Word Dimitar Bitrakov

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 1 -

MICROSOFT WORD

Skopje, 2010

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 2 -

I. Vovedni informacii za programata WORD Obrabotkata na tekst se vr{i so programata Word . Programa-ta e namenata za obrabotka so tekstovite , no se koristi i za crtawe na grafi~ki prikazi. Mo`nostite na programata glavno se odnesuvaat na :

• koristewe na mnogu azbuki so razli~en oblik na bukvite i dru-gite znaci. Samo za kirilicata moè da se koristat desetina formi na bukvite. Za azbuka so sootveten oblik na bukvite se koristi terminot font. Na sekoj font mu e dodeleno ime i spo-red imeto se izbira za pi{uvawe na tekst. Za pi{uvawe vo la-tinicata na raspolagawe se zna~itelno pogolem broj na fon-tovi.

• pi{uvawe na tekstot so razni golemini na bukvite i drugite znaci od koi bilo font. Od pi{uvawe so mnogu sitni bukvi , bukvi so optimalna golemina do zna~itelno golemi bukvi.

• bukvite od standardna forma za koj i da e font moè da se vne-suvaat vo tekstot zadebeleno (potencirano), vo kursiv(isko-seno) i potcrtano.

• Pri vnesuvaweto e mo`no tekstot da se poramnuva od levata st-rana, od desnata strana, centrirano i da se poramnuva od dvete strani.

Mo`no e crtawe na geometriski elementi i drugi dejstva vo vrska so crtaweto.

• i mnogu drugi dejstva za ureduvawe na vnesen tekst.

Vo vovedniov del }e informirame za organizacijata na programata i na~inot na koristeweto. Programata se otvora (aktivira) so komandite:

Start >All Programs > Microsoft Office >Microsoft Office Word 2003

( mo`ni se i drugi na~ini za aktivirawe na programata ) Site dejstva so programata se vr{at preku osnovniot prozorec. Osnovniot prozorec e postojano na ekranot. Preku nego se aktiviraat (izbiraat) komandite {to so sodràt vo programata so koi se izvr{u-vaat dejstvata vo vrska so obrabotkata na tekstovite. Komandite se rasporedeni vo lenti, poedine~no a drugi se grupirani vo menija. - - --

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 3 -

Opis na osnovniot prozorec Na slikata e osnovniot prozorec .

. Vo osnovniot prozorec e prikaàn rasporedot na lentite , menijata i drugite elementi . Programata sodrì mnogu lenti, no so aktiviraweto na pro-zore-cot standardno se vnesuvaat slednive lenti :

• Naslovnata lenta • Lentata na glavnite menija ( Menu Bar ) ; • Standardnata lenta ( lentata Standard ) ; • Formatnata lenta ( lentata Formating ) ; • Linearot ( Ruller ) ;

Lentite od gornata strana se prikaàni na slikata .

Vo prviot red e lentata (linija) na naslovot. Lentata e so infor-mativna uloga. Vo nea pokraj imeto na programata Microsoft Word se zapi{uva imeto na dokumentot . Od desnata strana na lentata se tri komandi,

- komandata Minimize ( )

- komandata Maximize / Restore ( )

- komandata Close ( ) -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 4 -

• Vo vtoriot red e lentata so glavnite menija. Menito pret-stavuva mnoèstvo od pove}e komandi {to se tretiraat kako edna celina. Na menito mu se dodeluva ime. Zna~itelen e brojot na komandite {to se sodràt vo menijata. Se koristat za razni dejstva vo vrska so obrabotka na tekstovite. Vo prog-ra-mata Word se sodràt devet menija, devettoto e informativno meni. Mnogu informacii vo vrska so rabotata na programata moè da se pro~itat od ova meni.

• Standardnata lenta sodrì komandi za izvr{uvawe na ~esto koristenite dejstva vo vrska so rabotata so prog ramata Word. Vsu{nost, toa se izbrani komandi od menijata za da se ovoz-moì pobrz pristap do niv. Sekoja koman-da e prikaàna vo forma na pravoagolnik ili kvadrat so slikovit prikaz na dej-stvoto poradi {to se narekuvaat ikoni.

• Formatnata lenta ja formiraat kratki menija .So ovie menija se izvr{uva samo edno dejstvo no so golem broj opcii. Menijata od ovaa lenta se odnesuvaat na odreduvawe na fontot na buk-vite (azbuka i forma na bukvite na azbukata ), golemina na bukvite, na~in na ispi{uvawe na bukvite (zadebeleni bukvi, iskoseni bukvi ili potcrtani) i poramnuvawe na tekstot,.

• Vo posledniot red e linearot. Na linearot se prikaùva dol-ìnata na redovite vo koi se rasporeduva tekstot. Maksimalna dolìna na redovite e 17 cm. Naj~esto se koristat dolìni od 12.5cm i 11cm. Dolìnata na redovite e ozna~ena so osvet-leniot del od linearot. Osvetleniot del od linearot ostanuva vo tekot na raboteweto so programata a se izmenuva dokolku se izmeni dolìnata na redovite.

Po ova e prostorot vo koj se vnesuva tekstot.

Tekstot se vnesuva po stranici. Vo tekot na raboteweto vo vidniot del od ekranot e samo del od stranica . Vo dolniot del od ekranot e statusnata lenta

• Statusnata lenta ima informativna uloga. Od neja se dobivaat

informacii za stranicata vo koja se raboti, za momentalnata polo`ba na kursorot ( broj na redot i broj na kolonata ) i za reìmot vo koj se raboti.

-------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 5 -

Postojan del od prozorecot se lentata na naslovot i lentata na glavnite menija, inaku strukturata na osnovniot prozorec e mo`no da se menuva. Mo`no e da se otstranat statusnata lenta, funkcionalnata lenta i linearot a da se doveduvaat vo prozorecot drugi lenti, Lentata {to ~esto se doveduva vo prozorecot e lentata Drawing

Vo sostav na ovaa lenta se komandite za izvr{uvawe na grafi~kite prikazi. Na~in na koristewe na programata

Vo izvr[uvawe na dejstvata povrzani so obrabotkata so tekstovi se koristi gluv~eto. So gluv~eto se prezemaat (izbiraat) komandite od osnovniot prozorec koj postojano e prisaten na ekranot. Dejstvata se vr[at so pokaùva~ot ~ie dvièwe po ekranot se vr[i so gluv~eto. Pokaùva~ot e prisaten na ekranot koga ]e se pojavi osnovniot prozo-rec. Ako e vo poleto vo koe se vnesuva tekst, toj e vo forma na bukvata ( I) a so prenesuvawe vo lentite e vo forma na strelka navednata nalevo

( ). Nasokata na dvièweto na pokaùva~ot se sovpa\a so nasokata vo koja se dviì gluv~eto. Mnogu lesno se odreduva nasokata na dvièweto na gluv~eto za da se dovede pokaùva~ot nad komanda ili na druga pozi-cija.

Za vnesuvawe na tekst se koristi tastaturata. Me\utoa, za eden del od dejstvata moè da se koristat i gluv~eto i tastaturata.

Vo prodolènie ]e ja razgledame postapkata za izbor na komanda od lentite vo osnovniot prozorec i izbor preku menijata.

Izbirawe komanda od lentite

Izbirawe komanda od lentite se vr[i so doveduvawe na poka-ùva~ot nad poleto na komandata i so pritisnuvawe na levoto kop~e od gluv~eto. Obi~no se koristi i terminot so kliknuvawe so gluv~eto nad odredena komanda. Izbrana (aktiviranata) komanda se prepoznava po toa [to pobeluva poleto na komandata. Po izbor na komanda se sproveduva soodvetnata postapka definirana za izvr[uvawe na sakanoto dejstvo.

Komandite od lentite se prepoznavaat po slikata vo poleto. No ne site komandi se prepoznavat po slikata. So doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto na komanda se ispi[uva imeto na komandata.Na slikata e del od standarnata lenta koga e pokaùva~ot doveden nad komandata Open.

Izbirawe na komanda vo sostav na menijata Za da se izbere komanda vo sostav na meni se aktivira menito so doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto na menito i kliknuvawe so kop~eto od gluv~eto. ] e naglasime deka izborot( aktivirawe) na glav- -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 6 -

no meni ne treba da se tretira kako izbor na komanda. So izbor na glavnoto meni se prikaùva na ekranot listata so komandite vo sostav na menito.

Na slikata se prikaùva del od listata . So doveduvawe na poka-

ùva~ot vo poleto so znakot ( ) se doveduva i drugiot del od listata. Do komandite {to se vo sostav na glavnite menija se pristapuva posredno preko menito. Po prikaz na listata se izbira edna od koman-dite. Po niv se dviìme so pokaùva~ot pri {to pri preminuvawe nad koja i da bilo od komadite najziniot prikaz se zatemnuva. Se izbira komandata nad koja }e se pritisne so kop~eto od gluv~eto. Po izborot na komandata listata se otstranuva od ekranot. Dokolku e dejstvoto ednozna~no izvodlivo komandata }e se izvr{i. Ako se potrebni dopolnitelni informacii vo vrska so izvr{uvawe i izbor na razni opcii (mo`nosti) na izbranata komanda se pridruùva dijalogen prozorec Na slikata e za primer prikaàn dijalogniot prozorec {to se pridruùva po izbor na komandata za pe~atewe.

Dijalognite prozorci sodràt opcii (mo`nosti) {to se izbiraat za da se soop{ti na komandata kako da se izvr{i najavenioto dejstvo. Sekoj prozorec e organiziran razli~no i razli~en e na~inot na koris-ewe. Prozorcite imaat poliwa so zapisite Ok i Cancel. Otkoga }e se vnesat potrebnite informacii i izvr{at mo`nite izbori, se potvr-duvat so kliknuvawe na Ok, komandata }e se izvr{i a prozorecot }e se otstrani od ekranot. So kliknuvawe na Cancel se otstapuva od izvr{u-vawe na dejstvoto na komandata i vo toj slu~aj prozorecot se otst-ranuva od ekranot. -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 7 -

Dokolku dijalogen prozorec e doveden po gre{ka, toj se otstra-nuva od ekranot so :

• Kliknuvawee na poleto Cancel. • So kliknuvawe vo pole vo gorniot del od dijalogniot prozorec

so oznaka . • So pritisnuvawe na tasterot Esc .

Vo listite so pogolem broj komandi po aktiviraweto na menito se prikaùva samo eden del od komandite poradi nedovolniot prostor na ekranot. Listite vo toj slu~aj zavr{uvaat so pole vo koe e vnesen

znakot . Za da se dobijat i drugite komandi od listata potrebno e da se dovede pokaùva~ot vo poleto so ovoj znak. Vo listite na komandite na oddelnite menija se zabeleù-aat dva na~ini na zapi{uvawe na komandite. Edni od komandite se so te-men zapis ( t.n. aktivni komandi), a drugi so svetol zapis ( t.n. pasivni komandi). Komandite so temen zapis moàt da se izbiraat i so niv se izvr{uvaat odredeni dejstva po doveduvawe na listata na ekranot. Za drugite (pasivni komandi) potrebno e prethodno da bidat ispolneti odredeni uslovi po {to tie }e preminat vo aktivni {to se prepoznava po nivnoto prezapi{uvawe so temen zapis. Se dodeka komandata ne stane aktivna ne moè da se koristi. Na slikata od levo e listata so komandite na menito Edit. Komandite Copy i Paste se vo pasivna sostojba i ne e mo`no da se koris-tat. Po ispolnuvawe na odredeni uslovi, dvete komandi ke moàt da se aktiviraat. ( slikata od desno)

. Izbor na meni i izbor na komanda od listata moè da se vr{i i so tastaturata. Za izbor na meni so tastaturata se pritiska na tasterot Alt za da se aktivira linijata na glavnite me-nija i so vnesuvawe na potcrtanata bukva od imeto na menito. Za da se aktivira na primer, menito File }e se vnese bukvata F. Zapisot na ovaa kombinacija za tasterite se beleì so Alt + F, pri {to se podrazbira zadrùvawe pritisnat prviot taster Alt i pritisok na vtoriot taster F. Za izbor na komanda od listata na menito se pritiska tasterot Shift i tasterot so potcrtanata bukva od komandata. Pritisok na taste-rotite Shift + O na primer, ja aktivira komandata Open. Kombinaciite so koi se aktiviraat komandite od listata po otvoraweto na menito se ispi{ani pokraj imeto na komandata. Me|utoa, ne moàt da se aktiviraat site komandi so tastaturata. Za komandite koi moàt da se izbiraat i so tastaturata pokraj imeto na komandata vo listata e vnesena i kombinacijata na tasterite {to se koristat za nejzino aktivirawe. ------ -

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 8 -

Opis na postapkata vo sozdavawe na dokument Aktivirawe na programata se vr{i preku desktopot po klik-nuvawe vo redosled Start >All Programs > Microsoft Office >Microsoft Office Word 2003 Prviot ~ekor vo po~nuvaweto so obrabotka na tekstovite e anga-ìrawe na memoriski prostor za tekstot. Za prostorot {to }e se ko-risti e usvoen terminot dokument, nezavisno dali toj se koristi za pismo, raskaz, u~ebnik ili drugo. Sekoj korisnik {to saka da napi{e ne{to na kompjuterot treba da si otvori (sozdade ili kreira) dokument t.n nov dokument. So ogled na toa {to vo tekot na koristeweto na prog-ramata se koristat pove}e dokumenti, na sekoj od otvorenite dokumen-ti im se dodeluvaa ime. Po pravilo nov dokument se otvora samo edna{ a toj }e se povikuva (otvora) pove}e pati dodeka se zavr{i obrabot-kata vrz dokumentot Otvorawe na nov dokument Otvorawe na nov dokument se vr{i so komandata New od menito File. Zadolìtelno se otvora prvo ova meni poradi toa {to vo nego se sodràt komandite so koi se upravuva vo obrabotka na tekstovi. Ima gi pove}e, no nie }e gi koristime samo komandite New , Open, Save , Save A$ i Print. Pri prvoto vklu~uvawe na programa ne e potrebno da se koristi komandata New. Neposredno po vklu~uvaweto na ekranot se prikaùva del od prvata stranica na dokumentot a vo naslovnata lenta se ispi-{uva Document 1 - Microtsoft Word. Tova e t.n. privremenoto ime {to na dokumentot mu go dodeluva programata. Privremenoto ime se vnesuva i vo linijata na komandata Start na desktopot .

. Privremenoto ime }e se zameni so drugo {to }e go izbere korisni-kot vo tekot na obrabotkata na dokumentot. Koga }e se zameni privre-menoto ime so stalnoto ime, toa }e se vnese i vo naslovnata lenta i vo linijata na komandata Start. Vnesenoto ime vo naslovnata lenta ima samo informativna uloga, dodeka so vnesuvaweto na imeto vo linijata vo desktopot ima golema uloga vo tekot na obrabotkata so tekstoite , posebno koga se koristat ednovremeno pove}e dokumenti. Po otvorawe (kreiraweto) na noviot dokument po pravilo treba da se vnesat informacii za

• Formatot na stranicite na koi }e se pe~ati dokumentot (di-menzii na stranicite ) ;

• Marginite na stranicite (belinite na stranicite odlevo, od-desno, odgore i oddolu);

• Proredot ( rastojanieto me|u redovite ); • Poramnuvawe na tekstot (mo`no e od levata strana, od desnata

strana, simetri~no ili poramnuvawe od dvete strani) ; • Fontot na bukvite (azbukata i oblikot na bukvite) goleminata

na bukvite , cifrite i drugite znaci od fontot. --------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 9 -

Dokolku ne se vnese informacija za nekoi od mo`nite iz-bori, programata Word nudi t.n. svoj preddefiniran izbor za formatot, za marginite, proredot, poramnuvaweto, fontot i goleminata na bukvite. Za po~etok nie }e gi prifatime opciite (izborite) {to gi nudi programata za formatot na stranicite, marginite,proredot i za poram-nuvaweto. Za da ja zadovolime qubopitnosta ukaùvame deka formatot na stranicite (listovite) }e bidat so dimenzii 21.59 x 27.94 cm koi se bliski do dimenziite na naj~esto koristeniot format A4 so dimenzii 21.00 x 29.00 cm.

