, kot so neposredne naložbe, in „meh-

kih“ ukrepov, predvsem z zagotavljanjem

storitev podjetniškega svetovanja, uspo-

sabljanja, inovativnega okolja, fi nančnega

inženiringa in prenosa tehnologij, pa tudi z

vzpostavljanjem omrežij in grozdov pove-

zanih podjetij.

Države članice EU, predvsem tiste, ki so se

Uniji pridružile leta 2004, relativno uspešno

privabljajo tuje investitorje. Toda razlike

v uspešnosti posameznih držav so velike.

Na primer, v Estoniji je od leta 1998 do 2005

delež neposrednih tujih naložb predstavljal

11 % bruto domačega proizvoda, v Bolga-

riji in v Češki republiki 9 %, na Madžarskem

in Slovaškem 6 in 7 %, 4–5 % v Latviji, Litvi,

Romuniji in na Poljskem, v Sloveniji pa 2 %.

Problematično je tudi to, da so neposredne

tuje naložbe v glavnem skoncentrirane v

glavnih mestih in njihovih regijah, kar še

povečuje razlike med regijami, namesto da

bi jih zmanjševalo.

Med razlogi za naložbo v določeno

regijo so dostop do novih trgov, bližina

države, od koder izvira investitor, skupni

jezik, nizki davki od dohodka pravnih oseb

in razpoložljivost kvalifi cirane delovne sile.

Regionalna politika ne more vplivati na vse

te dejavnike, lahko pa prispeva na drugih

11

Švedska



in zaposlovanje:

1,6 milijarde evrov


sodelovanje:

265 milijonov evrov

Usmeritev programov Pospeševanje inovativnosti

in podjetništva, izboljšanje

spretnosti, znanj in ponudbe

delovne sile, spodbujanje

dostopnosti in čezmejnega

sodelovanja.

CiljiUstvariti vsaj 33 800

novih delovnih mest.

Ustvariti 12 800

novih podjetij.

Omogočiti usposabljanje

za več kot 300 000 ljudi.

Telekomunikacijski park v Valenciji, Španija

področjih, ki povečujejo privlačnost dolo-

čene regije: dostopnost, izobraževanje

delovne sile, infrastruktura za informacijsko

in komunikacijsko tehnologijo ter izdatki

za raziskave in inovacije.

Med letoma 2007 in 2013 bodo programi

kohezijske politike podpirali:

n Neposredne naložbe v podjetja,

predvsem tiste, ki so povezane z razi-

skavami in inovacijami, prenosom teh-

nologij in okolju prijazno proizvodnjo.

Za te dejavnosti je namenjenih okoli

42,8 milijarde evrov (12 % skupnih

dodeljenih sredstev).

n Podjetništvo, in sicer z zagotavljanjem

storitev, izboljšanjem prilagodljivosti

delavcev, podjetij in podjetnikov ter

z informacijskimi in komunikacijskimi

tehnologijami. V ta namen je na voljo

približno 44,7 milijarde evrov (13 % sku-

pnih dodeljenih sredstev).

n Človeški kapital in dostop do zaposli-

tve. Namenjenih je 48,8 milijarde evrov

(14 % skupnih dodeljenih sredstev) za

zvišanje ravni izobrazbe regionalne in

lokalne delovne sile.

12

Portugalska


Konvergenca:



in zaposlovanje:

938 milijonov evrov


sodelovanje: 99 milijonov evrov

Usmeritev programovRazvoj spretnosti in znanj

delavcev, pospeševanje

trajnostne rasti, zagotavljanje

socialne kohezije,

pospeševanje teritorialnega

razvoja in razvoja mest,

izboljšanje učinkovitosti

vodenja.

CiljiPovečati delež poklicnih tečajev

v srednjem izobraževanju

za 50 % in tako zmanjšati velik

osip v šolah (38 % leta 2005).

Povečati delež srednje in

visoko tehnoloških podjetij

v industrijskem sektorju

z današnjih 3,4 % na 6,2 %

do leta 2010.

Povečati delež zasebnih

in javnih naložb v raziskave

in tehnologijo glede na BDP

(na 0,8 % in 1 % do leta 2010,

v tem zaporedju).

Promet: izboljšati dostopnost

Most čez reko Guadiana, ki povezuje Španijo in Portugalsko, Algarve

V primeru prometne infrastrukture je lepo vidno, kaj se da doseči s pomo-čjo strukturnih in Kohezijskega sklada EU.

Izboljšanje dostopnosti je ključnega

pomena za krepitev regionalnih gospodar-

stev, konkurenčnosti in kohezije. Prometna

politika Evropske unije spodbuja trajno-

stno mobilnost ljudi in blaga z zagota-

vljanjem učinkovitosti, varnosti in z zmanj-

ševanjem negativnih učinkov na okolje.

Ukrepi prometne politike so usmerjeni na

naslednja področja: čezevropska omrežja

(TEN), zračni, cestni, železniški in pomorski

promet, rečni promet, multimodalni pre-

voz, varnost in pravila za državne pomoči.

Predvsem Kohezijski sklad in Evropski sklad

za regionalni razvoj (ESRR) sta veliko prispe-

vala k posodobitvi prometnih infrastruktur

v manj razvitih državah članicah in regijah

in bosta na tem področju dejavna tudi v

obdobju 2007–2013.

Približno 76 milijard evrov (22,2 % sku-

pnih dodeljenih sredstev) bo porabljenih

za promet, prednost bodo imeli projekti

čezevropskih omrežij. Za tovrstne projekte

je bilo v obdobju 2000–2006 namenjenih

38 milijard evrov (15 % skupnih dodeljenih

sredstev). Naložbe bodo pokrivale strate-

gije prometa na ravni EU, nacionalni in regi-

onalni ravni, ki si prizadevajo za ravnotežje

med cestnim, železniškim in trajnostnim

modelom prometa. Povezave med kohe-

zijsko in prometno politiko se odražajo v

smernicah, ki zagotavljajo kakovost projek-

tov, in v številnih prednostnih nalogah:

n 30 projektov čezevropskih omrežij v

evropskem interesu v državah člani-

cah in regijah, upravičenih do fi nancira-

nja v okviru cilja „konvergenca“. Poseben

poudarek bo na čezmejnih projektih.

n Naložbe v sekundarne povezave v

okviru integrirane regionalne prometne

in komunikacijske strategije.

n Železniška infrastruktura.

n Okoljsko trajnostna prometna

omrežja.

n Izboljšanje povezljivosti neobalnih

ozemelj s čezevropskimi omrežji.

n Morske avtoceste.

Naložbe kohezijske politike v promet med

letoma 2007 in 2013 bodo osredotočene

na regije cilja „konvergenca“. Sredstva bodo

razdeljena kot sledi:

n Projekti čezevropskih omrežij dobijo

za vse vrste prevoza 38 milijard evrov

(11 % skupnih naložb kohezijske poli-

tike). Približno polovica sredstev je

namenjenih za cestne, polovica pa za

železniške infrastrukture.

n Skoraj 41 milijard evrov (12 % skupnih

13

Irska

Dodeljena sredstva 2007–2013Skupaj: 901 milijonov evrov


in zaposlovanje:

751 milijonov evrov


sodelovanje:

151 milijonov evrov

Usmeritev programov Izboljšanje gospodarske

infrastrukture, pospeševanje

podjetništva, znanosti in

inovativnosti, človeškega

kapitala, izboljšanje socialne

infrastrukture in socialne

vključenosti.

CiljDoseči od 4 do 4,5

odstotno stopnjo letne

gospodarske rasti v

ugodnem mednarodnem

gospodarskem okolju.

Železniška proga Belfast, Dublin, Irska

naložb) bo na voljo za cestne infra-

strukture, vključno s čezevropskimi

omrežji, nacionalnimi, regionalnimi in

lokalnimi cestami.

n 23,6 milijarde evrov (6,8 %) za cestne

infrastrukture, vključno s projekti

čezevropskih omrežij.

n Preostala sredstva bodo razdeljena

sledeče: pristanišča in rečni promet

4,1 milijarde evrov (1,2 %), multimo-

dalni promet in inteligentni transpor-

tni sistemi 3,3 milijarde evrov (1 %);

letališča 1,9 milijarde evrov (0,5 %)

in mestni prevoz 1,9 milijarde evrov

(0,5 %).

Cilj čezevropskih omrežij je zagotoviti

medsebojno dostopnost, povezanost in

interoperabilnost vseh vrst prevoza. EU

je leta 1996 določila smernice in oprede-

lilacilje, prednostne naloge in projekte v

skupnem interesu, pa tudi fi nančnei instru-

mente.