Na marginite }e se dodelat slednive dimenzii : - Na levata i na desnata margina po 3.17 cm; - Na gornata i dolnata margina po 2.54 cm; Za pe~atewe e preddefiniran edini~en prored.

Za formatot, marginite i proredot {to }e gi koristime dolì-nita na redovite }e bide po 12.7 cm. Vo eden red moè da se vnesat prose~no od 65 do 90 bukvi so standardna golemina. Brojot na bukvite zavisi od izbraniot font na bukvite i nivnata golemina. Po~etokot i krajot na redovite se prikaùvaat so svetliot del od linearot. Na ed-na stranica }e se vnesat prose~no od 45 do 5o redovi.

[ to se odnesuva do poramnuvaweto na tekstot }e ja prifatime isto za po~etok ponudenata opcija, poramnuvawe samo od levata strana. Spored prifatenite opcii pred otpo~nuvame so rabota treba samo da se izbere font na bukvite i goleminata na bukvite,so ogled na toa {to nie ja koristime kirilicata i treba da izbereme kirili~en font. Izbor na font na bukvite Izborot na fontot na bukvite so koi }e se pi{uva dokumentot se izvr{uva so kratkoto meni od formatnata lenta prikaàno na slikata

Menito go formiraat prozorecot za prikaz na fontot(1) i kop~eto

za aktivirawe na menito(2). Koga pokaùva~ot }e se dovede nad ova meni na ekranot se prikaùva vramen tekst Font. So aktivirawe na me-nito vo prozorecot na menito e vnesen tekstot Times New Roman .Tova e imeto na preddefiniran latini~en font za pi{uvawe na tekstot. Ako ne se izbere drug font, pi{uvaweto }e se vr{i so ovoj font vo latin-skata azbuka. Nie }e izbereme eden od kirili~nite fontovi. Izbiraweto na font se vr{i so aktivirawe na menito (doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto (2) i pritisok na levoto kop~e od gluv~eto . Po ova na ekranot se prikaùva listata so fontovite.

-------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 10 -

Golem e brojot na fontovite {to moàt da se koristat za pi-{uvawe. Vo listata e del od spisokot na fontovite {to moè da se koristat vo pi{uvaweto na dokumentite. Dokolku imeto na fontot koj sakame da go koristime e vo vidnoto pole od ramkata, go izbirame so doveduvawe na pokaùva~ot vrz imeto na fontot i pritiskame na kop-~eto od gluv~eto. Poleto okolu nego stanuva inverzno {to pretstavuva informacija deka e izbran fontot za pi{uvawe na tekstot. Imeto na izbranitot font se vnesuva vo prozorecot za prikaz na fontot. Prikaùvawe na drug font i izbor se vr{i so pomo{ na lentata za vertikalno pomestuvawe desno od ramkata. So kratok pritisok na kop~eto od lentata vo poleto so strelka nadolu se doveduva sledniot font , dodeka vo toj moment is~eznuva prviot font od listata . Vaka posledovatelno so kliknuvawa na kop~eto e mo`no da se prelistuva spisokot i koga vo vidnoto pole }e se pojavi fontot koj {to sakame da go izbereme ,kliknuvame vrz nego. So kratki pritisnuvawa na strelka-ta nagore se prenesuvaat fontovite vo sprotivna nasoka. Vo tabelata se prikaàni del od formite na bukvite za kirili~-nite fontovi

Ima desetina fontovi na kirili~nata azbuka . Od niv najmnogu se koristat fontovite Mac C Times i Mac C Swiss .

Izbor na golemina na bukvite Izbor na golemina na bukvite za pi{uvawe na tekstot se izvr{uva so kratkoto meni od formatnata lenta prikaàno na slikata.

Menito go formiraat prozorecot za prikaz na goleminata na bukvi-

te od izbraniot font i kop~eto za aktivirawe. Koga pokaùva~ot }e se dovede nad ova meni na ekranot se prikaùva vramen tekst Font Size {to ukaùva na funkcijata na ova meni. Po prikazot vo prozorec na menito e vnesen brojot 10 {to predstavuva predefinirana golemina na bukvite. So ova meni moè da se izberat i pomali i pogoleni golemini na bukvite. Za ispi{uvawe naslovi i podnaslovi se koristat obi~no golemini na bukvi so golemina 12, 14 do 16.

---------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 11 -

Izbirawe golemina za bukvite se vr{i so aktivirawe na menito

(doveduvawe na pokaùva~ot vo kop~eto i kliknuvawe so gluv~eto) . Po ova se prikaùva spisok na golemini na bukvite so koi moè

da se pi{uva vo Word- ot. Na slikata e prikazot po aktivirawe na menito.

Izborot na golemina se vr{i na ist na~in kako i izbor na font.

I ovde vo poleto e samo eden del od mo`nite izbori. Tie se dove-duvaat vo vidnoto pole isto so lentata od desnata strana. Vo prodol-ènie davame pregled na golemini na bukvite sootvetno so vneseniot broj za goleminata .

Po izborot na font na bukvite i goleminata na bukvite moè da

se zapo~ne so vnesuvawe na tekst vo dokumentot. Izbor na font i gole-mina na novoformiraniot dokument se vr{i samo pri otvorawe na do-umentot. Na~inot na vnesuvawe na tekstot i pridru`nite dejstva povrzani so vnesuvaweto na tekstot se objasneti vo sledniot naslov. < Upatstvo za ispi{uvawe tekstovi vo dokumentot i ureduvawe na tekstot >. Sledete go tekstot vo navedeniot naslov i po~nite so vnesuvawe na tekst.

-----

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 12 -

Memorirawe na dokument

So izbor na menito File, }e se prikaè listata so komandite na ova meni.

Memoriraweto se vr{i so komandata Save A$. Po izbor na ovaa komanda na ekranot }e se prikaè dijalogniot prozorec .

Za raspoznavawe na dokumentite bidejki vo prozorecot ima pove}e dokumenti podgotveni od porano, na dokumentot {to se vnesuva pri memoriraweto se dodeluva postojanoto ime {to se izbira po èlba na korisnikot. Imeto se vnesuva vo poleto File Name vo dolniot del od dijalogniot prozorec . Vo nego e zapi{a-no privremenoto ime Doc 1 na sina osnova, kursorot e vo poleto i se vnesuva postojanoto ime so tastaturata. Nepotrebnite bukvi treba da se izbri{at. Po ova se kliknuva nad poleto Save vo dolniot desen del od prozorecot za da se potvrdi memorirawe-to a prozorecot se otstranuva Po ova dokumentot e registriran, vnesenoto ime ( vo primerov vovedword) se zapi{uva vo naslovnata lenta od osnovniot prozorecot i vo poleto na dijalogniot prozorec me|u drugite zapisi. So memori-raweto na dokumentot se memoriraat i fontot i goleminata na bukvite, pa vo sledno povikuvawe (otvorawe) na toj dokument na treba povtorno da se izbiraat font i goleminata na bukvite. ---------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 13 -

Izbranoto ime za dokumentot se vnesuva i vo lentata na nivo na komandata Start (go zamenuva prethodniot zapis)

So vnesuvaweto na imeto na dokumentot vo ovaa lenta se ovozmoùva otvorawe i rabotewe ednovremeno so pove}e dokumenti. Novoformiraniot dokument moè da se doveduva na ekran vo sekoe vreme ( se koristi i terminot otvori ) da se vr{at izmeni i dopolne-nija na tekstot, da se pe~ati ili prenese vo druga programa. Isklu~uvawe na programata Prekin na rabotata so programata se sproveduva voobi~aeno po memorirawe na dokumentot Pred se treba da se deaktivira (prekine) vrskata so programata {to se vr{i so kliknuvawe na komandata Exit od menito File. Mo`no e prekinot so programata i preku komandata Close vo naslovnata lenta. Dokolku ne e izvr{eno memorirawe na dokumentot na ekranot se prikaùva ramkata vo koja treba da se odgovori so kliknuvawe na edna od opciite .

po {to na ekranot }e se prikaè desktopot. So kliknuvawe na Cancel se otstapuva od namerata za prekin so programata. Po doveduvawe na desktopot se isklu~uva kompjuterot po odredena postapka. Otvorawe na kreiran (star) dokument Pri sledno vklu~uvawe na kompjuterot za otvorawe na kreira-niot dokument ili koj i da e drug od kreiranite dokumenti se izbira od listata na menito File komandata Open. Komandata Open otvora dijalo-gen prozorec .

-------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 14 -

Vo listata na prozorecot se registrirani imiwata na kreiranite dokumenti. Dokumentot {to sakame da se otvori go izbirame so klik-nuvawe nad imeto na dokumentot. Poleto na zapisot potemnuva. Potvr-duvawe na izborot se vr{i so kliknuvawe nad poleto Open (vo dolniot desen agol od ramkata) i na ekranot se pojavuva dokumentot. Vo otvo-reniot dokument mo`e da se prodol`i so vnesuvawe na tekstovi ili korekcii vo vneseniot tekst. Ako izmenite treba da se registriraat treba da se izvr{i memorirawe. Za memorirawe na izvr{enite izmeni sega se koristi komandata Save od menito File. Preddefinirano vo listata se vnesuvaat samo dokumentite obraboteni so programata Word {to e soop{teno so zapisot All Word Documents vo menito Files of type.

So aktivirawe na menito e mo`no da se vnesuvaat vo listata na prozorecot Open i datoteki raboteni i so drugi aplikacioni prog-rami. Sepak pogolema preglednost ima preddefiniraniot izbor. Voobi~aeno za otvorawe na dokument se kliknuva nad zapisot Open. So kliknuvawe na znakot ( ) desno od zapisot Open se vnesuva opciona ramka

so razni mo`ni izbori na otvorawe na dokumentot. Mo`nite izbori ne }e gi koristime. Otvorawe na dokument e mo`npo da se izvr{i i preku komandata Task Pane. Komandata e vo sostav na menito View.

Korisno e so ogled na toa {to vo lentata se sekoga{ registriraat dokumentite koj neposredno se koristat.(posledno koristenite doku-menti) i pobrzo se tie nao|aat me|u pove}eto drugi dokumenti.. --------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 15 -

Vo tekot na obrabotkata vrz vneseniot dokument e mo`no da se otvo-rat i drugi dokumenti preku komandata Open .Imiwata na site vneseni dokumenti se zapi{uvaat neposredno po imeto na prvootvoreniot do-kument vo linijata na komandata Start.

Prostorot e ograni~en. Vo slu~aj na vnesuvaweto na pove}e dokumenti vo linijata se vnesuvaat samo prvite bukvi od imiwata na otvorenite dokumenti. Poleto na dokumentot {to momentalno e na ekranot e za-temneto. Vo tekot na raboteweto so pove}e dokumenti, doveduvawe na dokument na ekranot se vr{i preku kliknuvawe vrz imeto na do-kumentot vo linijata. So doveduvawe na dokument na ekranot, se otst-ranuva prethodniot dokument. Lentata Task Pane }e se vnese na ekranot i so komandite Open > New za otvorawe na nov dokument Po ova na ekranot se prika`uva prozorecot na lentata Task Pane

So prozorecot se izvr{uvaat i drugi dejstva . Za izbor na nov dokument se kliknuva vrz opcijata Blank document. Neposredno po ova se vnesuva prvata stranica na novoformiraniot dokument . Dijalognite prozorci spored komandata od koe meni se dove-duvaat na ekranot se pozicioniraat na preddodredeno mesto. Skoro da nema potreba da se menuva pozicijata na koja }e se postavat. Me|utoa postoi mo`nost da se premestat na druga pozicija. Za premestuvawe vo druga pozicija se doveduva poka`uva~ot vo koja bilo to~ka od po-leto vo sina boja kade e zapisot na komandata i so pritisnato kop~e se povlekuva prozorecot vo druga pozicija. Dijalognite prozorci naj-~esto se otstranuvaat so kliknuvawe vrz znakot ( ) vo desnata st-ra-na na sinata lenta.

------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 16 -

Upatstvo za ispi{uvawe i ureduvawe na tekstot

Tekstot vo dokument se vnesuva po stranici. So otvorawe na dokumentot na ekranot e del od prvata stranica.. Kursorot se nao|a na leviot goren del od stranicata. Vo statusnata lenta e zabeleàn brojot na stranicata (Page 1), a so osvetleniot del na linearot se pokaùva dolìnata na redovite vo koj }e se vnesu-va tekstot . Tekstot se vnesuva so koristewe na kursorot. Site dejstva {to se vr{at vo vrska so vnesuvawe i oblikuvaweto na tekstot vo dokumen-tot se sproveduvaat so kursorot. Poradi ova, kako prvo e potrebno da se postavi kursorot vo pozicija ( red i kolonata) od kade {to }e po~ne vnesuvaweto na tekstot. Za po~etok za dvièwe na kursorot }e gi koristime tasterite Enter i Backspase ( tasterot so strelkata ). So kliknuvawe na tasterot Enter kursorot se pomestuva od redot vo koj se nao|a vo sledniot red. Nasroti ova , tasterot Backspase go pomes-tuva kursorot za eden red pogore od redot vo koj toj se nao|a . Pomestuvawe na kursorot nalevo ili nadesno vo redicite se vr{i vo tekot na vnesuvaweto na tekstot Sekoja bukva {to }e se vnese so tastaturata, }e se zabeleì pred pozicijata kade e postaven kursorot. Slednite bukvi {to }e se vnesuvaat se nadovrzuvaat na prethodno vnesenite bukvi a kursorot po sekoja vnesena bukva se pomestuva za edna pozicija nadesno. Za rastojanie me|u zborovite se vnesuva znakot blanko. Vsu{nost, znak ne se vnesuva no pozicija se angaìra. Raspore-duvaweto na tekstot po redovi se ostvaruva avtomatski. Imeno, koga }e se vnese so tastaturata zbor za koj nema dovolno prostor vo redot, toj se prenesuva kako prv vo sledniot red. Ova se slu~uva se dodeka ne se zavr{i pasusot. Bukvite na tasterite se ozna~eni so latinicata. Za 23 bukvi od na{ata azbuka postoi soodveten taster. Me|utoa,za drugite 8 bukvi se koristat tasterite na koi ukaùvame vo tabelataa.