Število prednostnih projektov se je z

nedavno širitvijo EU s 14 povečalo na 30,

spremenila pa so se tudi pravila za dode-

ljevanje pomoči, da bi omogočili višjo sto-

pnjo sofi nanciranja za prednostne projekte,

ki prečkajo meje in naravne ovire. Dokon-

čanje omrežij bo znatno skrajšalo čas poto-

vanja potnikov in blaga, saj bodo omrežja

po ocenah pripomogla k 14 odstotnemu

zmanjšanju cestnih zastojev in izboljšala

učinkovitost železniškega prevoza. Emisije

CO2 naj bi se zmanjšale za 6,3 milijona ton

na leto.

14

Francija


Konvergenca: 3,2 milijarde evrov

Regionalna konkurenčnost in

zaposlovanje: 10,2 milijarde evrov


sodelovanje: 872 milijonov evrov

Usmeritev programovIzboljšati konkurenčnost,

spodbujati ustvarjanje in

ohranjanje delovnih mest,

povečati človeški kapital,

privlačnost regij in naložbe

v zaposlovanje, zagotavljanje

socialnega vključevanja,

teritorialnega razvoja

in trajnostnega razvoja,

pospeševanje inovativnosti in

ekonomije znanja, usposabljanja,

razvoja informacijskih in

komunikacijskih tehnologij,

varstvo okolja, preprečevanje

tveganja in energetska politika.

CiljiPovečati delež raziskav

v zasebnem sektorju (1,25 %

BNP leta 2006) in se približati

standardom Skupnosti

na področju inovativnosti.

Zmanjševati porabo energije za

2 % na leto do 2015 in zmanjšati

emisije toplogrednih plinov

v povprečju za 3 % do 2050.

Inovativnost v regijah

INTECHMER: raziskava biološke onesnaženosti morskega okolja, Cherbourg, Normandija, Francija

Trajnostna gospodarska rast je vse bolj povezana s pripravljenostjo regi-onalnih gospodarstev na spremembe in z njihovimi zmogljivostmi na področju inovativnosti. To pomeni, da moramo ustvariti okolje, ki spod-buja raziskave, razvoj in inovativnost. V kohezijski politiki se to odraža kot izrazito povečanje sredstev, name-njenih za uresničevanje tega predno-stnega cilja.

Najnovejši statistični podatki potrjujejo

velike razlike med državami članicami in

regijami EU na področju raziskav in razvoja

(RR) ter inovativnosti. Izdatki za RR so leta

2005 dosegli 1,84 % bruto domačega proi-

zvoda (BDP) EU-27, kar je slab rezultat v pri-

merjavi z ZDA (2,67 %) in Japonsko (3,2 %).

Finska in Švedska sta edini državi članici, ki

za RR namenjata več kot 3 % svojega BDP.

Samo 27 od 268 regij v EU dosega ome-

njeno stopnjo. Več kot 100 regij porabi

manj kot 1 %, večina teh je v Južni Evropi

in v novih državah članicah.

Tri države članice – Nemčija, Francija in

Velika Britanija – prispevajo približno dve

tretjini skupnih izdatkov EU za RR. Desete-

rica najuspešnejših regij je leta 2003 za RR

porabila 52,5 milijarde evrov, kar predsta-

vlja več kot 25 % skupnih izdatkov EU. Naj-

bolj občuten dvig izdatkov za RR v obdo-

bju med letoma 2001 in 2004 pa beležijo

v Estoniji (+ 19 %), na Cipru (+ 18 %), v Litvi

(+ 14 %) in Španiji (+ 13 %).

Ukrepi, s katerimi je mogoče pospeševati

inovativnost na regionalni ravni so, na pri-

mer, naložbe v infrastrukturo, objekte in

naprave, krepitev povezave med industrij-

skimi razvojnimi conami in raziskovalnimi

instituti, ustanavljanje grozdov, centrov

odličnosti, znanstvenih in tehnoloških par-

kov, spodbujanje mobilnosti raziskovalcev

ter partnerstvo med instituti za usposablja-

nje in lokalnimi tehnološkimi podjetji.

Instrumenti kohezijske politike poudar-

jajo pomembnost raziskav in inova-

tivnosti v obdobju 2007–2013 in za to

področje namenjajo sredstva v višini skoraj

60 milijard evrov (17,3 % skupne vredno-

sti). Gre za podvojitev oziroma potrojitev

fi nančnih sredstev, v primerjavi s prejšnjim

obdobjem, namenjenih za RR in inovativ-

nost v okviru ciljev konvergenca in regio-

nalna konkurenčnost in zaposlovanje.

Od skupne vsote je 15,6 milijarde evrov

namenjenih za raziskovalne centre in infra-

strukturo, 26,5 milijarde evrov za prenos

tehnologij in RR ter pospeševanje inovativ-

nosti v podjetjih, 15 milijard pa za informa-

cijske in komunikacijske tehnologije.

Ukrepi so razdeljeni na štiri področja.

Krepitev sodelovanja, tako med samimi

podjetji, kot med podjetji in javnimi raz-

iskovalnimi institucijami, bodo podprli z

vzpostavljanjem nadregionalnih grozdov.

Druga prednostna naloga je pospeševanje

raziskovalnih dejavnosti in inovativnosti v

15

Nizozemska



in zaposlovanje:

1,6 milijarde evrov


sodelovanje:

247 milijonov evrov

Usmeritev programovKrepiti konkurenčnost

z osredotočenjem na

inovativnost, privlačnost

regij in mest, povečati

ponudbo delovne sile,

naložbe v človeški kapital

in obseg sodelovanja

s sosednjimi državami.

CiljiIzboljšati rezultate na

področju raziskav in razvoja

tehnologij, inovativnosti,

podjetništva in informacijske

družbe, predvsem v malih

in srednjih podjetjih in

v javnih službah.

Izboljšati dostop do

zaposlitev, povečati

prilagodljivost delavcev

in produktivnost dela.

Phileas: inovacije v transportnem sektorju, Nizozemska

malih in srednjih podjetjih. Tretja predno-

stna naloga je spodbujanje regionalnega

čezmejnega in nadnacionalnega sode-

lovanja, zadnja pa krepitev zmogljivosti

in človeških virov na območjih z velikim

potencialom rasti.

Precejšnje fi nančne podpore bodo deležni

tudi programi za pospeševanje inovativno-

sti v državah, kot so Španija, Poljska, Grčija,

Češka republika, Madžarska, Portugalska in

Slovaška. Na Poljskem, na primer, bo pod-

pora iz strukturnih skladov za nacionalni

program inovativnega gospodarstva dose-

gla 8,3 milijarde evrov, več kot 12 % vseh

sredstev dodeljenih tej državi članici.

V Franciji in na Nizozemskem pa je inova-

tivnost osrednja prednostna naloga vseh

regionalnih programov in predstavlja sko-

raj polovico skupnih izdatkov. Na Finskem

je poudarek na inovativnosti v vseh regi-

onalnih programih odraz prizadevanja po

decentralizaciji lizbonske strategije EU za

rast in delovna mesta.

Programi v številnih manjših državah čla-

nicah, poleg inovativnosti, vsebujejo tudi

druge prednostne naloge, kot je razvoj

infrastruktur. To je značilno predvsem za

države v okviru cilja konvergenca, na pri-

mer baltske države, Malto in Slovenijo,

čeprav enako velja tudi za Dansko. To pa ne

pomeni, da je poudarek na inovativnosti v

teh programih kaj manjši. Litva, na primer,

bo 8 % skupnih sredstev namenila za raz-

iskovalne infrastrukture, nadaljnjih 8 % pa

za razvoj informacijske družbe.

16

Luksemburg



in zaposlovanje:

50 milijonov evrov


sodelovanje:

15 milijonov evrov

Usmeritev programovSpodbujati ustanavljanje

malih in srednjih podjetij.

Razvoj mestnih središč,

ki so preživela gospodarske

spremembe.

Izboljšati znanje

in inovativnost predvsem

javnih in zasebnih

raziskovalnih centrov.

Povečati stopnjo

zaposlenosti, predvsem

žensk in starejših delavcev.

CiljiPrispevati k doseganju

ciljne stopnje izdatkov

3 % BDP za raziskave

in razvoj, predvsem

v zasebnem sektorju,

in k zmanjševanju emisij

CO2 v skladu s cilji

Kjotskega protokola.

Zelena luč za trajnostno rast

Center tehnoloških virov za okolje, Esch-sur-Alzette, Luksemburg

Regionalne politike morajo biti traj-nostno naravnane: v obdobju 2007–2013 je za okolju prijazne pobude namenjenih več sredstev kot kdajkoli doslej. Okolje je lahko vir gospodarske rasti – regije spodbujajo razvoj čistih tehnologij, učinkovito rabo energet-skih virov, razvoj ekoturizma ali pa z ohranjanjem naravnih življenjskih prostorov prispevajo k večji privlač-nosti regij.