Za pi{uvawe na golemi bukvi ednovremeno so pritiskaweto na sootveten taster se pritiska i tasterot Shift. Otstapuvawe ima samo kaj bukvite {, } i | za koi ako se drì pritisnat tasterot se ispi{uva mala bukva. Vo tekot na vnesuvaweto na tekstot zadolìtelno e sekoga{ po vnesena to~ka, zapirka ili koj i da bilo interpunkciski znak da se ostavi bar eden znak blanko. Vo sprotivno }e se smetaat dva zbora kako eden {to sozdavaat te{kotii vo rasporeduvaweto na tekstot po redovite. ------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 17 -

Dokolku se vnese pogre{na bukva, se pritiska na tasterot Backspase pri {to kursorot se vra}a nanazad za edna pozicija i se bri-{e poslednata vnesena bukva. So pove}ekratno pritiskawe na ovoj taster se bri{at pove}e bukvi. Vo tekot na vnesuvaweto na tekstot ~esto se slu~uva nekoja pog-re{no vnesena bukva ili zbor da se zabeleàt pokasno Vo takov slu~aj za bri{ewe na pogre{no vnesena bukva ili pove}e bukvi se koristi tasterot Delete, po prethodno doveduvawe na kursorot na pozi-cijata kade e zabeleàna gre{kata. So pritiskawe na tasterot Delete se bri{e bukvata na pozicija desno od kursorot. Po bri{eweto na bukvata , tekstot desno od kursorot }e se pomesti nalevo za edna pozicija. Dokolku se pritisnuva so ovoj taster koga e kursorot na pozicija blanko nastanuva samo pomestuvawe na tekstot nalevo. So pove}e pritiskawa na tasterot Delete ( ili zadr-ùvawe na tasterot) nastanuva pomestuvawe za pove}e pozicii. Po polnuvaweto na edna stranica, avtomatski se prodolùva na slednata stranica. Doveduvawe na slednata stranica se registrira vo status-nata linija so vnesuvawe na brojot na stranicata Mo`ni se dva izbora vo vrska so preminuvaweto od edna stranica na sledna stranica. Izborot se vr{i so komandi od menito View.

Ako se izbere komandata Normal preminot od stranica na sled-nata se prikaùva na slikata .

Linijata na razdvojuvawe me|u dve stranici e prikaàna na

slikata. Mo`no e da se vnesuva tekst i vo posledniot red od stra-nicata. Za izbor na komandata Print Layout od menito View razdvo-juvaweto se prikaùva na slikata .

Pri ovoj izbor {to naj~esto se koristi ne se popolnuvaat so tekst odreden broj redovi i od gore i od dolu. Brojot na redovite {to ne se popolnuvaat e preddefiniran, no moè da se promeni. Pri preminu-vawe od edna stranica na slednata vo ovoj izbor kursorot vr{i skok od posledniot red na prethodnata stranica na prviot red od slednata stranica Dvièwe na kursorot Po vnesen tekst vo dokumentot, za dvièweto na kursorot moè da se koristat i tasterite so strelkite nalevo, nadesno, nagore i nadolu. So ednokratno kliknuvawe na eden od tasterite so strelkite, kursorot se pomestuva za edna pozicija nalevo ili nadesno, odnosno se prenesuva red {to prethodi ili sledi po redot vo koj momentalno se ------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 18 -

nao|a kursorot. So sledni kliknuvawa se prenesuva vo sledni pozicii, odnosno redovi. Mo`no e tasterot da se zadrì pritisnat podolgo za prenesuvawe na kursorot za pove}e pozicii odnosno vo pove}e redovi. Dvièweto na kursorot se prekinuva koga }e se oslobodi tasterot. Dvièweto na kursorot so ovie tasteri e ograni~eno . Mo`no e :

• Horizontalno nalevo ili nadesno me|u prvata pozicija vo redot do poslednata pozicija vo koj e vnesen tekst.

• Vetikalno me|u redicite vo koi e vnesen tekst. So kliknuvawe na tasterot Home, kursorot se prenesuva na po~etok na redot. So tasterot End se pomestuva vo krajna pozi-cija vo redot. Pomestuvawa so strelkite ni ovozmoùvaat doveduvawe na kur-sorot na pozicija vo tekstot kade e potrebno da se izvr{i promena vo tekstot, Me|utoa, kursorot moè da se dovede vo polo`ba kade e postaven pokaùva~ot ako se klikne so gluv~eto. So vnesuvawe na kursorot so gluv~eto zna~itelno pobrzo se izvr{uvaat promenite vo vrska so sreduvawe na vneseniot tekst. Dvièwe na stranicite Za da se ima pregled vo vneseniot tekst vo pove] eto stranici, mo`no e da se prelistuvaat stranicite, vo smisla na ekranot da se doveduvaat vo redosled od prvata stranica, potoa od vtorata stranica i.t.n.

So otvorawe na dokumentot na ekranot e del od prvata stranica. Za prikaz na slednite stranici, se pritiska tasterot so strelkata nab-dolu pri {to se pomestuva kursorot nadolu. Od momentot koga kursorot }e se postavi na dolniot del od ekranot, so sekoj sleden pritisok na tasterot se prikaùva sleden red od tekstot so istovremeno otst-ranuvawe na eden red od gornite redovi. Dokolku se drì tasterot podolgo vreme nastanuva neprekinat proces na pomesuvawe na tekstot nagore Se preminuva na vtorata, tretata i na slednite stranici. Obratno, ako se pritisnuva na tasterot se strelka nagore, kursorot se pomestuva isto nagore a tekstot se vra}a nadolu..

Pomestuvawe na tekstot moè da se vr{i i so vertikalnata lenta od desnata strana. Pomestuvawe na vneseniot tekst se ostvaruva i so koristewe na komandi od tastaturata so koi e mo`no da se prenesuvaat site redovi {to se vo vidnoto pole na ekranot. Se koristat komandite Page Up i Page Down. Vakviot na~in na prelistuvawe ovozmoùva ~itawe na vneseniot tekst, i doveduvawe vo vidnoto pole na stranicata vo koja treba da se izvr{i korekcija vo tekstot . Direkno doveduvawe na prvata stranica na ekranot, nezavisno koja stranica bila vo vidnoto pole se vr{i so pritiskawe na tasterite Control + Home. So pritiskawe na tasterite Control + End, se doveduva na ekranot poslednata stranica od tekstot. -----

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 19 -

Sreduvawe i koregirawe na vnesen tekst Po vnesuvaweto na tekstot vo dokumentot, treba da se pregleda i dokolku e potrebno da se izvr[at korekcii, vo smisla na ispravuvawe gre[ki vo oddelnite zborovi, otstranuvawe tekst od vneseniot, menuvawe na tekst, vnesuvawe na drugi sodrìni i drugi korekcii.

Vo prodolùvawe ukaùvame na nekoi osnovni dejstva za koregirawe na tekstot.

<< Bri[ewe na bukva

Za bri{ewe na bukva kursorot se postavuva pred bukvata i se pri-tiska na tasterot Delete. Bukvata se otstranuva i pri ova se pomes-tuvaat bukvite vo redot za edna pozicija nalevo. So po-mestuvaweto razmakot {to nastanuva po bri{eweto na bukvata se otstranuva. Bri{ewe na bukva se vr{i i so tasterot Backspase so taa razlika {to se bri{e bukva pred pozicija na kursorot. Ovoj taster se koristi vo tekot na vnesuvaweto na tekstot da se izbri{e pogre{no vnesena buk-va . Ako se drì pritisnat tasterot podolgo vreme se bri{at i drugi bukvi pred kursorot. Bri{eweto prekinuva po osloboduvawe na tas-terot.

<< Pomestuvawe zbor nalevo Se doveduva kursorot na pozicija pred zborot i se pritisnuva na tasterot Delete. Se [to e zapi[ano po toj zbor isto taka se pomestuva nalevo. Zborot ]e se pomesti za onolku pozicii kolku [to pati ]e se pritisne ovoj taster. Ednovremeno so tova se pomestuva celiot tekst nadesno . <<Nagolemuvawe rastojanie me|u dva zbora Se doveduva kursorot na blanko pozicija i se vnesuva znakot blanko. Ako se slu~i da se dva zbora vneseni eden do drug, tie }e se razdvojat so doveduvawe na kursorot pred prvata bukva od vtoriot zbor po vne-suvawe na znakot blanko. << Namaluvawe na rastojanie me|u dva zbora.. Se doveduva kursorot na blanko pozicija pred vtoriot zbor i pritisnuva na tasterot Delete. << Promena na bukva vo zbor Se doveduva kursorot pred bukvata {to treba da se promeni i se vnesuva druga bukva. Po ova se bri{e prethodnata bukva so tasterot Delete. << Ufrluvawe na bukva vo zbor. Se doveduva kursorot pred pozicijata kade treba da se vnese bukvata i se vnesuva so tastatura . --------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 20 -

Za vnesuvawe na zbor ili pove}e zborovi vo tekstot se vr{i istata postapka. Se doveduva kursorot na pozicija od koja }e se vnesuvaat zborot ili pove}eto zborovi. Se vnesuva noviot tekst so tastaturata. Prethodno vneseniot tekst se pomestuva nadesno. Od momentot koga vo redot }e nema dovolno prostor del od tekstot }e se prenese vo sled-niot red. Prefrluvawe na tekstovi }e se izvr{i i vo slednite re-dovi do krajot na pasusot. << Otstranuvawe ( bri{ewe) na zbor vo red. Se doveduva kursorot pred prvata bukva na zborot {to tre-ba da se izbri{e. Se bri{e so kliknuvawa na tasterot Delete. Moàt da se izbri{at i pove}e zbora. Pri ova site znaci vo redot se pomestuvaat nalevo, pa se popolnuva prostorot na izbri{anite zborovi. Vo prosto-rot se prenesuva tekst i od podolniot red . Prenesuvawe }e se izvr{i i od site redovi {to se vo sostav na pasusot. << Pomestuvawe na red nadolu Se doveduva kursorot na po~etok od redot i se pritisnuva na tas-terot Enter. Redovite {to sledat po redot isto se pomestu-vaat nab-dolu Istoto se slu~uva i ako e kursorot vo momentot na pritisnuvawe na pozicija vo prazen red. Ovie pomestuvawa imaat za posledica po-mestuvawe na celiot tekst do krajot na dokumentot. Vo redovite nad ovaa pozicija }e nema promena. Dokolku se postavi kursorot vo koja i da bilo polo`ba vo redot po pritiskaweto na tasterot Enter, se prenesuva samo teks-tot desno od polo`bata na kursorot vo sledniot red i }e se po-ramni spored prvata pozicija na sledniot red. Pomestuvaweto na redovite se vr{i ako ima potreba da se oslobodi prazen prostor za vnesuvawe na dopolnitelen tekst ili vo vrska so uredu-vaweto na tekstot vo posusot. << Prenesuvawe na red nagore. Se prenesuva isto so doveduvawe na kursorot na po~etok vo redot i se pritisnuva na tasterot Bakspase. Pri ova celiot tekst {to sleduva po ovoj red se pomestuva nagore. Prenesuva-we na red nagore }e se izvr{i i ako kursorot se nao|a na pra-zen red . Prenesuvaweto }e se odnesuva na site redovi do krajot na dokumentot. Koristewe na standardnata lenta Standardnata lenta i nekoi drugi lenti ovozmoùvaat direkten pristap do komandite so {to se ostvaruva pobrz pristap do oddelni komandi koi po~esto i mnogukratno se koristat vo rabotata so Word-ot. So koristeweto na ovie lenti se preskoknuva aktiviraweto na meni-jata i prikaz na listite so komandite, i direktno se doa|a do izbor na oddelni komandi. Vo ikonite slikovito se prikaùva dejstvoto na komandata, no toa ne e dovolno za otkrivawe na dejstvata na pove}eto od niv. Dejstvoto na ikonata, me|utoa se otkriva i so toa {to koga pokaùva~ot }e se dovede vo poleto na komandata, na ekranot vo ramka se ispi{uva imeto na komandata. -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 21 -

Na slikata se dava prikaz na standardnata lenta

Vo lentata se vneseni pove}e komandi. Dvame prikaz na del od komandite koi }e gi koristime. Komandata New na menito File . ·

Komandata Open na menito File .

Komandata Save na menito File .

Komandata Print na menito File .

Komandata Print preview na menito File .

Komandata Cut od menito Edit .

Komandite Copy i Paste od menito Edit .

--------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 22 -

II. Dejstva na menijata na formatnata lenta Vneseniot tekst vo dokumentot ne zna~i i kraj vo obrabotkata na dokumentot. Po vnesuvaweto tekstot treba da se formatira (oblikuva) spored namenata. Formatiraweto se odnesuva na potencirawe na nas-lovite,podnaslovite i nekoi termini, zapi{uvajki gi zadebeleno (bold), iskoseno (italic) i potcrtano (underline), menuvawe na fontot i golemi-nata na bukvite na delovi od tekstot, poramnuvawe na tekstot po izvr-{enite promeni (od dvete strani, simetri~no ili spored desnata st-rana) i drugi dejstva spored usvoenite standardi vo tehni~koto obli-kuvawe na tekstot. Dejstvata navedeni pogore se izvr{uvaat so menijata na for-matnata lenta a imeno: - menito za izbor, odnosno promena na fontot na bukvite {to se koristat vo pi{uvaweto na dokumentot ili na oddelni negovi delovi; - menito za izbor, odnosno promena na goleminata na bukvite na izbraniot font {to }e se koristi vo pi{uvaweto na dokumen-ot ili na oddelni negovi delovi; - menito za ispi{uvawe, odnosno promena na bukvite od fontot so: Zadebelen ( Bold ) zapis; iskosen ( Italic ) zapis i potcrtan ( Underline ) zapis. - menito za ispi{uvawe na tekstot poramnat spored levata strana ( Align Left );

simetri~no ( Center ); desnata strana ( Align Right ); poramnet od dvete strani ( Justify ). Site navedeni dejstva se vr{at vo tekot na vnesuvaweto na tekstot ili so dopolnitelni promeni vo naslovite, podnaslovite, vo oddelni termini, zborovi, redovi, oddelni pasusi ili blokovi Na sekoja promena vo oddelen del od dokumentot mu prethodi uka-ùvawe nad koj tekst }e se vr{i promena, za toj tekst da se obeleì (ozna~i, selektira ). Po obeleùvaweto sekoe dejstvo se odnesuva samo na obeleàniot tekst. Razli~no se postapuva pri obeleùvaweto i zavisi od toa dali se obeleùva red, pasus, tekst na cela stranica ili blok od tekst, od-nosno bukva, zbor ili grupa zborovi {to se sodràt vo eden red. Obe-leùvaweto moè da se vr{i so gluv~eto ili so tastaturata. Za obeleùvawe na red, pasus, ili blok pokaùva~ot se prenesuva na levata strana od ekranot , neposredno pred tekst-ot, toj e sega so strelkata, nakloneta nadesno.( slikata odlevo)

Dokolku se vnese pokaùva~ot vo delot kade {to e vnesen tekst za da se ozna~i bukva, zbor ili pove}e zborovi, toj se pretvora vo forma na latinska bukva ( I ) , ( slikata,oddesno.) . Vo prodolènie gi razgleduvame poedine~no navedenite slu~ai: Red se ozna~uva so doveduvawe na pokaùva~ot od levata strana od redot, neposredno do tekstot i se pritiska na kop~eto od gluv~eto. Po ova tekstot vo redot se prikaùva inverzno kako {to e prikaàno na slikata , {to pretstavuva informacija deka e obeleèn redot ------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 23 -

Blok od tekst se obeleùva so doveduvawe na pokaùva~ot na nivo na prvata red od blokot, se pritiska na kop~eto od gluv~eto i se vodi pokaùva~ot so pritisnato kop~e do posledniot red od blokot. Vo ovoj proces tekstot vo redovite se prikaùva inverzno. Koga poka-ùva~ot }e se dovede pred posledniot red od blokot se osloboduva kop~eto od gluv~eto. Na slikata e prikaàn obeleèn tekst vo tri reda. Ovoj na~in na obeleùvawe na tekstovi e najprakti~en.

Obeleùvawe na pasus ili na cela stranica se vr{i pokratko : -pasus se obeleùva so dvapati kratki ednopodrugo pritiskawa na kop~eto koga e pokaùva~ot na levata strana od pasusot; -tekst na celata stranica se obeleùva so pritiskawe na kop~eto od gluv~eto.so prethodno pritisnat tasterot Ctrl . Obeleùvawa vo redovite se vr{at na sledniov na~in: Bukva se obeleùva taka {to pokaùva~ot se doveduva pred bukvata (sega e pokaùva~ot vo forma na latinskata bukva I) ,i se pomestuva kratko nadesno so pritisnato kop~e na gluv~eto). Po prikaùvaweto na bukvata inverzno se osloboduva kop~eto. Ozna~enata bukva i natamu se prikaùva inverzno, {to e vsu{nost informacija deka e obeleèna .

Koga treba da se ozna~i odreden tekst (na primer zbor, dva ili pove}e vo eden red), }e go dovedeme pokaùva~ot na mestoto od kade {to sakame da po~neme so ozna~uvaweto, }e go pritisneme kop~eto i drèj}i go pritisnato kop~eto, }e go vle~eme pokaùva~ot nadesno dodeka ne go doneseme do krajnata bukva (na zborot ili zborovite) {to sakame da gi obeleìme. Po ova go osloboduvame (otpu{tame) kop~eto, a obeleàniot tekst i natamu se prikaùva inverzno .

Ozna~uvaweto na zbor moè da se izvr{i i koga pokaùva~ot }e se dovede vo poleto kade {to e zborot i dvapati }e se pritisne na levoto kop~e od gluv~eto. Mo`no e da se obeleì i celiot tekst so cel da se izvr{i odredena promena vo celiot dokument . Obeleùvawe na tekst moè da se vr{i i so tastaturata. Ulogata na pokaùva~ot sega ja prezema kursorot, pa obeleùvaweto po~nuva sekoga{ od polo`bata na kursorot. Se obeleùvaat: ·edna ili pove}e bukvi nadesno odnosno edna ili pove}e bukvi nalevo od polo`bata na kursorot; ·site bukvi od polo`bata na kursorot do krajot na redot odnosno do po~etok na redot; -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 24 -

·redovite {to se pogore od onoj kade {to se nao|a kursorot kako i redot {to sleduva po redot kade {to se nao|a kursorot. Navedenite na~ini za obeleùvawe se reaaliziraat spored tabelata vo prodolènie:

Spored tabelata sleduva deka za obeleùvawe na bukva e potrebno da se dovede kursorot pred bukvata, da se pritisne desnata strelka po prethodno pritisnat tasterot Shift. Sekoj sleden pritisok na desnata strelka ja obeleùva slednata bukva desno od prethodno obeleènata. Nasproti ova, so pritiskawe na levata strelka so prethodno pritisnat tasterot Shift se obeleleùvaat bukvi levo od polo`bata na kursorot. Za obeleùvawe na delovi od red ili celi redovi treba da se koristat kombinaciite na tasterite prikaàni vo tabelata. Nakraj ukaùvame deka za obeleùvawe na blok, po obeleùvaweto na prviot red od blokot ili na del od redot treba so pritisnat tas-ter Shift da se drì tasterot so desnata strelka pritisnat izvesno vreme. Vo toj vremenski interval sukcesivno se obeleùvaat i sled-nite redovi. Prestanuvawe na obeleùvaweto nastapuva so oslobo-duvawe na tasterot so desnata strelka. Me|utoa, obeleùvawe analog-no na ova se vr{i i so tasterot so levata strelka so toa {to sega se obeleùvaat redovi pogorni od po~etniot. Kratkoto meni za promena na font na bukvite Dokumentot obi~no se pi{uva so izbran font, posebno za na{ite korisnici se izbira eden od kirili~nite fontovi vo koi moàt da se ispi{uvaat site bukvi na na{ata azbuka. Me|utoa, ~esto se naloùva potrebata pri pi{uvaweto na dokumentot odreden termin da se zapi{e so latinica {to ~esto se javuva pri pe~ateweto na tekstovi od oblasta na matemati~kite, tehni~kite nauki, biolo{kite, medicinskite nauki i drugi. Mo`no e toa da se vr{i vo tekot na pi{uvaweto na dokumentot, a mo`na e i promena na zapisot na terminot i podocna. Za izvr{uvawe na navedenite dejstva se koristi kratkoto meni

za koe e objasnet na~inot na koristewe vo naslovot “Izbor na font i golemina na znacite “. Za ednovremeno pi{uvaweto na termin (ili po-ve}e termini) vo formiraweto na dokumentot, se prekinuva so vnesu- ----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 25 -

vaweto na tekstot, se aktivira menito od formatnata lenta i se izbira drugiot font (obi~no, eden od latini~nite fontovi), naj~esto Times New Roman. Po ova se vnesuva terminot (ili grupata termini) i potoa treba da se deaktivira menito so povtoren izbor na fontot so koj momentalno se raboti i se prodolùva so ispi{uvawe so kirili~-niot font. Me|utoa, menito ovozmoùva da se promeni fontot i na vnesen termin. Promena na fontot na bukva, zbor ili pove}e zborovi se vr{i vo dve etapi i toa: 1.Se obeleùva bukvata ili zborovite na koi treba da se promeni fontot; 2.Se aktivira menito za izbor na font i vo nego se izbira fontot. Po ova fontot na zborot se promenuva. Obeleùvaweto }e se otst-rani po izvr{uvawe na dejstvo {to ukaùva deka se vr{i preminuvawe na druga rabota,(na primer, doveduvawe na kursorot na druga pozicija, obeleùvawe na drug zbor, aktivirawe na drugo meni ili pritiskawe so gluv~eto) . Vo prilog se davaat sostojbite vo vrska so promenata na fontot na zbor.

Istata postapka se sproveduva i koga e vo pra{awe red, pasus ili celiot dokument. Kratkoto meni za promena na goleminata na bukvite Pokraj izborot i promenata na fontot, mo`na e i promena na goleminata na bukvite. Kako standardna golemina se smeta goleminata pod broj 10 {to e vsu{nost predodredena dokolku ne se bira druga golemina. Za nekoi fontovi se smeta kako mala, pa obi~no se koristi goleminata na bukvite 11. Za izvr{uvawe na ova dejstvo se koristi kratkoto menito .

za koe e objasnet na~inot na koristeweto vo naslovot “ Izbor na font i golemina na znacite “. Menito dava mo`nost za ispi{uvawe na bukvi so golemina razli~na od bukvite izbrani za dokumentot, i toa da se vr{i vo tekot na vnesuvaweto na tekstot, ili pak vo ve}e vnesen tekst. Vo prviot slu~aj se prekinuva so vnesuvaweto na tekstot, se vr{i izbor na golemina, se vnesuva del od tekstot so izbranata golemina i potoa pak so ovaa opcija se vr{i vra}awe na goleminata na bukvite na dokumentot i se nastavuva so vnesuvawe na tekstot. Promena na goleminata moè da se izvr{i i dopolnitelno i se vr{i vo dve etapi, i toa: 1.Se obeleùva tekstot na koj treba da se promeni goleminata na bukvite; 2.Se aktivira menito za izbor na goleminata na bukvite i vo nego se izbira goleminata. Vo prilog se dava sostojbata pred i po izmenuvaweto na goleminata na bukvite . ----

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 26 -

Goleminata na bukvite ima vlijanie na goleminata na kursorot. Visinata na kursorot se namaluva ili se zgolemuva usoglasuvaj}i se so visinata na bukvite. Pri pomestuvawe na kursorot, dokolku vo tekstot ima redovi ili poedine~ni bukvi so ispisi vo golemina razli~na od onaa na dokumentot, kursorot ja menuva visinata na tie mesta.. Kratko meni za razli~ni ispisi na znacite Kratkoto meni za razli~ni ispisi na znacite ovozmoùva bukvite od fontot vo koj se raboti da se vnesuvaat vo dokumentite osven vo standardniot oblik na fontot na u{te tri na~ini: · Bold (zadebelen) na~in; · Italic (iskosen na~in ili vo t. n. kurziv) na~in; · Underlined (potcrtano). Ovie na~ini za prikaz na bukvite se koristat za da se potencira termin, naslov, podnaslov itn. Koristeweto e zavisno od odredeni prifateni pravila {to se usvoeni za oblikuvawe na eden tekst. Ispisite vo trite navedeni na~ini se vr{at so menito pri-kaàno na slikata.

So doveduvawe na pokaùva~ot na edno od ovie poliwa na ekra-not se prikaùvaat soodvetno zapisite Bold , Italic i Underline {to ukaùvaat na nivnite dejstva . Koga vo tekot na ispi{uvaweto na tekstot }e se naloì potreba da se prodolì so ispi{uvaweto na eden od trite na~ini, se aktivira edno od ovie poliwa so doveduvawe na pokaùva~ot nad soodvetno pole i se kliknuva na gluv~eto. Se {to vo prodolènie }e se vnesuva }e bide vo izbraniot na~in. Vra}awe na standardniot ispis na fontot, }e se ostvari so povtorno kliknuvawe nad izbranoto pole. Me|utoa, ako aktiviranata opcija ne se deaktivira pred da se premine na druga opcija, vsu{nost }e zna~i aktivni dve opcii, zapisot }e pretstavuva kombinacija od dve opcii, bidejki, kaj ova meni, izborot na edna opcija ne ja isklu~uva prêthodno aktiviranata (izbranata) opcija. Vo prodolènie sleduva zapisot na zborot <Informatika >-vo nekolku varijantni slu~ai, koga e aktivna samo edna opcija: B Informatika INFORMATIKA I Informatika INFORMATIKA U Informatika INFORMATIKA Varijanti koga se koristat dve ili tri opcii: B + I Informatika INFORMATIKA B + U Informatika INFORMATIKA B + I + U Informatika INFORMATIKA Site zapisi se odnesuvaat na fontot MAC. C. Times. --------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 27 -

Namesto gluv~eto, moè da se koristat i tasterite za izvr{uvawe na ovie dejstva. Bold na~inot, koga se koristi tastaturata se vklu~uva so ednovremen pritisok na tasterite Ctrl+B. Imeno, koga }e treba da se premine na pi{uvawe na bukvite na ovoj na~in se pritiskaat ovie dva tastera i potoa se vnesuva tekstot. Po ova, za prekin na pi{uvaweto na ovoj na~in povtorno se pritiskat ednovremeno istite tasteri za da se isklu~i ovoj na~in na rabota i da se prodolì so standardniot ispis. Analogna postapka se koristi i za ispi{uvawe vo kurziv i podvle~eno. Vklu~uvawe i isklu~uvawe se vr{i so tasterite Ctrl+I za kurziv, a za potcrtuvawe se koristat tasterite Ctrl+U. Kursorot ja menuva formata koga }e se aktivira edna od opciite. Imeno, koga e aktivirana opcijata Bold, kratkata vertikalna crti~ka stanuva potemna, dodeka ako se aktivira opcijata Italic crti~kata se naklonuva nadesno. Koga kursorot se pomestuva me|u redovite vo koi ima ispisi vo Bold, Italic ili Underline, avtomatski ja menuva formata vo zavisnost od toa kakov e ispisot vo redot kade {to momentalno se nao|a kursorot. Ne e mo`no sekoga{ da se predvidi se vo vrska so sreduvaweto na eden dokument. Dosta ~esto pri kone~noto sreduvawe na dokumentot se odreduva kako }e se potenciraat poedini va`ni termini. Poradi ova se naloùva potrebata eden tekst od standarden oblik da se zapi{e so masni bukvi, iskoseno ili da se potcrta po vnesuvaweto. Navedenite promeni na oddelnite tekstovi se ostvaruvaat so slednive dejstva: 1. Se obeleùva tekstot; Se kliknuva nad edna od opciite . Pri ova: so kliknuvawe nad opcijata B, obeleèniot tekst }e se prikaè so masni bukvi; so kliknuvawe nad opcijata I, obeleèniot tekst }e se prikaè nakoso; ·so kliknuvawe nad opcijata U, obeleèniot tekst }e se prikaè potcrtan. · Otstapuvawe od izvr{enite dejstva, vo smisla na vra}awe na prethodnata sostojba }e se izvr{i so povtoruvawe na izvr{enata postapka, t.e. povtorno ozna~uvawe i aktivirawe na istata opcija. I tastaturata se koristi za promena na vnesen tekst Se postapuva na sledniov na~in: 1.Se izbira tekstot; .Se pritisnuva edna od slednive kombinacii na tasterite dadeni podolu: - masni bukvi ( Bold ) CTRL + B - kurziv (Italic) CTRL + I - podvle~eno ( Underlne) CTRL + U Kratkoto meni za poramnuvawe na tekstot Prethodno pokaàvme na na~inot na vnesuvaweto na tekst poramnet spored levata strana i na na~inot na korigiraweto i ureduvaweto na tekstot. Iako poramnuvaweto samo od levata strana ne se smeta za najdobro ureden tekst, sepak se koristi vo odredeni slu~ai. Programata Word dava mo`nost za ispi{uvawe na tekstot poramnet i spored desnata strana, simetri~no na stranata i poramnuvawe na tekstot od dvete strani {to e i odlika na dobro podreden tekst. ------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 28 -

Poramnuvawata za koi stanuva zbor vo ovoj naslov se izvr{u-vaat so menito prikaàno na slikata.

Vo menito se sodràt ~etiri opcii (vo ~etirite opcii so slika se ukaùva na dejstvoto so horizontalnite crti~ki). So ovie opcii se vr{at slednive poramnuvawa: ·levo poramnuvawe so opcijata Align Left. ·simetri~no poramnuvawe so opcijata Center. ·desno poramnuvawe so opcijata Align Right. ·dvostrano poramnuvawe so opcijata Justify. Pri vklu~uvawe na programata Word aktivna e prvata od levo opcija {to se prepoznava po osvetlenosta na ova opcija. Toa e vsu{nost pred-odredenata opcija i dokolku ne se vr{i drugizbor vneseniot tekst se poramnuva spored levata strana. Za poramnuvawe od dvete strani treba da se aktivira opcijata Justify. Vklu~uvaweto (izborot) na opcija vo ova meni ima sekoga{ za posledica isklu~uvawe na opcijata {to vo momentot bila vklu~ena. Za da se tekst poramni od dvete strani mo`ni se dva na~ini. Mo`no e tekstot da se vnesuva so preddefiniranata opcija (poramnuva samo od levata strana) a potoa vneseniot tekst da se poramni od dvete strani , odnosno da se pred vnesuvaweto na tekstot aktivira opcijata za poramnuivawe od dvete strani. I vo edniot ili drugiot slu~aj po vnesuvaweto ,tekstot ne e dobro oblikuvan poradi mo`ni pogolemi rastojanija me|u zborovite vo redot. Toa sleduva poradi nedeleweto na zborovite na slogovi. Postapkata na ottranuvawe na golemi rastojanija se sproveduva po vnesuvaweto na tekstot so ednovremeno razdeluvawe na zborovite na slogovi. Postapkata ja prikaùvame na tekstot vo ramkata .

Kone~noto sreduvawe na tekstot se sveduva na otstranuvawe na pogolemite rastojanija od predvidenite. Ostranuvawe na rastojanijata se vr{i na toj na~in {to nekolku sloga od prviot zbor od vtoriot red ( vo konkretniot primer pokaùva~ot) se prenesat vo prviot red. Kolku sloga treba da se prenesat e po ocenka na korisnikot. Za ovaa cel se koristi tasterot so kratkata crti~ka ( - ). Crti~kata se vnesuva vo zborot na mestoto na delot {to se prenesuva vo gorniot red. Pri-kaàno e na slikata.

Slogot }e se prenese vo gorniot red po vnesuvawe na crti~kata i so toa e kone~no oblikuvan prviot red.