Vse politike Evropske unije si prizadevajo

za trajnostni razvoj in visoko raven varstva

okolja. Tako tudi zakonski temelji in smer-

nice regionalne politike zahtevajo poveza-

nost gospodarskih, socialnih in okoljskih

ciljev. Regionalni razvoj je lahko trajnosten

le, če spoštuje okolje.

Regionalna politika EU lahko prispeva k

trajnosti s spodbujanjem okolju prijaznih

tehnologij. Pobude na področju energe-

tike, prometa in infrastruktur zagotavljajo

visoko kakovost vode, zraka in zemlje.

Poleg tega morajo države članice pred

začetkom izvajanja programov kohezijske

politike pridobiti presojo vplivov na okolje

in se posvetovati z okoljskimi organi in jav-

nostjo.

Skupna vsota sredstev strukturnih in Kohe-

zijskega sklada, namenjenih okoljskim

programom, se je v primerjavi s prejšnjim

obdobjem podvojila in dosegla okoli

100 milijard evrov oziroma 30 % skupnih

dodeljenih sredstev. Polovica denarja je

namenjena razvoju infrastruktur: čistilne

naprave, obdelava odpadkov, sanacija kon-

taminiranih območij, zmanjševanje one-

snaževanja in spodbujanje varstva narave

in preprečevanje tveganja. Druga polo-

vica je namenjena naložbam z vplivom

na okolje na področjih, kot so transportni

in energetski sistemi, ekoinovacije, upra-

vljanje okolja za podjetja, prenova mest

in podeželja in ekoturizem. Tako je več kot

7 milijard evrov namenjenih za pospeševa-

nje energetske učinkovitosti in izkoriščanja

obnovljivih virov energije.

Kohezijski sklad (ki deluje v Bolgariji, na

Cipru, v Češki republiki, v Estoniji, Grčiji, na

Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Polj-

skem, Portugalskem, v Romuniji, na Slova-

škem, v Sloveniji in Španiji) je poglavitni vir

sredstev za infrastrukturne projekte, pove-

zane z okoljem (predvsem na področju

energetske učinkovitosti, obnovljivih virov

energije, železniškega prometa in intermo-

dalnih oziroma sistemov javnega prevoza).

Kohezijski sklad zagotavlja sredstva za

naložbeno intenzivne projekte in pomaga

državam, da dosežejo okoljske standarde

Evropske unije.

Regije po vsej Evropi se bodo vedno pogo-

steje srečevale z vplivi podnebnih spre-

memb, pa tudi z novimi izzivi v smislu

17

Danska



in zaposlovanje:

510 milijonov evrov


sodelovanje:

103 milijone evrov

Usmeritev programovČloveški viri, inovativnost,

boljša raba informacijskih

tehnologij, podjetništvo,

privlačnost regij, večja

prilagodljivost in

usposobljenost delovne sile.

CiljiVečji delež usposobljenih

ljudi.

Povečati število inovativnih

podjetij.

Zvišati stopnjo razširjenosti

informacijskih in

komunikacijskih tehnologij

v podjetjih s 56 % (2005)

na 75 %.

Spodbujanje rabe energetsko učinkovitih virov: kolektorji s sončnimi celicami v Marstalu, Fyns amt, Danska

preskrbe z energijo in energetske učinkovi-

tosti. Izzivi bodo v različnih regijah različni.

Tako, na primer, 7 % prebivalstva Unije živi

na poplavno ogroženih območjih, okoli

9 % pa na območjih, kjer je več kot 120 dni

v letu brez padavin. Posledice podnebnih

sprememb bodo v nekaterih regijah EU

povzročale resne probleme v smislu kako-

vosti življenja, na področju turizma in kme-

tijstva.

Na tem področju lahko kohezijska poli-

tika odigra pomembno vlogo, in sicer s

podporo prizadevanjem za prilagajanje

na podnebne spremembe v prihodno-

sti in s prizadevanjem za minimaliziranje

negativnih vplivov na regionalni ravni. Prav

tako lahko podpira ekoinovacije in ukrepe

za varovanje pred okoljskimi tveganji ter

ustvari tržne priložnosti za podjetja na teh

območjih.

Novi programi regionalne politike, bolj kot

kdajkoli doslej podpirajo razvoj obnovlji-

vih in alternativnih virov energije in to

so priložnosti, ki jih evropska podjetja ne

smejo zamuditi. Razvoj tehnologij, kot je

raba vetrne in sončne energije in biomase,

lahko EU zagotovijo vodilni položaj na

svetu in okrepijo njeno konkurenčnost.

Naraščajoča odvisnost Evrope od uvoza

energije in nenehen porast števila zasto-

jev, ki obremenjujejo cestni in letalski pro-

met, zmanjšujeta konkurenčnost evropske

industrije. Zato so aplikacije in omrežja

obnovljivih virov energije, vrste prevoza,

ki manj onesnažujejo okolje, in okolju pri-

jaznejše tehnologije ključne prednostne

naloge v smislu posodobitve proizvo-

dnje in zmanjševanja emisij. Na področju

prometa pa bi morali procesi izenačeva-

nja dodeljenih sredstev med letalskim in

cestnim prometom na eni strani in železni-

škim, rečnim in pomorskim prometom na

drugi strani spoštovati razlike, ki obstajajo

med državami članicami.

18

Malta


Konvergenca:

840 milijonov evrov


sodelovanje:

15 milijonov evrov

Usmeritev programovPodpiranje rastočega,

na znanju temelječega

in konkurenčnega

gospodarstva, povečanje

privlačnosti in kakovosti

življenja, naložbe v človeški

kapital in spodbujanje

regionalnih posebnosti

otoka Goza.

CiljiPovečati BDP na prebivalca

glede na povprečje EU

z 69,2 % leta 2005 na 74 %

do leta 2013.

Povečati nominalni izvoz

blaga in storitev v obdobju

2007–2013 za 4 % in tako

povečati konkurenčnost.


s 54,3 % leta 2005 na 57 %

do leta 2013.

Živeti bolje v evropskih mestih

Obnavljanje kulturne dediščine na Malti

Mesta simbolizirajo dvojni izziv, s

katerim se trenutno sooča Evropska

unija: kako izboljšati konkurenčnost

in hkrati ugoditi socialnim in okolj-

skim zahtevam.

Evropska mesta so središča gospodarskih

dejavnosti, inovativnosti in zaposlovanja, a

se kljub temu soočajo s številnimi problemi.

Trend razpršitve mestne poselitve, kon-

centracija socialne prikrajšanosti in neza-

poslenosti v urbanih soseskah, naraščanje

obsega prometnih zastojev, tako zapleteni

problemi zahtevajo integrirane rešitve

na področju prometa, stanovanj, usposa-

bljanja in načrta zaposlovanja, ki morajo

biti prilagojene lokalnim potrebam. Tudi

evropska regionalna in kohezijska politika

se ukvarjata z iskanjem teh rešitev.

Politike so oblikovane tako, da podpirajo

mesta kot gibala regionalnega razvoja.

Pospeševanje podjetništva, inovativnosti

in razvoja javnih služb povečuje njihovo

privlačnost. Pomoč urbanim soseskam v

krizi, predvsem s sanacijo fi zičnega okolja,

ponovnim razvojem degradiranih območij

in z ohranjanjem in razvojem zgodovinske

in kulturne dediščine, pa prispeva k skla-

dnemu razvoju mest. Uvajanje čistih oblik

javnega prevoza prispeva k trajnostnemu

razvoju mest.

V obdobju 2007–2013 je za razvoj mest

namenjenih približno 21,1 milijarde evrov,

kar predstavlja 6,1 % proračuna kohe-

zijske politike EU. Od tega je 3,4 milijar-

de evrov namenjenih za sanacijo indu-

strijskih območij in onesnažnih zemljišč,

9,8 milijarde za projekte prenove mest in

podeželja, 7 milijard za čist mestni prevoz

in 917 milijonov evrov za reševanje stano-

vanjskih problemov.

Tudi druge naložbe v infrastrukture na

področju raziskav in inovativnosti, pro-

meta, okolja, izobraževanja, zdravstva in

kulture imajo pomemben vpliv na mesta.

Kohezijska politika lahko z integriranim

pristopom izrabi sinergije med različnimi

področji politike in spodbuja dialog med

upravami, socialnimi in gospodarskimi

partnerji in organizacijami civilne družbe.