---------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 29 -

Ako e nedovolen prostort vo gorniot red prenesuvaweto na slogot ne }e se izvr{i. ] e treba da se crti~kata pomesti na dva sloga i povtori postapkata. Po prenosot se promeni sostojbata vo vtoriot red Za da se sredi vtoriot red treba da se prenesat dva sloga vo konkretniov primer od zborot <pritisnato > od tretiot red so vnesuvawe na crti~kata po bukvata < s > . Postapkata se sproveduva i za slednite redovi se do krajot na pasusot. Aktivirawe na opcijata na menito za izramnuvawe moè da se vr{i i so tastaturata. Sleduva pregled na tasterite za razli~nite izram-nuvawa: CRTL + L - od levata strana; CTRL + E - za centri~no izramnuvawe; CTRL + R - od desnata strana; CTRL + J - za izramnuvawe od dvete strani. Pri otvoraweto na nov dokument, po pravilo e aktivna prvata opcija (poramnuvawe odlevo). Me|utoa, dokolku se otvori eden od porano definiranite dokumenti, se aktivira opcijata vo zavisnost od toa kako e izramnuvan tekstot vo dokumentot. Promena na opcijata se vr{i avtomatski i vo zavisnot od toa dali kursorot e vo red na izramnat tekst od dvete strani, samo od levo, samo oddesno ili e izramnat simetri~no. Kratko meni za izbor na boja na bukvite Tekstovite vo Word moàt da se ispi{uvaat vo boi. Izbor na boja se vr{i so kratkoto meni Font Color ( od levo) {to se sodrì vo formatnata lenta.

Po aktiviraweto na ova meni se otvora ramkata ( od desnata strana). Brojot na boite {to moàt da se izberat so ova meni e 40. Po izbor na boja od ramkata se {to se ispi{uva }e bide vo izbranata boja. Za vra}awe na prethodno koristenata boja treba da se aktivira pov-torno ova komanda i od ramkata se izbere prethodnata boja. So opci-jata More Colors mo`no e da se koristat neograni~en broj nijansi. Me|utoa, mo`na e promena na bojata na eden tekst i po negovoto vnesuvawe. Promenata se vr{i po obeleùvawe na tekstot , aktivira-we na ova meni i izvr{en izbor na bojata. Na slikata se prikaàni dva primerii na dodeluvawe boja na bukvite.

-------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 30 -

Kratkoto meni za izbor na boja na osnovata Izbor na boja na osnovata se izbira po vnesen tekst. Boja na osnovata se vnesuva so menito Highlight .Izborot na boite za osnovata e zna~itelno pomal, se sveduva samo na 15 boi. Na slikata e daden prikaz na komandata i na opcionata ramkata po nejzinoto aktivirawe.

So komandata se vnesuva boja vrz prostorot ( osnovata) vrz koi e vnesen tekst. Se obeleùva delot vrz koi treba da se vnese bojata. Dejstvoto e prikaàno na slikata . Izbor na boja na osnovata se izbira po vnesen tekst.Boja na osnovata se vnesuva so menito Highlight .Izborot na boite za osnovata e zna~itelno pomal, se sveduva samo na 15 boi. Otstranuvawe na bojata vnesena so ovaa komanda se vr{i so izbor na opcijata None So menijata Font Color i Hightlight e mo`no prikaùvawe prikazi vo razni soodnosi na bojata na bukvite i bojata na osnovata .

Kratkoto meni za vramuvawe na tekst Po aktivirawe na ova meni ( od levo) se prikaùva opcionata ramka ( od desno).

Menito sodrì desetina opcii i se koristi za vramuvawe na obe-leàn tekst. Osven ramkata {to so ovaa meni se vnesuva okolu obele-àn tekst e mo`no da se vnesat linii od levata strana, od desnata,od gornata ili dolnata strana. Edno ime za site opcii od ramkata nema. Koga pokaùva~ot }e se dovede nad edna od opciite se ispi{uva imeto na opcijata. Dejstvata na opciite se prikaàni so sliki. Za vnesuvawe na ramka se koristi opcijata Outside Border , a za vne-suvawe na linii slednive opcii : Left Border , za vnesuvawe na linija od levata strana . Right Border , za vnesuva na linija od desnata strana . Botton Border , za vnesuvawe na linja od gornata strana . Down Border , za vnesuvawe na na linija od dolnata strana. -----

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 31 -

Davame primer na prikaz na vramen tekst so opcijata Outside Border.

Za da tekstot vo ramkata bide pozabele`itelen obi~no se vr{i promena na fontot, goleminata na bukvite, na~inot na ispi{uvawe, boja na bukvite i se vnesuva boja vo ramkata, Vo prilog se primeri so razni ispisi i boi na vramenite tekstovi.:

Otstranuvawe na vramuvaweto ili oddelna linija od koja bilo strana se vr{i so povtoruvawe na postapkata ( obele`uvawe na teks-tot vo ramkata i povtorno kliknuvawe na istata opcija. Za otstra-nuvawe na se {to e registrirano so prethodno navedenite opcii se koristi opcijata No Border so koja se bri{at site vneseni linii. -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 32 -

III . Koristewe na glavnite menija Po postignatite osnovni znaewa za programata Word i pos-tignatoto iskustvo vo rabotata so programata, prou~uvaweto na ovaa programa }e go dopolnime so razgleduvawe na del od mo`-nostite {to se realiziraat so glavnite menija. ] e razgledame del od komandite na menito File vo rabota so koi postignavme odredeno iskustvo i del od komandite na menijata Edit, View, Insert , Format i Table . Predmet na ovaa glava e glavno razgleduvawe i opi{uvawe na komandite od navedenite menija i na opi{uvawe na izborot na opciite na dijalognata ramka pridruèna na izbranata komanda. Komandi na menito File Od ova meni }e gi razgledame samo komandite Print i Page Setup Komandata Print Komandata Print se prezema od menito File. So doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto so znakot se prikaùva listata so drugi-te komandi. Po izbor na komandata Print , se prikaùva dijalognata ramka .

Vo dijalognata ramka {to e pridruèna na komandata Print se sodràt tri opcii,i se odnesuvaat na izbor na brojot na primerocite vo koi }e se pe~ati dokumentot i na izbor na stranicite {to }e se pe~atat. Vo dijalognata ramka kako predodredeno e pe~atewe na celiot dokument vo eden primerok. -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 33 -

Po redosled na navedenite dejstva }e ukaème kako tie se izvr{uvaat Brojot na kopiite vo koi }e se pe~ati dokumentot se vnesuva vo poleto na opcijata Copies, neposredno po naslovot Number of copies

Vo poleto e vnesen brojot eden, kako predodreden izbor za pe~atewe na dokumentot vo eden primerok. Opcijata e aktivna so doveduvawe na dijalognata ramka {to se zabeleùva po kursorot koj treperi vo leviot kraj na poleto. Vnesuvawe na podatokot za brojot na primerocite se vr{i so strelkite desno od poleto. Pritisok so kop~eto na gluv~eto koga e pokaùva~ot doveden na gornata strelka doveduva do zgolemuvawe na ovoj broj za eden, a se namaluva za eden ako se pritisne kop~eto koga e pokaùva~ot na drugata strelka. So soodveten broj na kliknuvawa so kop~eto i soodvetna polo`ba na pokaùva~ot se vnesuva sakaniot broj. Me|utoa, mo`no e brojot na kopiite da se vnese i so tastturata. Izvr{eniot izbor se potvrduva , a od ekranot se povlekuva dijalognata ramka i po~nuva pe~ateweto na dokumentot. Vo slednata opcija

so naslov Page Range se najaveni tri mo`nosti i toa: · opcijata All (za pe~atewe na site stranici od dokumentot); · opcijata Curent Page (za pe~atewe na tekovnata stranica) · opcijata Pages po koja sleduva isto pravoagolno pole vo koe se vnesuva koi stranici od dokumentot treba se pe~atat. Na startot e aktivna opcijata All. Se prepoznava po toa {to vo kruk~eto pred opcijata All e vnesena to~ka. Tova e predodre-den izbor na ovaa opcija, pa dokolku ne se menuva stanuva zbor za pe~atewe na celiot dokument spored redosledot na stra-nicite. Mo`nostite na ovaa opcija se izbiraat so doveduvawe na pokaùva~ot vo kruk~eto na edna od ovie opcii i kliknuvawe na kop~eto od gluv~eto. So izbor na edna opcija, vo kruk~eto se pri-kaùva to~ka. Aktivirawe na edna opcija povlekuva isklu-~uvawe na prethodno aktivnata opcija. Koga }e se izbere opcija Pages, vo poleto se sozdava mo`nost za vnesuvawe na broevite na stranicite {to treba da se pe~atat. ------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 34 -

So tastaturata se vnesuvaat broevite na stranicite {to treba da se pe~atat odvoeni eden od drug so zapirka. Po posled-niot broj ne se vnesuva zapirka. Dokolku se pe~atat pove}e st-ranici vo redosled, se naveduvaat po~etnata stranica i pos-led-nata stranica odvoeni so crti~ka. Izborot treba da se potvrdi po koe ramkata se otstranuva od ekranot i }e se izvr{i pe~aeweto. Vo dolniot lev del od ramkata se nao|a tretata opcija ..

Vo poleto na ovaa opcija e vnesen tekstot “All pages in range”, predodredenata opcija i pe~ateweto }e bide spored redosledot na stranicite. Dokolku se aktivira ovaa opcija se nudat u{te dva izbori. Mo`nosta Odd Pages (za pe~atewe na neparnite stranici) i mo`nosta Even Pages (za pe~atewe na parnite stra-nici). Dijalognata ramka moè da se dovede na ekranot i so ednvremeno pritiskawe na tasterite Ctrl i P. Komandata Page Setup Komandata Page Setup se prezema od menito File. Na slikata e del od dijalognata ramka.

Vo sostav na dijalognata ramka ima tri opcii: ·opcijata Paper za vnesuvawe na formatot na stranicite; ·opcijata Layout za izbor na mo`nosti za specijalno ureduvawe na stranicite. Za izvr{uvawe na edno od navedenite dejstva potrebno e da se aktivira edna od trite opcii ~ii{to zapisi se vo prviot red od dijalognata ramka. So doveduvawe na ramkata e aktivna opcijata Margins. Vo ram-kata se vneseni predodredenite vrednosti za marginite i toa: - gornata (Top) margina i dolnata (Bottom) margina po 2.54 cm - levata (Left) margina i desnata (Right) margina po 3.17 cm. Izbirawe na drugi vrednosti na marginite se vr{i so do-veduvawe na pokaùva~ot vo prostorot so strelkite desno od soodvetnoto pole i kliknuvawe nad strelkite nagore ili nado-lu. So ednokratno kliknuvawe nad strelkata nagore se nagole- muva vrednosta za marginata za 0.1 cm, dodeka so kliknuvawe nad strelkata nadolu se namaluva vrednosta za 0.1 cm. Vnesuvawe na vrednosti za marginite moè da se vr{i i so tastaturata. -----

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 35 -

Za izbor na format na listovite treba da se aktivira opcijata Paper od dijalognata ramka

Vo gorniot lev agol od ramkata po zapisot Paper Size se prikaùva predodredeniot format so zapisot “Letter “ ( za pe~atewe na listovi so dimenzii 21.59 x 27.94 cm). So aktivirawe na opcijata se otvora lista so mo`nite for-mati. Site formati ne se prikaùvaat odedna{. Od mnogute mo`ni formati naj~esto se koristi formatot A4 . Standardno se koristi formatat A4 i korisno e da se izvr{i izbor na ovoj format. Za izbor na formatot A4 dimenziite na listovite se 21 x 29.7 cm Po izborot na formatot vo poleto Preview od dijalogniot prozorec se dobiva {ematski prikaz na listot i rasporedot na tekstot soglasno izbraniot format i izbranite margini. Prika-zot e od desnata strana.na slikata

Obi~no se koristat redovi od po 12.5 cm, 15 cm i 11 cm Za dolìna na redot 12.5 cm ( leva i desna margina se po 4.25 cm ) , za 11sm ( 2 x 5.0 ), za 15 sm ( 2 x 3.0 cm ). Marginite moàt da imaat i razli~ni vrednosti. Pogolema vrednost se dodeluva na levata margina. Brojot na redovite {to }e se vnesat na edna stranica se iz-menuvaat so izborot na formatot na stranicata i so izborot na vrednostite na gornata i dolnata margina. Obi~no brojot na redovite e 45 do 50 vo edna stranica . Postavuvawe na marginite moè da se sprovede i preku pokaùva~ite (Indents ) na polo`bata na marginite. Pokaùva~ite se

nao|aat na nivo na linearot. Pokaùva~ot na levata mar-gina ( )e na pozicija 0.0 a od desnata margina ( ) na krajot na linearot. Postapkata e sledna: Se prenesuva lentata za horizontalno pomestuvawe vo krajnata desna strana za da se dovede vo vidnoto pole desniot pokaùva~. Se kliknuva vrz pokaùva~ot ( ) i so pritisnato kop~e na gluv~eto se vle~e po linearot na odredena pozicija. -----

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 36 -

Prikazot e na slikata.

Komandi na menito Edit So aktivirawe na menito Edit na ekranot se prikaùva del od listata so komandite na ova meni .

] e gi koristime slednive komandi: Undo - za anulirawe (poni{tuvawe) na poslednata izvr-{ena naredba; - Repeat - za povtoruvawe na poslednata izvr{ena naredba; - Cut - za otsekuvawe (otstranuvawe) na obeleèn tekst; - Copy - za kopirawe na obeleèn tekst; - Paste - za prenesuvawe na tekst na nazna~eno mesto; - Clear - za bri{ewe na obeleèn tekst; - Select All - za obeleùvawe na cel dokument. Komandata Undo go poni{tuva (go anulira) poslednoto izvr{eno dejstvo so koja i da bilo od komandite. Se koristi koga e izvr-{eno dejstvo glavno po nevnimananie ( izbri{an test, izbri{ana slika ili drugo dejstvo) . Treba da se izbere menito Edit i da se aktivira ovaa naredba. Naredbata se prikaùva so zapis :

Po ova se vra}a sostojbata pred izvr{enoto dejstvo. Komandata Repeat ja povtoruva poslednata izvr{ena naredba. Vnesen tekst moè da se povtori (da se ispi{e) na ekranot. Komandata Cut se koristi za otstranuvawe (bri{ewe) tekst so toa {to ednovremeno toj tekst se memorira vo edna pomo}na memorija nare~ena Clipboard. Ova ovozmoùva izbri{aniot tekst da se prenese na drugo mesto vo dokumentot ili vo drug dokument. Tekstot treba da se obele-ì, inaku ovaa komanda ne moè da se aktivira. Komandata Copy obeleèniot tekst go prenesuva vo pomo}nata memo-rija (Clipboard), no toj i natamu ostanuva na svoeto mesto. Tekstot }e ------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 37 -

moè da se prenese na drugo mesto vo dokumentot ( da se kopira na druga lokacija ). Komandata Paste vr{i prenos na tekst od pomo}nata memorija (Clipboard) vo odredena pozicija vo istiot ili vo drug dokument. So ovie tri komandi se ostvaruvaat dve ~esto koristeni dejstva a imeno, prenesuvawe na tekstovi od edno na drugo mesto i kopirawe na tekst vo odredena polo`ba vo dokumentot. ] e gi razgledame dvete dejstva . Prenesuvaweto na tekst od edna pozicija vo druga se vr{i vo dve etapi. Prvata etapa opfa}a obeleùvawe na tekstot {to treba da se prefrli na druga pozicija i negovoto otsekuvawe (ostranuvawe) i privremen prenos vo memoriska lokacija predodredena za ovaa cel (t. n. Clipboard) so aktivirawe na koman-data Cut. Po ova obeleèniot tekst se otstranuva od dokumentot. Vo vtorata faza se doveduva kursorot na pozicijata od kade {to treba da zapo~ne prenesuvaweto na otstranetiot tekst. So aktivirawe na komandata Paste }e se izvr{i prenesuvaweto na tekstot vo pozicijata vo koja se nao|a kursorot. Kopiraweto na tekst se vr{i vo dve etapi. Prvata etapa go opfa}a obeleùvaweto na tekstot {to treba da se kopira na druga pozicija i privremeno prenesuvawe vo memoriskata lokacija so komandata Copy. Vo vtorata faza se doveduva kursorot na pozicijata od kade {to treba da zapo~ne prenesuvaweto (kopiraweto) na tekstot. So aktivirawe na komandata Paste }e se izvr{i kopirawe na tekstot od pozicijata vo koja se nao|a kursorot. Trite komandi (Cut, Copy i Paste) pri doveduvawe na listata so komandite na ekranot se prikaùvaat slab otpe~atok. Toa e naja-va deka se tie vo t. n. pasivna polo`ba i ne e mo`no da se izberat za izvr-{uvawe na odredeno dejstvo. Komandite Cut i Copy go menuvaat zapisot otkoga }e se obeleì eden tekst pa e mo`no da se izberat. Komandata Paste go menuva zapisot otkoga }e se prenese obeleèn tekst vo pomo}-niot memoriski prostor. Prenos na tekst me|u dva dokumenta. Dva dokumenti se kreirani pod imiwata A1 i B1.

Za prenesuvawe na tekst od dokumentot A1 vo dokumentot B1 }e se izvr{at slednive dejstva: - doveduvawe na ekranot na dokumentot A1 (kliknuvawe vo poleto A1-Microsoft Word ) - obeleùvawe na tekstot vo dokumentot A1; - aktivirawe na komandata Cut (tekstot se memorira vo Clipboard); - doveduvawe na ekranot na dokumentot B1 ( se kliknuva vo poleto B1-Microsoft Word ). Se otstranuva dokumentot A1 od ekranot; - doveduvawe na kursorot vo dokumentot B1 na pozicija od kade {to treba da se prenese tekstot; - aktivirawe na komandata Paste (se prenesuva tekstot od Clipboard vo dokumentot B1). -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 38 -

So komandite Clear i Select All {to se sodràt vo listata na ova meni se izvr{uvaat slednive dejstva: Komandata Clear se koristi za bri{ewe na obeleèn tekst. Ja ima is-tata uloga kako i tasterot Delete upotreben na obeleèn tekst. Komandata Select All se koristi za obeleùvawe na tekstot na celiot dokument. Se koristi koga odredena izmena se vr{i vo celiot doku-ment. Da spomeneme deka promenata moè da bide vo fontot na buk-vite, goleminata na bukvite, ispi{uvawe na tekstot na dokumentot vo bold ili vo kurziv. Pokraj navedenite dejstva moè da se vr{i iz-menuvawe na marginite {to doveduva do prerasporeduvawe na tekstot vo redovi so druga dolìna. Posebno pri promena na marginite vo tekot na preureduvaweto na poedine~ni mesta se naru{uva pravilnata podelba na slogovi i e potrebno korigirawe na tie mesta. So golemo vnimanie se postapuva ako po komanda Select All se koristi komandata Delete . Komandi na menito View Na slikata daden e prikaz na listata so komandite na menito View. ] e gi razgledame samo komandite Toolbars , Ruller i Zoom. .

Komandata Toolbars se koristi za vnesuvawe, odnosno otstranuvawe na lenti od osnovniot prozorec ( Standard, Formatting, Drawing) .i nekoi od drugite lenti {to moàt da se doveduvaat ili da se otstranat od os-novniot prozorec. So aktivirawe na komandata Toolbar, na slikata se prikaùva del od dijalognata ramka .

Vo dijalognata ramka se vneseni lentite {to moàt da se dove-duvaat vo osnovniot prozorec. Ozna~uvawe na lentite {to treba da se sodràt vo osnovniot prozorec se vr{i so kliknuvawe nad soodvetnite lenti pri {to pred niv se zabeleùva znakot {to ukaùva na iz-vr{eniot izbor. Otstranuvawe na od lentite od osnovniot prozorec se vr{i so povtoruvawe na istava postapka. Se kliknuvawe na lentata ------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 39 -

{to e izbrana i pred koja stoi znakot “ ”, so slednoto kliknuvawe se otstranuva znakot. Izbor na komandata Ruller od listata na komandite go vnesuva odnosno go otstranuva linearot, analogno na drugite lenti vo os-novniot prozorec. Vo ovoj slu~aj ne se prikaùva dijalogen prozorec. Doveduvawe, odnosno otstranuvawe na linearot se vr{i vo listata na komandite na View. Komandata Zoom doveduva dijalogen prozorec prikaàn na sli-kata .

Od levata strana na ramkata se opciite {to moàt da se izbiraat so ovaa ramka. Pod ispisot “Zoom To” sleduvaat opciite 200%, 100%, 75%, Page Width it.n. Na startot e aktiv`na opcijata 100%. Infor-macija deka e aktivna pretstavuva to~kata vo krug~eto pred soodvet-nata opcija. Vo slu~ajot prikazot na tekstot e vo original. Opcijata 200% {to se aktivira (se izbira) so kliknuvawe vo krug~eto pred nea doveduva do prikaz na tekstot zgolemen za dvapati. Pri koristeweto na ovaa opcija sekoga{ eden del od tekstot se pre-nesuva vo nevidliviot del od ekranot. Opcijata 75% go skratuva tekstot za 25 procenti. Korisna e opci-jata “Page Width” so koja tekstot se rasporeduva po celata dolìna na ekranot. Vo ovoj slu~aj tekstot e vo vidliviot del od ekranot. So izbor na koja i da bilo od opciite vo prozorecot se pokaù-vaat goleminite na bukvite za sekoj izbor. Po potvrduvaweto na izborot, ramkata se otstranuva od ekranot i se dobiva prikazot na tekstot spo-red izbranata opcija. Vo prozorecot e u{te edna opcija so koja moè da se iz-bere procentot na nagolemuvaweto ili namaluvaweto na tekstot. Tova e opcijata Percent

Za vnesuvaweto na procentot moè da se koristat strelkite ili da se koristi tastaturata. -----

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 40 -

Komandi na menito Insert Na slikata e daden prikaz na del od listata so komandite {to se dobivaat so aktiviraweto na menito Insert.

] e ja razgledame samo komandata Symbol {to }e ja koristime za vnesuvawe na znaci vo tekstot {to ne e mo`no da se vnesat so tasta-turata. Znacite za koi stanuva zbor se sodràt vo ramkite na ovaa komanda . Na slikata e edna od ramkite.

Sekoj znak {to se sodrì vo ovaa tabela moè da se vnese vo tekstot vo pozicijata kade {to se nao|a kursorot. Na slikata e eden od mo`nite izbori na znaci .Mo`ni se pove}e a se doveduvaat na ekranot so koristewe so lentata za vertikalno po-mestuvawe. Za vnesuvawe na znak se doveduva pokaùva~ot vo poleto na znakot {to se izbira i se kliknuva nad nego. Poleto na znakot se obojuva so sinata boja. Potvrduvaweto na izbraniot znak se vr{i so kliknuvawe vo poleto Insert a potoa na Close . Za vnesuvawe na drug znak, postapkata se povtoruva. Komandi na menito Format Del od listata na ova meni se prikaùva na likata

----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 41 -

Od menito Format }e ja razgledame samo komandata Font . Komandata Font Po izborot na ovaa komanda na ekranot se prika`uva dijalogniot prozorec .

Vo sostav na ramkata se slednive opcii: - font; - Character Spacing; - Text Effects. ] e ja razgledame opciite Font i Text Effects Opcijata Font So opcijata Font se izbira fontot na bukvite {to se koristat vo pi{uvaweto na dokumentot, golemina na bukvite, izbor na zapisot na bukvite, izbor na boja na bukvite, izbor na liniite za potcrtuvawe na tekstot i bojata na liniite za potcrtuvawe. Navedenite dejstva se vr{at so menijata na dijalogniot prozorec i toa : - Menito Font - Menito Size - Menito Font Style - Menito Font Color - Menito Underline Style - Menito Underline Color Menijata Font, Size i Font Style se aktivni po doveduvaweto na prozo-recot i e mo`no da se pristapi kon izbor na font na bukvite, golemina na bukvite i na~inot na pi{uvawe . Trite menija se na slikata .

------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 42 -

Za odreduvawe na bojata na bukvite, izbor na formata na liniite za potcrtuvawe i bojata na liniite e potrebno da se aktiviraat sood-vetno slednite tri menija. Menito Font Color. So menito se izbira boja za prikaùvawe na bukvite i drugite znaci. Po aktivirawe na menito se prikaùva ramkata .

Moèn e izbor na 40 boi. Izborot na boja se vr{i so doveduvawe na pokaùvaòt vo poleto na bojata {to se izbira i kliknuvawe so gluv~eto. Po izborot ramkata so boite se otstranuva od ekranot a ispi-{uvaweto po ova }e bide so bukvi vo izbranata boja . Menito Underline Style. So menito se vr{i izbor na formata na li-nijata so koja }e se potcrtuva tekstot. Linijata moè da bide nepre-kinata, oformena od niza to~ki, kratki otse~ki ili nivni kombinaci. Po aktiviraweto na menito se prikaùva ramka.

Ne se site mo`ni izbori vo vidnoto pole. Po izborot ramkata se povlekuva od ekranot a tekstot {to po ova }e se vnesuva }e se potcrtuva so izbranata forma na linijata . Menito Underline Color Se aktivira i moè da se koristi otkako }e se izbere formata na linijata za potcrtuvawe.

-----

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 43 -

Opcija Effects Obrnuvame vnimanie na opcijata Effects so 11 izbori na dejstvaa so tekstovite .Vo po~etokot ne e aktiven nieden izbor.

Aktivirawe se vr{i so kliknuvawe na kvadrat~e pred zapisot na dejstvoto na opcijata. Po ova vo kvadrat~eto se vnesuva znakot kako informacija za izvr{en izbor. Povtorno doveduvawe na pokaù-va~ot nad aktivirana opcija i kliknuvawe ja deaktivira opcijata a voedno so tova se otstranuva ovoj znak. ] e gi razgledame vo prodolènie opciite od menito Effect Opcija Superscript Opcijata se koristi za pi{uvawe na stepeni pokazateli i drugi priliki kade {to vnesenite znaci treba da se ispi{uvaat povisoko od znacite vo redot Se koristi pri pi{uvaweto tekstovi od oblasta na matemati~kite i tehni~kite nauki. Po vnesuvaweto na osnovata na ste-penot, se aktivira ovaa komanda i potoa se vnesuva stepeniot poka-zatel. Po ova treba da se deaktivira (da se isklu~i) ovaa komanda so povtorno pritiskawe na komandata. Dokolku treba da se izvr{i pro-mena vo stepeniot pokazatel, ne treba da se aktivira ovaa komanda. So doveduvawe na kursorot na pozicija na stepeniot pokazatel, avtomat-ski se aktivira komandata. Korisno e stepenite pokazateli da se ispi-{uvaat so pomala golemina,{to }e se izbere pred nivnoto vnesuvawe. Opcija Subscript Opcijata Subscript e isto taka edna od opciite vo prozorecot Font od menito Format. Ispisot po aktiviraweto na ovaa komanda se vnesuva ponisko od znacite vo redot. Obi~no se koristi za vnesuvawe na indek-si i drugi priliki kade {to se naloùva vakvo ispi{uvawe. Pri ko-rekcii vo indeksite, komandata se vklu~uva vo momentot koga kursorot }e se dovede vo pozicijata na indeksot. Dejstvata na drugite opcii gi prezentirame vo prilog so tabelata

-------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 44 -

So opciite se izvr{uva i povlekuvawe linii po sredina na tekstot (edna ,odnosno dve linii ), zamenuvawe na mali bukvi so golemi bukvi i drugo. Vo dolniot del od dijalogniot prozorec po zapisot Preview e pole- to vo koe se prikaùva sekoi izbor so menijata na prozorecot. Po doveduvawe na dijalogniot prozorec vo poleto e zapisot na fontot Times new Roman kako preddefiniran font. Mo`no e aktivirawe i na pove}e opcii, no samo ako tie kores-pondiraat me|u sebe. Nasproti ova, dokolku se aktivira opcija {to ne korespondira so prethodno izbranata, ovaa opcija avtomatski se de-aktivira . ] e soop{time i za direkno doveduvawe na dve listi na ekranot bez da se koristat menijata. Ednata od niv e lista so site mo`ni lenti (soodvetstvuva na dijalognata ramka na komandata Toolbars od menito View) i so nea na brz na~in e mo`no da se vnese odnosno da se otstrani nekoja od lentite. Se doveduva na ekranot so pritiskawe na desniot taster od gluv~eto, koga pokaùva~ot se nao|a vo gorniot del od ekra-not nad koja bilo od lentite . So kliknuvawe na desnoto kop~e od gluv~eto koga pokaù-va~ot se nao|a vo prostorot vo koj se vnesuva tekstot se prikaùva na ekranot lista so pove}e komandi .

Prvite tri (Cut, Copy i Paste) se od menito Edit, slednite tri (Font, Paragraph i Bullets and Numbering) se od menito Format i drugi. Kliknuvawe nad edna od komandite pretstavuva ednovre-meno i izbor na komandata i potvrduvawe na komandata. Po kliknuvaweto, listata se otstranuva od ekranot.

Listite se prikaàni na slikata . .

-----

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 45 -

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 46 -

IV. Komandi na menito Table Komandite na menito Table se odnesuvaat na rabotata so tabeli. Faktot {to site komandi od ova meni se odnesuvaat na rabotata so tabelite ukaùva deka vo Word-ot e posveteno golemo vnimanie na rabotata so tabelite. Na slikata e prikaàn del od komandite vo listata po aktiviraweto na ova meni.

Nie se ograni~uvame na del od komandite za izvr{uvawe na opredeleni dejstva vrz tabelite i toa :

• Kreirawe (iscrtuvawe) na tabela, vnesuvawe na vlezni poz-nati) podatoci vo }eliite od tabelata, vnesuvawe na pres-me-tani podatoci vo }elii i. formatitawe na podatocite vo }eliite.

• Izmenuvawe vo tabelite (vnesuvawe na dopolnitelni redovi i / ili koloni, otstranuvawe na oddelni redovi i / ili koloni, spojuvawe na dve ili pove}e }elii vo edna celina i razdeluvawe na }elii na pove}e delovi .

• Odreduvawe na tehni~kiot izgled na tabelata so izbor na edna od mnogute formi za prikazi na tabeli {to se sodràt i izbiraat so komandite na menito.

Kreirawe ( prikaùvawe ) na tabela

Vo vrska so kreiraweto na tabela e potrebno da se soop{tat brojot na redovite i brojot na kolonite na tabelata i da se opredeli pozici-jata kade treba da se postavi tabelata. Po aktiviraweto na menito Table i izbor na komandata Insert od lis-tata so komandite, kon listata se pridruùva ramkata

-------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 47 -

Za kreirawe na tabela, se kliknuva vo poleto na ramkata so zapisot Table i neposredno po toa, se otvora prozorecot Insert Table .