Nove uredbe kohezijske politike za obdo-

bje 2007–2013 zagotavljajo instrumente za

krepitev urbane razsežnosti v novi gene-

raciji programov. Poudarjajo potrebo po

vključitvi organov lokalnih in regionalnih

oblasti v načrtovanje in izvajanje progra-

mov.

Organi nacionalnih in regionalnih oblasti

lahko upravljanje ali del upravljanja pro-

gramov prenesejo na organe lokalne obla-

sti, druge zasebne organizacije pa naj bi se

vključevale kot partnerji.

V obdobju 2007–2013 bodo evropska

mesta na različne načine koristila ugodno-

sti, ki so jim na voljo v okviru instrumentov,

pobud in orodij kohezijske politike:

19

Češka republika


Konvergenca:



in zaposlovanje:

419 milijonov evrov


sodelovanje:

389 milijonov evrov

Usmeritev programovPovečanje konkurenčnosti,

pospeševanje raziskav in

razvoja ter inovativnosti,

razvoj trajnostnega

turizma, izobraževanja,

zaposlovanja, socialne

kohezije, razvoj informacijske

družbe, zmanjševanje

administrativnih

obremenitev, izboljšanje

dostopnosti do sistemov

transporta, trajnostni razvoj

mest in podeželja.

CiljiDoseči stopnjo gospodarstva

EU-25.


s 64,8 % leta 2005 na 66,8 %.

Povečati delež BDP za

raziskave in razvoj z 1,42 %

na 2,2 % do leta 2015.

Staro mestno jedro v Telcu v Češki republiki privablja turiste

n Teme, ki se nanašajo na razvoj mest, so

bile v veliki meri vključene v vse regio-

nalne in nacionalne programe, ki jih

podpirajo strukturni in Kohezijski sklad.

n Program URBACT II podpira izmenjavo

dobrih praks in vzpostavljanje povezav

med urbanisti in lokalnimi strokov-

njaki.

n JESSICA (Joint European Support for

Sustainable Investment in City Areas/

Skupni evropski program za podporo

trajnostnemu razvoju v mestnih obmo-

čjih) je nova pobuda Evropske komisije

v sodelovanju z Evropsko investicijsko

banko in Razvojno banko Sveta Evrope,

podpira pa fi nančni inženiring za trajno-

stne naložbe, gospodarsko rast in zapo-

slovanje na urbanih območjih Evrope.

n Urban Audit zagotavlja statistične

podatke in informacije o pogojih življe-

nja v 357 evropskih mestih v 27 državah

članicah EU ter na Norveškem, v Švici in

Turčiji. Več kot 330 kazalnikov urbanega

življenja v Evropi predstavlja ugotovitve

na področju prebivalstva, stanovanj,

zdravja, kriminala, trga dela, gospodar-

skih dejavnosti, dohodkovne neena-

kosti, lokalnih uprav, organizacij civilne

družbe, strokovne izobrazbe in turizma.

20

Italija


Konvergenca:



in zaposlovanje:

6,3 milijarde evrov


sodelovanje:

846 milijonov evrov

Usmeritev programovRazvijati omrežja znanja,

zvišati življenjski standard,

spodbujati varnost in

socialno vključevanje, grozde,

storitve in konkurenčnost,

internacionalizacijo in

posodobitev gospodarstva.

CiljiPrispevati k povprečni letni

rasti BDP med 2,4 in 3,1 %

v regijah cilja konvergenca.


v teh regijah na 45 % do 50 %.

Naložbe v ljudi

Usposabljanje na delovnem mestu v Italiji

EU potrebuje 24 milijonov novih

delovnih mest, da bi dosegla ciljno

stopnjo zaposlenosti 70 %. Zaradi

staranja prebivalstva po vsej Evropi je

postalo zaposlovanje in usposablja-

nje delovne sile še bolj pomembno.

Regije EU beležijo precejšnje razlike v sto-

pnji zaposlenosti, ravni spretnosti in znanj

in vplivu demografskih sprememb, to pa

zahteva rešitve, prilagojene različnim potre-

bam. Če naj bo kohezijska politika uspešna,

mora odgovoriti na dve poglavitni vprašanji

kako uresničiti cilj „več in boljša delovna

mesta“ in kako naj se izobražena delovna

sila sooči z izzivi prihodnosti.

V obdobju 2007–2013 bo naložba kohezij-

ske politike v ljudi vredna 95 milijard evrov,

76 milijard v okviru programov Evropskega

socialnega sklada (ESS) in 19 milijard v

okviru Evropskega sklada za regionalni

razvoj (ESRR).

V preteklih letih je stopnja zaposlenosti

naraščala, stopnja nezaposlenosti pa je

upadala. Stopnja zaposlenosti v EU je zra-

sla približno za 1 %, in je leta 2005 znašala

63,8 %. Istega leta se je stopnja nezaposle-

nosti znižala na 8,7 %, potem ko je še leto

poprej znašala 9,1 %.

Stopnje zaposlenosti v manj razvitih regi-

jah EU so se v obdobju 2000–2005 izena-

čevale, stopnja nezaposlenosti pa se je s

13,4 % znižala na 12,4 %. Vendar pa so bile

leta 2005 stopnje zaposlenosti v teh regi-

jah še vedno 11 % nižje kot v preostalih

regijah EU.

Regije si morajo pridobiti ustrezne veščine

in znanja, da bi ohranile svojo konkurenč-

nost v globalnem gospodarstvu, ki temelji

na znanju. Razlike v stopnjah izobrazbe so

izrazitejše med regijami kot med državami:

v manj razvitih regijah EU-27 je bilo leta

2005 samo 14 % delovno sposobnega pre-

bivalstva z visokošolsko izobrazbo, v pri-

merjavi s 25 % v bolj razvitih regijah.

Število prebivalstva v Evropi naj bi

začelo upadati okoli leta 2020. V obdobju

2000–2005 je bila skupna stopnja rasti pre-

bivalstva 0,4 %, od tega kar 86 % na račun

migracij. Že danes 85 regij EU, predvsem v

novih državah članicah, doživlja absoluten

upad prebivalstva, nadaljnjih 76 regij pa

vzdržuje stopnjo rasti prebivalstva samo na

račun migracij. Ti trendi pomenijo omejitev

obsega rasti zaposlovanja v prihodnosti.

Po ocenah naj bi skupna stopnja zaposle-

nosti naraščala do leta 2017, in sicer zaradi

naraščanja stopnje potencialne zaposle-

nosti, po tem datumu pa bo najverjetneje

začela upadati. Po ocenah Združenih naro-

dov se bo število prebivalstva v Evropi do

leta 2050 zmanjšalo za 70 milijonov; istoča-

sno se bo število prebivalstva v Aziji pove-

čalo za 1,3 milijarde, v Afriki pa za 1 mili-

21

Slovaška


Konvergenca:



in zaposlovanje:

449 milijonov evrov


sodelovanje:

227 milijonov evrov

Usmeritev programovInfrastruktura in regionalna

dostopnost, inovacije,

informacijska družba in

družba znanja, človeški viri

in izobraževanje.

CiljiDoseči gospodarsko stopnjo

EU-15, in sicer 60 %.

Zvišati raven zaposlenosti

s 57,7 % leta 2005 na 63,4 %.

Naložba v ljudi: nov center za varstvo otrok v romskem vrtcu, Slovaška

jardo. Demografske spremembe takšnih

razsežnosti bodo vplivale na porazdelitev

gospodarskih dejavnosti.

Prednostne naložbe kohezijske politike za

obdobje 2007–2013 namenjajo zajetna

sredstva za izboljšanje prilagodljivosti

delovne sile. Več kot 70 milijard iz prora-

čuna ESS je namenjenih za usposabljanje,

zaposlovanje in ukrepe za spodbujanje

socialne vključenosti. Poleg tega tudi ESRR

investira v infrastrukture, povezane z zapo-

slovanjem, izobraževanjem in usposablja-

njem, kot so šole, bolnišnice in ustanove za

otroško varstvo.

Ker so naložbe v izobraževanje v zgo-

dnjem obdobju življenja dokazano dono-

sne, so vse države članice dodelile znatna

sredstva za posodobitev in reformo šolskih

sistemov in sistemov usposabljanja. Tako

si je Danska zastavila cilj, da se v enem

letu 45 % nekvalifi ciranih delavcev udeleži

usposabljanja. Številne države članice, tako

Nemčija, Španija, Latvija, Litva, Ciper, Dan-

ska in Estonija so si zastavile ambiciozen

cilj doseči 70-odstotno stopnjo zaposleno-

sti, Velika Britanija pa celo 80 %.