So prozorecot gi soop{tuvame brojot na redovite i kolonite na tabelata {to sakame da se kreira i prikaè na ekranot. Dokolku ne se promenat po~etnite podatoci vo poliwata, }e se prikaè tabela so dva reda i pet koloni. Podatoci za brojot na redovite i na kolonite se vnesuvaat vo poliwata po naslovot Table Size. Po vnesuvaweto na podatoci za brojot na redovite i kolonite i po potvrduvawe na izbo-rot, se prikaùva tabelata .

Na slikata se prikaùva tabela so ~etiri koloni i so pet reda. Tabelata se prikaùva vo redot kade e prethodno doveden kursorot. Taa se protega od levata do desnata margina, so dolìna {to e opredelena za redovite so komandata Page Setup. Dimenziite na }eliite (poliwata , grafite) vo ramkata }e se odredat : -dolìnata spored brojot na kolonite; -visinata }e bide standardna. Na sekoja }elija (pole, grafa) od tabelata se dodeluva oznaka, sostavena od bukva i cifra. Na site }elii od prvata kolona im e do-delena bukvata A, na }eliite od vtorata kolona bukvata B itn. Cifrata {to se dodava kon bukvata pokaùva vo koj red e }elijata. Na slikata se dadeni oznakite na tabela od 4 reda i 4 koloni.

Razlikuvame dve grupi ]elii. Edna grupa ]elii vo koi ]e se vnesuvaat tekstovi i vlezni (poznati podatoci). Vo drugata grupa ]elii se vnesu-vaat podatoci [to se presmetuvaat. Za presmetuvawe i vnesuvaweto na podatocite vo ovie ]elii se koristi soodvetna komanda od menito Table . -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 48 -

Vnesuvawe podatoci vo tabela Vnesuvwe na podatocite vo tabelata e olesneto so izmenuvaweto na dvièweto na kursorot. Se dodeka e kursorot nadvor od tabelata, za negovite dvièwa vaì se {to e kaàno dosega. So vnesuvaweto na kursorot vo koja i da bilo }elija, reìmot na dvièweto na kursorot se menuva. Negovoto pomestuvawe e so tasterite so strelkite, pri {to sekoj pritisok na eden od ovie tasteri go pomestuva kursorot od edna }elija vo druga. Vo koja }elija toj }e se pomesti od }elijata vo koja momentalno se nao|a zavisi od toa koj od ovie tasteri }e se koristi. Osven ova, ako se pritisne na tasterot Enter, }elijata vo koja se nao|a kursorot se pro{iruva nadolu za onolku redovi kolku pati {to }e se pritisne ovoj taster. Istovremeno so ova }e se pro{iri celiot red. Obratno, so koristewe na tasterot Backspace se izvr{uva obratnoto dejstvo, site }elii vo redot se skratuvaat. Vnesuvaweto na podatoci (tekstovi ili numeri~ki podatoci) vo }eliite od tabelata po pravilo se vr{i po redovi. Se vnesuva kur-sorot vo prvata }elija od prviot red, kursorot se pozicionira avto-matski na po~etok od }elijata, pa se vnesuva podatokot. So pritisok na tasterot so strelkata nadesno se prenesuva kursorot vo vtorata }elija, se pozicionira isto na po~eto-kot od ovaa }elija, pa se vnesuva poda-tokot vo vtorata }elija it. n. . ] e vneseme podatoci vo tabela so koja se prikaùva sedmi~nata potro{uva~ka na tri artikli (bra{no, {e}er i maslo) vo edna samo-posluga. ] e kreirame tabela so devet redovi (dva reda za vnesuvawe naslovni informacii, {est za podatocite od ponedelnik do sabota i eden za rezultatite) i ~etiri koloni (edna kolona za denovite vo sedmicata i trite za podatocite za artiklite ) . Na slikata e prikaàa tabelata po vnesuvaweto na tekstovite i poznatite podatoci.

Vnesuvawe presmetani podatoci vo }elii Presmetnite podatocite {to }e se vnesuvaat vo oddelni }elii se vr{i so komandata Formula. Voedno so presmetuvaweto, rezultatot so ovaa komanda se prenesuva vo sootvetna }elija. Na slikata e prozorec na komandata Formula

------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 49 -

So dijalogniot prozorec se izbiraat funkcii vrz osnova na koi }e se vr{at odredeni, glavno matemati~ki operacii (so-birawe , mnoèwe i mnogu drugi ) vrz poznatite, prethodno vneseni podatoci. Za sekoe dejstvo sootvetstuvaat formuli vo sleden zapis : Ime na formulata ( parametar ) Imeto na formulata ukaùva na dejstvoto {to }e se izvr{i vrz vneseni podatoci a so parametarot se odreduva vrz podatocite od koi }elii }e se vr{i tova dejstvo. Izbor na funkcija se vr{i so aktivirawe na opcijata Paste Functions. So kliknuvawe vrz ovaa opcijata se doveduva od dolnata strana na prozorecot ramka na vgradenite funkcii za dejstvata pri koristeweto na tabelite .

Po izbor na funkcijata se zapi{uva imeto vo poleto pod zapisot formula i e otvorena zagrada vo koja treba da se vnese parametarot. Se koristat samo parametrite Left (levo) i Above (nad, odgore). So niv se odreduva vrz koi podatoci (od koi }elii) se izvr{uva dejstvoto na funkcijata. Simboli~no e prikaàno so slikata dejstvoto na para-metrite .

• Ako rezultatot po izvr{eno dejstvo treba da se vnese vo }elijata od redicata vo temno sinata boja (}elijata D2), dej-stvoto }e se izvr{i vrz podatocite od }eliite {to se odlevo od nea vo svetlo sinata boja ( }eliite A2, B2 i C2 ). Vo ovoj slu~aj vo zagradata na formulata se vnesuva parametarot Left (levo)

• Ako rezultatot po izvr{enoto dejstvo treba da se vnese vo }elija od kolonata vo temno sinata boja ( }elija F4 ) , dejstvoto }e se izvr{i vrz podatocite od }eliite vo kolonata vo svetlo sinata boja ( }eliite F1,F2, i F3). Vo ovoj slu~aj vo zagradata na formulata se vnesuva parametar Above ( nad , od gore ).

Presmetuvawata se izv{uvaat vo sledniov redosled : - Se vnesuva kursorot vo }elijata vo koja treba da se vnese rezultatot od presmetuvaweto . ---------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 50 -

- se aktivira komandata Paste Function. Se otvora ramkata so funk-ciite. Po izborot funkcijata se zapi{uva vo poleto po zapisot Formula . - Se vnesuva sootveten parametar vo zagradata po fukcijata so tas-taturata. - Se kliknuva vo poleto Ok.

Postapkata }e ja primenime konkretno na tabelata od prethod-niot naslov. Tekstot i podatocite vo sedumte reda se vneseni so tastaturata . Vo konkretniot primer stanuva zbor za presmetuvawe na zbir na }elii vo kolona. Za presmetuvawe na zbir se koristi funkcijata pod imeto sum . Po izborot na funkcijata Sum od opcijata Paste Functions vo poleto se vnesuva imeto na funkcijata po koja sledi zagrada. Vo zagradata e kursorot i preku tastaturata se vnesuva eden od dva-a parametri {to se koristat pri koristeweto na funkciiite:: Vo primerov }e se vnese parametarot Above (nad, odgore ) bidejki se presmetuva zbir na }elii vo kolona. Izrazot Sum {Above} po ova stanuva komanda za presmetuvawe na zbirot na site }elii nad }elijata vo koja se vnesuva zbirot.

Vnesuvaweto na presmetanite zbirovi vo }eliite od osmiot red, konkretno vo }eliite B8, C8 i D8 }e se sprovede po pogore nave-denata postapka. Postapka }e se izvr{i tri pati za presmetuvawe i vnesuvawe na sumite i vo }elite C8 i D8. Funkcijata Sum {Above} ostanuva regist-rirana vo poleto.

Vo prilog e kompletno ispolneta tabelata .

Mo`ni se mnogu dejstva da se vr{at so podatocite vo }eliite vrz vnesenite (zadadenite) podatoci i prenesuvawe vo sootvetni }e-lii so golemiot izbor na funkcii {to moàt da se izbiraat od ram-kata. Dovedenata formula moè da se bri{e, moè i da se izmenuva parametarot. Pri otpo~nuvawe na nova rabota funkcijata koja e koristena, treba prethodno da se izbri{e za da se dovede nekoja druga od vgradenite funkcii -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 51 -

Primer 2. Korisno e u{te eden primer za da go zaokruìme i dovolno da go objasnime popolnuvaweto na }eliite so komandata Formula. Neka ni e zadaden spisok na naslovi na odreden broj u~ebnici, cenata po u~ebnik i brojot na u~ebnicite vo edna kniàrnica (}e se ograni~ime na samo pet naslovi). ] e formirame tabelaren prikaz na u~ebnicite, cenata, brojot na u~ebnicite, vkupna vrednost po oddelni u~ebnici i vkupnata vrednost na site u~ebnici, ] e vneseme tabela od pet koloni i sedum redovi. Vo kolonata A }e gi vnesuvame rednite broevi na redovite, vo kolonata B naslovite na u~ebnicite, vo kolonata C edini~nite ceni, vo kolonata D brojot na primerocite. Vkupnata vrednost na oddelnite u~ebnici }e se vnese vo kolonata E. Vo posledniot red }e se vnese vkupnata vrednost na site u~ebnici. Vo prilog e tabelata so vnesenite poznati (zadadeni) golemini.

] e obrneme vnimanie na popolnuvawe na }eliite od kolonata E. ] eliite (E1-E5 ) i }elijata E6 (vkupnata vrednost na site u~ebnici). ] e ja koristime vgradenata formula za presmetuvawe na proiz-vod {to }e ja prezememe od listata na vgradenite funkcii a go ima imeto Product. Vo zagradata }e go vneseme parametarot Left, {to ukaùva deka }e treba da se presmeta proizvod na site }elii levo od onaa vo koja se nao|a kursorot, prikazano na slikata.

Izrazot Product ( Left ) po ova stanuva komanda za presmetuvawe na zbirot na }elite vo redot levo od kelijata vo koja }e se vnese proiz-vodot. Za presmetuvawe na proizvodot vo }elijata E1 se doveduva kur-sorot. Se potvrduva so Ok. ] eliite vo koj e vnesen tekst se ignoriraat. Za popolnuvawe na slednite ne e potrebno povtorno da se doveduva ovaa funkcija, taa ostanuva vo poleto Formula. Za presmetuvawe na vrednosta na }elijata E6, vo poleto Formula }e se izbri{e ovaa funkcija i }e se dovede funkcijata Sum i vnese parametarot Above. ] e se sprovede istata postapka. Po ova tabelata e celosno popolneta.

-------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 52 -

Formatirawe na tabelite Po vnesuvaweto na poznatite podatoci, presmetanite podatoci i pridru`nite tekstovi, da se dobie podobra preglednost na tabelata se vr{i formatirawe na tabelata . Obeleùvaweto se vr{i so komandata Select na menito Table. So izbor na komandata Select kon listata so komandite se pridruùva ramka so ~etiri opcii.

Dejstvata na opciite }e moàt da se koristat samo ako prethodno e vnesen kursorot vo koja bilo }elija vo tabelata. Obeleùvaweto e mnogu poednostaveno so ogled na postoeweto na komandi za obeleùvawe (selektirawe) na red, kolona , }elija i obe-leùvawe na celata tabela. Vo pridru`nata ramka moè da se izbere: -Table za obeleùvawe na celata tabela. Kursorot treba da e vo tabelata. Ne i bitno vo koja }elija se nao|a kursorot; -Row za obeleùvawe na red. Se obeleùva redot vo koj momentalno se nao|a kursorot; -Column za obeleùvawe na kolona. Se obeleùva kolona vo koja se nao|a kursorot; - Cell za obeleùvawe }elija. Se obeleùva }elija vo koe se nao|a kursorot. Na slikata se prikaàni obeleàni red, kolona i }elija .

Me|utoa, mo`no e obeleùvaweto na tabela, oddelen red ili kolona ili pove}e redovi ili koloni da se vr{i analogno na obe-leùvaweto na tekstovite. Red od tabela se obeleùva so doveduvaweto na pokaùva~ot neposredno pred redot i kliknuvawe so gluv~eto. Pove}e redovi se obeleùvaat analogno na obeleùvawe na blok od tekst. Se doveduva pokaùva~ot pred redot od tabelata od koi po~nuva obeleùvaweto, se pritisnuva na kop~eto i pokaùva~ot se vle~e nadolu so pritisnato kop~e do posledniot red {to treba da se obeleì i vo taa polo`ba se otpu{ta kop~eto. Za obeleùvawe na kolona ( ili pove}e koloni) se doveduva pokaùva~ot neposredno nad tabelata po {to toj preminuva vo kratka strelka vo vid ( ). Se obeleùva kolonata nad koja e postaven ------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 53 -

znakot so kliknuvawe so gluv~eto. Pove}e koloni se obeleùvaat na ist na~in kako i obeleùvaweto na redovi. Obeleùvawe na tabelite moè da se vr{i i so tastaturata. Se vnesuva kursorot vo }elija i drèjki go pritisnat tasterot Shift so se-koe pritisnuvawe na tasterot so strelka nadesno se obeleùva po edna }elija vo redot. Ako vo ovaa postapka se pritisne na tasterot so strelkata nalevo tuku{to obeleùvaweto od poslednata }elija se ot-stranuva. Za obeleùvawe na }elii nad ili pod obeleàna }elija se koris-tat tasterite so strelkite nagore ili nadolu. Mo`ni se promeni na fontot na znacite, goleminata na znacite, raznite ispisi (bold, italic ili Underline), bri{ewe na sodrìnata na }eliite i poramnuvawa nalevo, vo sredinata ili nadesno. Izbor na prikaz na tabela Po izvr{enoto formatirawe , ostanuva kako posledno da se izvr{i izbor na oblikot na ramkata na tabelata ] e se izbere komandata Table AutoFormat. Komandata doveduva na

ekranot dijalogen prozorec Table AutoFormat. Na slikata e gornata polo-vina od prozorecot na slikata odlevo.

Vo ramkata pod naslovot Category e spisokot na mo`nite formi na ramki {to moàt da se izberat za oblikuvawe na tabelata. Oddesno od prozorecot vo poleto Prewiew se prikaùva edna od moìte formi na ramkite

Golem e delot na nazivite na formi za ramki nadvor od vidnoto pole. Korisno e da se izvr{i pregled so prelistuvawe na celata lista i koga }e se izvr{i izbor, toj da se potvrdi . Na tabelata vo podgotovka po ova }e se vnese soodvetniot izbor na ramkata, a toa se odnesuva na onaa tabela vo koja se nao|a kursorot pri potvrduvaweto. Vo prodolènie priloùvame dve formi na ramki za prikaz na tabelite {to se dobiva so prozorecot Table Autoformat.