22

Velika Britanija


Konvergenca:

2,9 milijarde evrov


in zaposlovanje:

6,9 milijarde evrov


sodelovanje:

722 milijonov evrov

Usmeritev programov Podjetništvo in inovativnost,

spretnosti, znanje in

zaposlovanje, trajnostni

okoljski razvoj in trajnostne

skupnosti, osredotočenje

na tržne pomanjkljivosti,

enakost, partnerstvo

z organi lokalnih oblasti,

višja izobrazba, zasebni sektor

in sektor prostovoljstva,

uresničevanje programa

lizbonske strategije.

CiljiIzboljšati veščine in znanja.

Povečati naložbe v raziskave

in razvoj, predvsem

v zasebnem sektorju.

Spodbujati inovativnost

in podjetništvo.

Smotrna poraba sredstev

Renew North: Pobuda Northern Energy, Northumberland, Velika Britanija

Več novih orodij in pobud omogoča bolj učinkovito izrabljanje struktur-nih in Kohezijskega sklada v obdobju 2007–2013. Te pobude združujejo strokovnost v upravljanju projektov in fi nančnem inženiringu in zagota-vljajo, da naložbe ohranijo svoj vpliv in prispevajo k dolgoročnemu razvoju regij.

Načelo dobrega fi nančnega poslovo-

denja instrumentov kohezijske politike

pripomore k izboljšanju javnih naložb. V ta

namen je Evropska komisija v sodelovanju

z Evropsko investicijsko banko (EIB), Evrop-

sko banko za obnovo in razvoj (EBOR) in

Razvojno banko Sveta Evrope razvila tri

instrumente. Ti pomagajo pri tehničnih

vidikih velikih infrastrukturnih projektov,

na področju partnerstev javno-zasebno

in fi nančnega inženiringa med fi nančnimi

institucijami, državami članicami in regi-

jami.

Tesno sodelovanje med Evropsko komi-

sijo in fi nančnimi institucijami bo okrepilo

usposobljenost nacionalnih in regionalnih

uprav.

Trije novi instrumenti so:

n JASPERS (Joint Assistance in Suppor-

ting Projects in European Regions/

Skupna pomoč pri podpori projektom

v evropskih regijah), ki razvija sodelova-

nje med Evropsko komisijo, EIB in EBOR,

združuje strokovno znanje in pomaga

državam članicam in regijam pri veli-

kih projektih. Ključna področja pomoči

so: projekti transportnih in energetskih

infrastruktur (vključno s čezevropskimi

omrežji); pobude za energetsko učinko-

vitost in rabo obnovljivih virov energije,

predvsem v presoji partnerstev javno-

zasebno. Delo skupine strokovnjakov

pobude JASPERS vodijo s sedeža EIB v

Luksemburgu.

n JEREMIE (Joint European Resources for

Micro to Medium Enterprises/Skupni

evropski viri za mikro in srednje velika

podjetja), pobuda Evropske komisije,

EIB in Evropskega investicijskega sklada

povečuje dostopnost fi nanciranja za

mala in srednja podjetja. JEREMIE omo-

goča državam članicam in regijam, da

za storitve upravljanja fi nančnega inže-

niringa in fi nančne programe malih

in srednjih podjetij najamejo zunanje

izvajalce, kot je Evropski investicijski

sklad. Sem sodijo storitve s področja

lastniškega kapitala, tveganega kapitala,

garancij, posojil in tehnične podpore,

kar omogoča multiplikacijski učinek

sredstev EU, in sicer z uporabo fi nanč-

nega revolvinga namesto nepovratnih

sredstev. Evropski investicijski sklad in

organi nacionalnih in regionalnih obla-

sti bodo oblikovali posebne programe

za potrebe malih in srednjih podjetij

na vseh področjih. Pričakuje se, da bo

23

Belgija


Konvergenca:

638 milijonov evrov


in zaposlovanje:

1,4 milijarde evrov


sodelovanje:

194 milijonov evrov

Usmeritev programovKrepiti trajnostno teritorialno

kohezijo in konkurenčnost,

spodbujati družbo znanja

in inovativnost, razvoj mest,

razvoj ljudi in podjetij,

raziskave in usposabljanje,

zmanjšati nezaposlenost

ter boj proti diskriminaciji

in spodbujanje enakosti.

CiljiPrispevati k doseganju ciljne

ravni 3 % BDP za raziskave

in razvoj.


na 70 %, 60 % za ženske

in 50 % za delavce v starosti

med 55 in 64 let.

Naložbe v raziskave: center Minerve za biotehnološke raziskave v mestu Charleroi, Valonija, Belgija

pobuda JEREMIE znatno prispevala k

povečanju dostopnosti fi nanciranja za

mala in srednja podjetja v okoli 20 drža-

vah članicah, vključno s sredstvi ESRR v

višini 2,5 milijarde evrov.

n JESSICA (Joint European Support for

Sustainable Investment in City Areas/

Skupni evropski program za podporo

trajnostnemu razvoju v mestnih obmo-

čjih), pobuda Evropske komisije, EIB in

Razvojne banke Sveta Evrope spodbuja

trajnostne naložbe v urbane projekte

in programe. Povezuje države članice,

regije in mesta z evropskim fi nančnim

in bančnim sektorjem s ciljem povečati

naložbe v mesta. Organi za upravljanje

programov strukturnih skladov lahko

najemajo zunanje strokovne sodelavce,

ki jim pomagajo pri dostopu do tujega

kapitala za krepitev razvoja mest. Sred-

stva iz operativnih programov, ki bodo

porabljena v okviru pobude JESSICA,

je mogoče prenesti na sklade za razvoj

mest, občine, banke, pokojninski in

naložbeni skladi pa lahko programe

sofi nancirajo.

24

Slovenija


Konvergenca:

4,1 milijarde evrov


sodelovanje:

104 milijonov evrov

Usmeritev programovPospeševanje podjetništva,

inovativnosti in tehnološkega

razvoja, krepitev človeškega

kapitala, ustvarjanje delovnih

mest in skladen regionalni

razvoj.

CiljiPrispevati 0,75 %

k letni rasti BDP.

Zvišati stopnjo

zaposlenosti za 1,7 %.

Delati skupaj: sodelovanje brez meja

Obnova železniških tirov v Sloveniji

Kohezijska politika spodbuja regije in mesta iz različnih držav članic EU, da sodelujejo in se učijo druga od druge v okviru skupnih programov, projek-tov in omrežij. V obdobju 2007–2013 je aktivnih kar nekaj pobud.

Evropsko teritorialno sodelovanje fi nan-

cira Evropski sklad za regionalni razvoj

(ESRR), ki podpira čezmejne, nadnacionalne

in medregionalne programe sodelovanja.

Proračun v višini 8,7 milijarde evrov pred-

stavlja 2,5 % skupnih dodeljenih sredstev

kohezijske politike za obdobje 2007–2013.

Obstaja tudi pravni instrument za krepi-

tev čezmejnega sodelovanje in cela vrsta

novih instrumentov za pospeševanje

regionalnega razvoja na območjih vzdolž

zunanjih meja EU in ob mejah z državami

kandidatkami, potencialnimi državami kan-

didatkami in tretjimi državami.

Uresničevaje cilja „evropsko teritorialno

sodelovanje“ poteka na več ravneh:

n 53 programov čezmejnega sodelo-

vanja na območjih ob notranjih mejah

EU. Ti programi spodbujajo razvoj pod-

jetništva in malih ter srednjih podjetij,

čezmejno trgovanje, turizem in kulturo,

upravljanje z okoljem, promet, informa-

cijska in komunikacijska omrežja, upra-

vljanje z vodami, odpadki in energet-

skimi viri, skupno uporabo zdravstvenih,

kulturnih in izobraževalnih infrastruktur

ter sodelovanje sodstva in javnih uprav.

Prispevek ESRR: 5,6 milijarde evrov

n 13 programov nadnacionalnega

sodelovanja pokriva širša območja, kot

so Baltsko morje, alpske in sredozemske

regije. Programi podpirajo projekte, ki se

ukvarjajo z inovacijami, okoljem in pre-

prečevanjem tveganja, dostopnostjo in

trajnostnim razvojem mest.

Prispevek ESRR: 1,8 milijarde evrov

n Programi medregionalnega sodelo-

vanja (INTERREG IVC) zagotavljajo okvir

za izmenjavo izkušenj med regional-

nimi in lokalnimi institucijami v različnih

državah. Programi imajo dve prednostni

nalogi: inovativnost in gospodarstvo, ki

temelji na znanju, ter varovanje okolja

in preprečevanje tveganja. INTERREG

IVC je, skupaj s programom URBACT II

glavno gibalo EU pobude Regije za

gospodarske spremembe, ki podpira

vzpostavljanje regionalnih omrežij in

omrežij mest za razvoj ter širitev naj-

boljših praks na področju posodobitve

gospodarstva.

Prispevek ESRR: 321 milijonov evrov

Države: EU-27, Norveška in Švica

n Program URBACT II združuje akterje na

lokalni in regionalni ravni s ciljem izme-

njave izkušenj in spodbujanja učenja na

področju urbanistične politike. Program

spodbuja tematska omrežja in povezo-

25

Madžarska


Konvergenca:


Regionalna konkurenčnost in

zaposlovanje: 2 milijardi evrov


sodelovanje:

386 milijonov evrov

Usmeritev programov Izboljšati konkurenčnost

in gospodarstvo, ki temelji

na znanju, izboljšati poslovno

okolje, aktivno politiko trga

dela in razvoj človeških virov.

CiljiPovečati število novih

delovnih mest za 4 %.

Zvišati stopnjo produktivnosti

podjetij za 10 % do leta 2015.

Povezovanje držav: nova železniška povezava med Madžarsko in Slovenijo

vanje mest, delovnih skupin in konfe-

rence ter razvoj orodij.


Države: EU-27, Norveška in Švica

n Evropsko omrežje za spremljanje

prostorskega razvoja (ESPON) zago-

tavlja znanstvene informacije za razvoj

regij in širših območij s pomočjo upo-

rabnih raziskav, analiz in orodij.


Države: EU-27, Norveška, Švica, Islan-

dija in Lihtenštajn

n Program INTERACT II ponuja storitve

in orodja za upravljanje programov

sodelovanja.


Projekti regionalnega sodelovanja se sre-

čujejo s težavami zaradi razlik med drža-

vami glede davčnih in delovnih zakonov

ter zakonov o načrtovanju rabe zemljišč.

Evropsko združenje za teritorialno

sodelovanje (EZTS) je nov instrument, ki

organom lokalnih in regionalnih oblasti

iz različnih držav omogoča ustanavljanje

združenj za sodelovanje kot pravnih oseb.

Področja ukrepov so čezmejni promet ozi-

roma zdravstvene storitve, skupne študije

in projekti. Člani EZTS so lahko nacionalna

in regionalna javna telesa.

Dva instrumenta za regionalni razvoj v

državah kandidatkah, potencialnih kan-

didatkah in tretjih državah za obdobje

2007–2013:

n Instrument predpristopnih strukturnih

politik (ISPA) temelji na partnerstvu z

državami kandidatkami, kot so Bivša

jugoslovanska republika Makedonija,

Hrvaška in Turčija, in s potencialnimi

državami kandidatkami, kot so Alba-

nija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in

Srbija, vključno s Kosovom. Instrument

podpira upravne, socialne in gospodar-

ske reforme, pa tudi regionalno in čez-

mejno sodelovanje.

Sredstva EU: 11,47 milijarde evrov

n Instrument evropskega sosedstva in

partnerstva (ENPI) spodbuja sodelo-

vanje in gospodarsko integracijo med

EU in partnerskimi državami (Alžirijo,

Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo,

Egiptom, Gruzijo, Izraelom, Jordanijo,

Libanonom, Libijo, Moldavijo, Marokom,

Palestinsko upravo, Rusko federacijo,

Sirijo, Tunizijo in Ukrajino). Instrument

podpira partnerstva, ki spodbujajo

dobro upravljanje ter socialni in gospo-

darski razvoj. V okviru tega instrumenta

poteka 15 pravih projektov čezmejnega

sodelovanja, ki delujejo na območjih ob

zunanjih mejah EU.

Sredstva EU: 11,18 milijarde evrov, od

tega 1,18 milijarde evrov za programe

ENPI – programe čezmejnega sodelo-

vanja.

Leta 2006 je Evropska komisija spodbudila

tudi strukturiran dialog o regionalni politiki

s Kitajsko, leta 2007 pa še z Rusijo.

26

Nemčija


Konvergenca:



in zaposlovanje:

9,4 milijarde evrov


sodelovanje:

851 milijonov evrov

Usmeritev programovPospeševanje inovativnosti,

konkurenčnosti, povečanje

privlačnosti regij in

ustvarjanje več in boljših

delovnih mest.

CiljiPovečati delež izdatkov

za raziskave in inovacije

z 2,5 na 3 % BDP.


s sedanjih 65,4 na 70 %.

Kako učinkovita je kohezijska politika?

Preoblikovanje industrijske dediščine v bogastvo regije: Völklinger Hütte, Posarje, Nemčija

Po zadnjih ocenah ima kohezijska

politika velik vpliv, saj spodbuja rast

in ustvarjanje novih delovnih mest v

tistih državah članicah, ki to najbolj

potrebujejo, in igra pomembno vlogo

pri izboljšanju življenjskega stan-

darda po vsej Evropi.

Vsak program, ki ga sofi nancirajo strukturni

skladi, vsebuje tudi aktivnosti vrednotenja:

države članice, regije in Evropska komisija

redno vrednotijo učinke kohezijske poli-

tike. Uspeh se meri s kazalniki, kot so rast,

število ustvarjenih delovnih mest in zmanj-

šanje onesnaževanja.

Poročilo o koheziji Evropske komisije

za leto 2007 kaže, da so se države članice

odločile za naložbe, ki spodbujajo rast in v

prepotrebne naložbe v infrastrukture, člo-

veške vire in posodobitev ter diverzifi kacijo

regionalnih gospodarstev. Programi so pri-

spevali k zmanjšanju socialne izključenosti

in revščine, in sicer z zagotavljanjem zna-

nja in veščin za gospodarstvo, ki temelji na

znanju, in za okrepitev politik na področju

trga dela. Grčija, Španija, Irska in Portugal-

ska, ki so v letih pred širitvijo EU dobivale

največ sredstev iz evropskih skladov, so od

leta 1995 na nacionalni ravni dosegle res

veliko gospodarsko rast.

Grčija je zmanjšala zaostanek za preostalo

EU-27. Leta 1995 je BDP na prebivalca zna-

šal 74 % evropskega povprečja, leta 2005

pa kar 88 %. V istem časovnem okviru je

Španija povečala BDP z 91 % na 102 %,

Irska pa s 102 % na 145 %.

Položaj je drugačen v novih državah čla-

nicah, kjer kohezijska politika šele daje

prve rezultate. Zaradi slabega izhodišča,

te države doživljajo hitro rast, ki je pogo-

sto skoncentrirana v regijah glavnih mest

in drugih večjih mest. BDP v treh baltskih

državah se je v desetletju med letoma

1995 in 2005 skoraj podvojil. Tudi Poljska,

Madžarska in Slovaška so bile uspešne, saj

je bila njihova gospodarska rast več kot

enkrat višja od povprečja EU. A tudi če se

sedanji trend rasti nadaljuje, bo potrebnih

več kot 15 let, da bi BDP na Poljskem, v Bol-

gariji in Romuniji dosegel 75 % povprečja

EU-27.

V zadnjem desetletju je relativno visoka

gospodarska rast na regionalni ravni v

državah z nizkim BDP na prebivalca pome-

nila, da se regije EU zbližujejo. Med letoma

1995 in 2004 se je število regij z BDP na pre-

bivalca pod 75 % povprečjem EU znižalo z

78 na 70, število tistih z BDP pod 50 % pa se

je z 39 znižalo na 32. Regije EU-15, ki zao-

stajajo in ki so bile v obdobju 2000–2006

upravičene do zajetne pomoči kohezijske

politike, so beležile precejšnjo rast BDP na

prebivalca. Med letoma 1995 in 2004 je v

kar četrtini teh držav BDP na prebivalca

presegel prag 75 % povprečja EU.

27

Romunija


Konvergenca:



sodelovanje:

455 milijonov evrov

Usmeritev programovRazvoj osnovnih infrastruktur

v skladu z evropskimi

standardi, povečanje

dolgoročne konkurenčnosti,

razvoj in učinkovita izraba

človeškega kapitala, krepitev

upravnih zmogljivosti,

spodbujanje skladnega

teritorialnega razvoja.

CiljiPrispevati k 15 do 20-odstotni

rasti BDP do leta 2015.


s 57,4 na 64 %.

Investirati v obnovo oziroma

izgradnjo 1 400 km cest.

Novo čistilno napravo za odpadne vode Danutoni prenavljajo s sredstvi PHARE, blizu mesta Petrosani, Romunija

V obdobju 2000–2006 so v Španiji zgradili

850 km železniških prog za hitre vlake. Poleg

tega so z obnovo cest prihranili 1,2 mili-

jona ur. Oba dosežka sta znatno prispevala

k trajnostnemu prevozu. V tem obdobju so

strukturni skladi v Italiji omogočili postavi-

tev sistema za ločeno zbiranje odpadkov

za okoli 6,4 milijona ljudi. V Španiji so inve-

stirali okoli 4 milijarde evrov v skoraj 13 000

raziskovalnih projektov, v katerih je sodelo-

valo skoraj 100 000 raziskovalcev. Približno

256 000 britanskih malih in srednjih podje-

tij je prejelo fi nančno podporo, svetovanje

in usposabljanje na področju upravljavskih

in organizacijskih znanj.

Podoben trend lahko opazimo na podro-

čju ustvarjanja delovnih mest. Med

letoma 2000 in 2005 so se stopnje zaposle-

nosti v regijah približale stopnji EU, neza-

poslenost v regijah EU-15, ki zaostajajo, pa

se je s 13,4 % znižala na 12,4 %. Vendar pa

so bile leta 2005 stopnje zaposlenosti v teh

regijah še vedno približno 11 % nižje kot v

preostalih regijah Unije.

Študije ocenjujejo, da bo kohezijska poli-

tika v obdobju 2007–2013 prispevala k

6-odstotni rasti BDP v večini novih držav

članic. Na primer, dodatna 9-odstotna rast

BDP je predvidena za Litvo, Češko republiko

in Slovaško, 5,5- do 6-odstotna za Bolgarijo,

Poljsko in Romunijo, 3,5-odstotna za Grčijo

in približno 1 do 1,5-odstotna za Španijo,

za dežele vzhodne Nemčije in za italijanski

jug. Do leta 2015 naj bi naložbe kohezijske

politike prispevale k nastanku dveh milijo-

nov novih delovnih mest.

Učinek kohezijske politike pa se ne kaže

samo v rasti in zaposlovanju. Kohezijska

politika zagotavlja usklajenost z drugimi

politikami Skupnosti, ki se ukvarjajo z držav-

nimi pomočmi, okoljem, transportom, s

pospeševanjem inovativnosti ali informa-

cijske družbe. Poleg tega pa kohezijska

politika prispeva k izboljšanju in posodo-

bitvi javnih uprav, in sicer s krepitvijo tran-

sparentnosti in dobrega upravljanja.

28

Avstrija


Konvergenca:

177 milijonov evrov


in zaposlovanje:



sodelovanje:

257 milijonov evrov

Usmeritev programovRegionalna konkurenčnost in

inovativnost, privlačnost regij,

izboljšanje prilagodljivosti

in usposobljenosti delovne

sile, teritorialno sodelovanje,

upravljanje.

CiljiPovečati konkurenčnost s

krepitvijo temeljnih znanj,

podjetništva in inovativnosti.

Pospeševati raziskave

in razvoj.

Spodbujati skladen

regionalni razvoj in izboljšati

dostopnost regij, pospeševati

zaposlovanje.

Nadzor nad davkoplačevalskim denarjem

Pospeševanje trajnostnega razvoja: kolesarske steze v regiji Salzburg, Avstrija

Sredstva strukturnih in Kohezijskega sklada vsako leto dosegajo približno 50 milijard evrov, ki izhajajo iz pro-računa EU držav, regij in zasebnikov. Države članice upravljajo z več kot 400 nacionalnimi in regionalnimi pro-grami, ki vključujejo več deset tisoč projektov. Kako Evropska komisija zagotavlja ustrezno in učinkovito porabo davkoplačevalskega denarja?

Odgovor se skriva v sistemu nadzorov in

revizij na ravni EU, nacionalni in regionalni

ravni. Preden države članice in regije pora-

bijo en sam evro iz strukturnih in Kohezij-

skega sklada, morajo izpolniti celo vrsto

minimalnih zahtev.

Za vsak program je treba določiti tri organe

oblasti in njihove funkcije:

n Organ upravljanja zagotavlja skla-

dnost projektov s kriteriji izbora in mora

upravičenca seznani z roki in pogoji.

Preverja izpolnjevanje pogojev za sub-

vencije in redno izvaja preverjanja na

terenu, da ugotovi napredek in toč-

nost napovedanih izdatkov. V primeru

nepravilnosti popravi oziroma povrne

sredstva iz EU. Na koncu sestavi letna

poročila o izvajanju in končno poročilo

s povzetkom izvajanja celotnega pro-

grama. Ta poročila pregleda Evropska

komisija.

n Organ za potrjevanje Komisiji oddaja

redna poročila o izdatkih in zahtevke za

plačilo. Preverja točnost zahtevkov za

povračila in rezultate zanesljivega raču-

novodskega sistema ter njihovo skla-

dnost z veljavnimi nacionalnimi pred-

pisi in predpisi EU. Po potrebi preverja

tudi na terenu. Organ za potrjevanje

spremlja in poroča o nepravilnostih in o

posledičnem vračilu oziroma odvzemu

sredstev upravičencu.

n Revizijski organ izvaja sistemske revi-

zije in testira projekte. Organu upravlja-

nja in organu za potrjevanje poroča o

ugotovljenih sistemskih pomanjklji-

vostih in o nepravilnostih pri izdatkih.

Odgovornosti nacionalnih revizijskih

organov so se v obdobju 2007–2013

povečale. Najprej morajo podati mne-

nje o usklajenosti sistema upravljanja

in sistema nadzora. Potem mora vsak

program določiti revizijski organ, ki

prevzame formalno odgovornost za

revizijsko delo. V devetih mesecih po

odobritvi programa mora predložiti

revizijsko strategijo in podati letno revi-

zijsko poročilo. Pregledati mora tudi

vsa revizijska dela ob zaključku pro-

gramskega obdobja. Evropska komisija

natančno pregleda vsa poročila.

29

Finska



in zaposlovanje:

1,6 milijarde evrov


sodelovanje:

120 milijonov evrov

Usmeritev programovSpodbujanje poslovnega

sektorja, pospeševanje

inovativnosti, vzpostavljanje

omrežij in krepitev struktur

znanja, usposobljenosti,

zaposlovanja in podjetništva,

izboljšanje dostopnosti regij

in okolje.

CiljiUstanoviti nova podjetja

in ustvariti nova delovna

mesta s ciljem povečanja

zaposlenosti.

Razvoj regionalnih

gospodarstev.

Povečati produktivnost,

konkurenčnost in izvoz.

Dvigniti izobrazbeno raven.


za raziskave in inovativnost

na 4 % BDP do leta 2010.

Storitve za skupnost : popoldanski center za osnovnošolce, Lastenkaari, Finska

Revizijske službe Evropske komisije izva-

jajo nadzor, večinoma v obliki revizij siste-

mov upravljanja in nadzora nad državami

članicami in regijami, vključno s kontrolo

transakcij na ravni upravičencev. Nadzoru-

jejo pritok sredstev v države članice. Izva-

jajo tudi tematske revizije in v primeru ugo-

tovljenih večjih pomanjkljivosti v sistemih,

Komisija in država članica oblikujeta načrt

ukrepanja za odpravo pomanjkljivosti.

Če država članica ne ukrepa takoj, potem

lahko Evropska komisija prekine ali odloži

plačila in izvede fi nančne popravke za

nadomestilo že izvedenih plačil. Finančne

popravke izvajajo pavšalno za vsa ogro-

žena plačila.

Evropska komisija je za obdobje 2007–

2013 sprejela načrt ukrepanja za nadaljnjo

integracijo dejavnosti nadzora in revizije

na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni.

Med ukrepe sodi izboljšanje na področju

koordinacije revizijskega dela in izmenjava

rezultatov revizij med revizijskimi organi

držav članic in Komisijo, pa tudi širitev

dobrih praks.

Komisija izvaja tudi popravke posameznih

napak, ki jih odkrije v lastnih postopkih revi-

zij ali v revizijah Evropskega računskega

sodišča. Države članice imajo možnost

zavrniti fi nančne popravke in lahko popra-

vljene izdatke nadomestijo z drugimi upra-

vičenimi izdatki, da se izognejo neto zmanj-

šanju sredstev za posamezni program.

30

Grčija


Konvergenca:



in zaposlovanje:

635 milijonov evrov


sodelovanje:

210 milijonov evrov

Usmeritev programovPovečanje konkurenčnosti,

izboljšanje dostopnosti,

digitalno zbliževanje, razvoj

človeških virov, izobraževanje

in vseživljenjsko učenje.

CiljiPovečati BDP za 3,5 %

in ustvariti 95 000 novih

delovnih mest do leta 2015.

Zvišati delež izdatkov za RR

z 0,6 na 1,5 % BDP.

Obveščanje: pravica vedeti

Ohranjanje kulturne dediščine v Atenah, Grčija

Obveščanje javnosti in informiranje o

aktivnostih, ki jih sofi nancirajo struk-

turni in Kohezijski sklad EU je izre-

dnega pomena, saj prispeva k oza-

veščanju javnosti in k preglednosti

programov.

Pravica do obveščenosti o delovanju

strukturnih in Kohezijskega sklada v praksi

zahteva usklajenost obveščanja javnosti,

spletnih strani, zbirk podatkov o najboljših

praksah in drugih virov na ravni organov

oblasti EU, držav članic in regij, s ciljem

zagotoviti kar najboljši dostop do pravih

informacij. Organi nacionalnih oblasti so

v prvi vrsti odgovorni za obveščanje svojih

državljanov o tistih aktivnostih, ki jih sofi -

nancira EU.

Obveščanje in informiranje na vseh ravneh

skladov je v obdobju 2007–2013 še bolj

poudarjeno. Države članice in regije so

odgovorne za zagotavljanje informacij o

programih, ki jih sofi nancirajo skladi, in za

objavo imen vseh upravičencev, projektov

in dodeljenih zneskov.

Iz predpisov EU:

n Vsak operativni program mora imeti

načrt komuniciranja, ki obsega stra-

tegijo, opredelitev ciljnih skupin, načrt

informiranja in obveščanja javnosti in

okvirni proračun. Organi oblasti morajo

imenovati ministrstva, odgovorna za

izvajanje in vrednotenje načrta.

n Za organe upravljanja in končne upra-

vičence so določene minimalne zah-

teve na področju obveščanja javnosti.

Na primer, ena obsežnejša aktivnost

informiranja ob začetku programa in

še ena ob koncu vsakega leta izvajanja

programa, objava seznama končnih

upravičencev s strani organa upravlja-

nja, postavitev panojev in spominskih

plošč na lokacijah projektov.

n Države članice in regije naj bi vzposta-

vile omrežja na področju obveščanja in

informiranja s ciljem boljše integracije

in učenja iz primerov najboljših praks.

Informiranje in obveščanje sta sestavni

del kohezijske politike in zagotavljata

dodano vrednost kakovosti programov in

projektov. V praksi to izvajajo nacionalne

in regionalne uprave, končni upravičenci

in službe Evropske komisije. Pomembno je

tudi vrednotiti in spremljati strategije infor-

miranja in obveščanja in preverjati njihovo

usklajenost s celostnimi cilji operativnih

programov.

31

Službe Evropske komisije obveščajo jav-

nost o delovanju skladov v vsaki državi

članici, in sicer z oglaševanjem, s spletnimi

aktivnostmi, v medijih in na konferencah.

Cilj aktivnosti v vseh uradnih jezikih EU je

povečati ozaveščenost o vplivu skladov in

zagotoviti široko dostopnost do točnih in

relevantnih informacij.

Komisija koordinira tudi omrežje odgo-

vornih na področju komunikacij iz vseh 27

držav članic, ki združuje odgovorne za pro-

mocijo strukturnih in Kohezijskega sklada

EU. Cilj je izmenjava izkušenj in najboljših

praks, iskanje novih načinov za izboljšanje

kakovosti komunikacijskih aktivnosti in

povezovanje z obstoječimi nacionalnimi

omrežji.

32

V službi državljanov

Če želite izvedeti več o tem, kako Evropska unija podpira regije, koliko sredstev je na voljo

za projekte v vaši regiji, ali če iščete novice, objave, predstavitve v programu Power-point,

fotografi je ali videofi lme, obiščite spletno stran Generalnega direktorata za regionalno

politiko Evropske komisije:


Če imate vprašanje ali če bi radi prejemali objave, nam pošljite elektronsko pošto:

[email protected]

Generalni direktorat za regionalno politiko vodi tudi Center za informiranje in obisko-

valce, ki je odprt za posameznike in skupine od ponedeljka do petka (od 9:30 do 12:30 in

od 14:00 do 17:00).

Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno politiko

Avenue de Tervuren/Tervurenlaan 41

B-1049 Bruxelles/Brussel

Telefon: +32 (0)2 296 06 34

Faks: +32 (0)2 296 60 03

33

GlosarKohezijski sklad: v državah članicah, katerih bruto nacionalni dohodek ne dosega 90 %

povprečja EU, Kohezijski sklad sofi nancira projekte na področju transporta in okolja,

vključno s čezevropskimi omrežji (TEN), na področju energetike in obnovljivih virov ener-

gije. Za obdobje 2007–2013 bo na voljo 69,6 milijard evrov za fi nanciranje v okviru pro-

gramov, ki jih upravljajo države članice.

Strateške smernice Skupnosti za kohezijo: zagotavljajo okvir za intervencije struktur-

nih skladov.

ESRR (Evropski sklad za regionalni razvoj): skupaj s Kohezijskim skladom in Evropskim

socialnim skladom je to eden od treh fi nančnih instrumentov kohezijske politike EU in

poglavitni vir sredstev za razvoj notranjega potenciala regij. ESRR, ki je bil ustanovljen

leta 1975, prispeva k fi nanciranju produktivnih investicij, podjetništva, prometnih in okolj-

skih infrastruktur, raziskav in tehnologije, inovativnosti, informacijske družbe, trajnostnega

razvoja in drugih aktivnosti.

ESS (Evropski socialni sklad): sklad, ki je bil ustanovljen leta 1957, je eden od treh kohe-

zijskih instrumentov EU in osrednji vir fi nančne podpore razvoja zaposlovanja in človeških

virov.

BDP (bruto domači proizvod): gospodarska vrednost vsega blaga in storitev, proizvede-

nih na nekem območju v določenem časovnem obdobju. BDP je enak vsoti bruto dodane

vrednosti gospodarskih dejavnosti na nekem območju, s prištetimi davki in odštetimi

subvencijami. Pri primerjavi regij EU se BDP ponavadi izraža kot odstotek od povprečja EU

(povprečje = 100 %). Izražanje BDP na prebivalca, merjenega po kupni moči, omogoča

primerjavo cen med državami članicami.

NUTS (nomenklatura statističnih teritorialnih enot): klasifi kacijski sistem, ki ga upora-

blja EU za zbiranje statističnih podatkov na regionalni ravni. Vse regije v EU so razvrščene

v tri ravni NUTS. Trenutno je 268 regij NUTS 2 v vseh državah EU-27. Raven 2 se uporablja

za določanje območij, upravičenih do podpore iz strukturnih skladov.

NSRO (nacionalni strateški referenčni okviri): v postopku priprave programov inter-

vencij strukturnih in Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013 morajo države članice

predložiti NSRO, ki zagotavlja, da so intervencije v skladu s smernicami Skupnosti za

kohezijo.

Operativni program: to je dokument, v katerem je določena razvojna strategija države

članice oziroma regije z ustreznimi prednostnimi nalogami, ki se bodo izvajale s pomočjo

fi nančnih instrumentov strukturnih in Kohezijskega sklada. Države članice ga predložijo

Evropski komisiji.

V službi državljanov

Če želite izvedeti več o tem, kako Evropska unija podpira regije, koliko sredstev je na voljo

za projekte v vaši regiji, ali če iščete novice, objave, predstavitve v programu Power-point,

fotografi je ali videofi lme, obiščite spletno stran Generalnega direktorata za regionalno

politiko Evropske komisije:


Če imate vprašanje ali če bi radi prejemali objave, nam pošljite elektronsko pošto:

[email protected]

Generalni direktorat za regionalno politiko vodi tudi Center za informiranje in obisko-

valce, ki je odprt za posameznike in skupine od ponedeljka do petka (od 9:30 do 12:30 in

od 14:00 do 17:00).

Evropska komisija, Generalni direktorat za regionalno politiko

Avenue de Tervuren/Tervurenlaan 41

B-1049 Bruxelles/Brussel

Telefon: +32 (0)2 296 06 34

Faks: +32 (0)2 296 60 03

KN

-76-06-538-SL-C

Skupaj za regijeKohezijska politika EU uresničuje načelo solidarnosti v EU. Temeljni cilj EU, določen v

njeni pogodbi, je krepitev gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije z zmanjševanjem

razvojnih razlik med regijami. Čeprav so naložbe v okviru kohezijske politike usmerjene na

revnejše regije EU in jim pomagajo, da bi dohitele bogatejše, pa pozitivno vplivajo na vse

regije in prebivalce, saj povečujejo konkurenčnost in izboljšujejo življenjske razmere po vsej

EU. V tej brošuri je pojasnjeno, kako deluje kohezijska politika EU, kaj se z njo želi doseči in

kje lahko najdete več informacij.

InforegioOglejte si stran Inforegio in se seznanite z evropsko regionalno politiko EU

http://ec.europa.eu/[email protected]

ISBN 92-79-03793-5

7 606538 402335

Working for the regions, EU Regional Policy...

Documents

Transcript of Working for the regions, EU Regional Policy...