Word – ot ovozmoùva sozdavawe na razni grafi~ki prikazi {to se

izvr{uvaat so mno{tvoto grafi~ki komandi. Oblikot na podgotvenata tabela moè so koristewe na grafi~kite komandi da se oblikuva na na~in po kreacija na korisnikot. Vo komandata Draw Table od menito Table se grafi~kite komandi a se razgleduvaat vo grafi~kiot del od programata Word. ----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 54 -

Dopolnitelno vnesuvawe redovi i koloni vo tabela

Dokolku vo tekot na formiraweto na tabela se naloì potreba od dopolnitelno vnesuvawe na redovi ili koloni mo`no e toa da se vr{i so opciite na komandata Select. So ova komanda razgledana porano se kreira tabela. Pri prvoto aktivirawe na komandata aktivna e samo opcijata Table. Me|utoa, pri sledno aktivirawe otkako e kreirana tabela vrz koja se raboti site opcii stanuvaat aktivni i moàt da se koristat. Za vnesuvawe na kolona vo tabelata se koristat prvite dve opcii. Pozicijata na kolonata {to }e se vnese vo tabelata se odreduva vo odnos na kolonata vo koja se nao|a kursorot. Imeno, so opcijata Column to the Left se vnesuva kolona levo od kolonata vo koja se nao|a kursorot a so opcijata Column to the Right desno od kolonata vo koja e kursorot . So slednite dve opcii se vnesuvaat redovi vo kolona. Isto i pozicijata na redot {to se vnesuva se odreduva spored redot vo koj e kursorot. So opcijata Rows Above se vnesuva red nad redot, dodeka so opcijata Rows Below se vnesuva red pod redot vo koj e kursorot. Opredeluvawe na pozicijata za redot ili kolonata moè da se odredi i so obeleùvawe na sootveten red ili kolona. Otstranuvawe ( bri{ewe) na redovi, koloni i }elii Otstranuvawe na red, kolona ili }elija od tabela za koi vo tekot na rabota se konstatira deka ne se potrebni se vr{i so komandata Delete.od menito Table . Po izbor na komandata Delete kon listata na komandite oddesno se pridruùva ramka.

So izbor na edna od opciite se otstranuva soodvetno red, kolona, }elija vo koj se nao|a kursorot. Aktivirawe na opcijata Table ja bri{e tabelata dokolku e kursorot vo koja bilo }elija vo tabelata. Ukaù-vawe koj red (ili redovi), kolona (ili koloni) ili }elii treba da se otstranat od tabelata moè da se vr{i i so obeleùvawe. Spojuvawe na }elii

Oddelni }elii neposredno edna do druga moè da se spojat vo

edna }elija. Novosozdadenata }elija }e bide so pogolem prostor i naj~esto spojuvaweto se vr{i za vnesuvawe na tekst so pove}e znaci (infor-mativen tekst za podatocite vo tabelata i za naslovni tekstovi).

----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 55 -

Spojuvaweto na }elite se vr{i na toj na~in {to se vr{i obe-

le`uvawe na }elite {to treba da se spojat vo edna nova }elija i potoa se kliknuva nad komandata Megre Cells vo lista na menito Table. Dosta ~esto se spojuvaat site }elii vo eden red Obi~no toa se koristi za vnesuvawe na naslovnite tekstovi vo tabelite.

Na slikata e primer na tabela vo koja se spoeni oddelni }elii.

Sprotivno dejstvo na spojuvaweto e deleweto na }elija, ili

delewe na pove}e prethodno spoeni }elii na odreden broj delovi. ] elijata , odnosno }eliite i sega treba da se obele`at a deleweto se vr{i so komandata Split Cells.

----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 56 -

V. Kreirawe na grafi~ki objekti Programata Word sodrì komandi za kreirawe na grafi~ki objekti. Ovaa mo`nost moè da se koristi za vnesuvawe na prikazi vo dokumentite, {to zna~itelno ja olesnuva rabotata vrz formiraweto na dokumentite. [ to se odnesuva do sloèni prikazi tie se podgotvuvaat na nekoja od drugite programi (CorelDraw, Paint i dr.) i se vnesuvaat vo tekot na podgotvuvaweto na dokumentot. Pred da pristapime kon na~inot na kreirawe grafi~ki prikazi }e dademe kratok pregled na komandite vo sostav na lentata Drawing i nivnite dejstva za zapoznavawe so grafi~kite mo`nostite na Word . Lentata Drawing se prikaùva vo dolniot del od ekranot pred statusnata linija.

Dejstvoto na komandite se prepoznavaat po slikite vo poleto na komandata {to simboli~ki ukaùva na nejzinoto dejstvo. Slikata vo poleto na komandata ne sekoga{ e dovolna lesno da se otkrijat dejst-vata na site komandi. Toa se otkriva i so ispi{uvawe na imeto na komandata koga pokaùva~ot }e se dovede nad poleto od komandata. Davame prikaz na komandite vo sostav na lentata, pri {to se na-veduva imeto na komandata i soodvetnoto dejstvo :

• Draw - doveduva lista so komandite .

] e razgledame del od komandite vo listata: - Group - zdruùvawe (grupirawe) na objektite; - Ungroup- razdruùvawe na objektite; - Order - odreduvawe na nivoto na preklopuvawe; - Grid - dvièwe na objektite so zadaden ~ekor; - Rotate or Flip - rotirawe ili prevrtuvawe na objektite .

• Select Objects - obeleùvawe na objektite .

· --------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 57 -

• AutoShapes - doveduva lista vo koja se navedeni imiwata na grupi od znaci i figuri {to moàt da se prikaàt so ovaa komanda.

Se odnesuva na grupa geometriski figuri (Basic Shapes), razni vidovi strelki (Block Arrows), blokovi za formirawe blok-dijagrami (Flow-chart), razni vidovi zvezdi i drugi formi (Stars and Banners i Callouts) i grupa za crtawe otse~ki, so strelki od ednata, odnosno dvete strani i realizirawe na prikazi so slobodna raka (Lines). Osven prikazite {to gi navedovme, so ovaa komanda se prikaùvaat i sliki od razni oblasti (More AutoShapes)

• Line - prikaùvawe na otse~ki .

• Arrow - prikaùvawe na strelki .

· • Rectangle - prikaùvawe pravoagolnici i kvadrati .

• Oval - prikaùvawe na elipsi i kru`nici .

• Text Box - vnesuvawe na tekstovi .

-------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 58 -

• Insert WordArt - kreirawe na tekstualni efekti .

• Insert diagram or organization chard- vnesuvawe na diagram .·

• Insert Clip Art - vmetnuvawe na sliki, audio i video zapisi .

• Insert Picture –-vnesuvawe na sliki .

• Fill Color - ispolnuvawe objektite so boja i {arki .

· • Line Color - izbor na boja na liniite na objektite .

·

• Font Color - izbor na boja na osnovata.

• Line Style - izbor debelina na liniite na objektite.

• Dash Style - izbor na forma (oblik) na liniite (polna,

isprekinata, to~kesta i dr.) na objektite .

----- ·

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 59 -

• Arrow Style - izbor na strelki .

· • Shadow Style - dodavawe senka na objektite.

• 3-D - prikaùvawe na objektite vo tri dimenzii .

Pokraj komandite vo lentata Drawing vo realizacijata na grafi~kite prikazi se koristat i komandi od menito Format so zna~itelni mo`-nosti vo realizacija na prikazite. Koristeweto na komandite od Drawing lentata e identi~no kako i koristeweto na drugite lenti i menija. Za nekoi specifi~nosti vo vrska so koristeweto na komandite }e ukaème vo slednite naslovi. . So aktivirawe (izbor) na edna od komandite na lentata se premi-nuva vo grafi~ki na~in na rabota. Dejstvata glavno se vr{at so gluv-~eto po upastvata vo sledniov tekst. Po zavr{uvawe na prikazot se prekinuva vrskata so lentata Drawing. Neaktivirana komanda od lentata Drawing avtomatski vra}a vo teks-tualen reìm na rabota .Za rabota so lentata Drawing e zadolìtelno da bide vklu~ena komandata Print Layout od menito View. Prikaùvawe na osnovni objekti Prvite ~ekori vo ostvaruvawe na grafi~kite prikazi }e gi za-po~neme so prikazite na osnovnite objekti (geometriski figuri): pravo-agolnici, kvadrati, kru`nici, elipsi, elipti~ni i kru`ni segmenti i otse~ki, za ~ie prikaùvawe vo lentata se sodràt soodvetni koman-di. Za po~etok prikazite }e gi vnesuvame vo proizvolno izbrana po-lo`ba i so proizvolni dimenzii po slobodna ocenka. Prikaùvawe na pravoagolnici i kvadrati Za prikaùvawe na pravoagolnici i kvadrati se koristi komandata Rectangle. Se prepoznava po toa {to vo poleto na ovaa komanda se

prikaùva pravoagolnik ( ). Za aktivirawe na ovaa komanda treba da se dovede pokaùva~ot vo poleto na komandata i da se pritisne na levoto kop~e. Po aktiviraweto na komandata za prika-ùvawe na pravoagolnici poleto na komandata ja promenuva bojata a pokaùva~ot dobiva forma na krst. Na slikata e prikaàna aktivirana komandata Rectangle .

------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 60 -

Po aktiviraweto na ekranot se prikaùva grafi~kata ramka so porakata

Za prikaz na pravoagolnik go doveduvame pokaùva~ot vo ramkata na mestoto kade {to treba da se prikaè (nacrta) pravoagolnik, }e go pritisneme i go drìme pritisnato levoto kop~e. Sekoe pomestuvawe na gluv~eto doveduva do prikaz na pravoagolnik pri {to ednoto teme na koj bilo od prikaànite pravoagolnici se sovpa|a so to~kata vo koja se nao|a{e pokaùva~ot koga e pritisnato kop~eto. Dimenziiite na pravoagolnikot se menuvaat so promena na polo`bata na gluv~eto pri {to lesno moè da se zabeleì zavisnosta me|u dvièweto na gluv-~eto so izmenite na dimenziite na pravoagolnikot. Vo momentot na osloboduvawe (otpu{tawe) na kop~eto, na ekranot }e se zabeleì (}e se registrira) pravoagolnikot koj vo toj moment e prikaàn na ekranot. Pravoagolnikot se prikaùva vo grafi~kata ramka so tenki linii.

Po registriraweto na objektot okolu nego se prikaùvaat osum kru`-nici vo mnogu mali dimenzii {to pokaùva deka objektot so regis-triraweto e obeleèn. Obeleènosta na objektot dozvoluva po nego-voto prikaùvawe da se vr{at nad nego dopolnitelni dejstva. Vo postapkata za prikaz na pravoagolnik moàt da se izdvojat ~etiri glavni dejstva, i toa: ·-izbor (odreduvawe) na polo`bata na pravoagolnikot (doveduvawe na pokaùva~ot vo odredena po~etna pozicija); ·-registrirawe na polo`bata na pokaùva~ot (pritiskawe na kop~eto od gluv~eto); -·izbor na dimenziite na pravoagolnikot i negovata polo`ba vo odnos na po~etnata to~ka (dvièwe na gluv~eto so pritisnato kop~e); ·-registrirawe (zabeleùvawe) na izbraniot pravoagolnik (otpu{tawe na kop~eto od gluv~eto). Fiksna to~ka na pravoagolnikot e edno od negovite temiwa, temeto vo koe se nao|a{e pokaùva~ot vo momentot koga e pritisnato kop~eto na gluv~eto. Za prikaz na kvadrat se sproveduva prikaànata postapka pri {to za seto vreme se drì pritisnat tasterot Ctrl. Vo ovoj slu~aj za koja bilo polo`ba na gluv~eto na ekranot se prikaùvaat kvadrati. -----

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 61 -

Pred da se otstrani ramkata, se povlekuvaat gornata i dolnata strana od ramkata kon vneseniot objekt. So povlekuvaweto se odreduva prostorot koj mu pripa|a na objektot. Povlekuvaweto se vr{i so doveduvawe na pokaùva~ot na kratkata otse~ka od dolnata i gornata strana na grafi~kata ramka. Po prikaùvawe na znakot od gornata strana, odnosno znakot od dolnata strana , se kliknuva i so pritisnato kop~e so vle~e stranata kon objektot. Povlekuvawa se mo`ni i od temiwata so doveduvawe na pokaù-

va~ot nad eden od znacite .

Dokolku prikaàniot pravoagolnik e postaven vo posakuvanata polo`ba i dimenzii, se otstranuva obeleùvaweto so kliknuvawe vo proizvolna polo`ba vo grafi~kata ramka ( nadvor od pravoagolnikot). Grafi~kata ramka se otstranuva so preminuvawe vo tekstualen reìm (pritiskawe na koj bilo od tasterite na tastaturata) ili so komandata Delete po doveduvawe na objektot von od ramkata. So ova procesot na vnesuvaweto (registriraweto) na ovoj objekt e zavr{en. Na slikata e prikaàn pravoagolnikot po otstranuvawe na obeleùvaweto.

Po otstranuvawe na ramkata prostorot obfaten od neja mu pripa|a na prikazot, i ne e mo`no vnesuvawe na tekstovi vo toj del.. Po registriraweto na pravoagolnikot, aktivnata komanda se deaktiviraa ( bojata na poleto se vra}a na prethodnata), pa za sekoe sledno dejstvo treba da se izbere sledna, eventualno pak istata ko-manda ako treba da se dobie prikaz i na drug pravoagolnik ili kvad-rat. Prikazot {to go dobivame e vo polo`ba i so dimenzii odredeni po slobodna procenka,. Za podobra procenka na polo`bata i dimenziite, vo izvesna merka moè da ni posluì linijarot vo horizontalnata i linijarot od levo vo vertikalna polo`ba. Neposredno po ova ili druga prilika koga vrz nego treba da se vr{at odredeni dejstva ( promena na forma, debelina ili boja na liniite ili drugo) e potrebno prethodno obeleùvawe. Obeleùvaweto (selektiraweto) se vr{i po aktiviraweto na komandata Select Objects ( ). Po ova se vnesuva pokaùva~ot vo vnatre{nosta na pravoagolnikot .Sostojbata se prikaùva na slikata

------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 62 -

Po kliknuvaweto so gluv~eto se obeleùva objektot .

Po ova nad objektot moàt da se izvr{uvaat odredeni dejstva. Zasega }e informirame samo deka bri{eweto na obeleèniot objekt se vr{i so tasterot Delete Prikaùvawe na elipsi i kru`nici Za prikaùvawe na kru`nici i elipsi se koristi komandata Oval. Vo poleto na komandata e naslikana elipsa( ). Prikaùvawe na elipsa e analogno so prikaùvawe na pravoagolnik. Elipsata se prikaùva isto so tenki linii. Po ova komandata se deaktivira. Za prikaùvawe na druga elipsa e potrebno povtorno aktivirawe na ovaa komanda . Za prikaz na kru`nica se sproveduva prikaànata postapka pri {to za seto vreme se drì pritisnat i tasterot Ctrl.

Na slikata se prikaùvaat elipsa i kru`nica obeleèni onaka kako {to se prikaùvaat na ekranot po registriraweto Prikaùvawe na otse~ki Prikaùvawe na otse~ki se vr{i so komandata Line. Vo poleto na ovaa komanda e vnesena kratka kosa crti~ka ( ) . Se aktivira komandata . Na ekranot se javuva pokaùva~ot i ovde vo forma na krst. Se doveduva pokaùva~ot vo polo`ba na po~etnata to~ka na otse~kata i so pritiskawe na levoto kop~e (i zadrùvawe) se zabeleùva taa to~ka na ekranot. Se pomestuva pokaùva~ot vo polo`ba na slednata to~ka. Za seto vreme po~etnata to~ka se povrzuva so polo`bata na pokaùva~ot. So registrirawe na polo`bata na pokaùva~ot se for-mira otse~ka pome|u prvata registrirana to~ka i slednata to~ka - to~kata vo koja se nao|a{e pokaùva~ot koga e oslobodeno kop~eto. Vo prodolènie se prikaùvaat ~etiri otse~ki .

Otse~kata koja sekoga{ go povrzuva pokaùva~ot i prethodno fiksiranata (registriranata) to~ka pomaga vo golema mera pri prika-ùvawata na vertikalni i horizontalni otse~ki, so izborot na pozi- -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 63 -

cijata na slednata to~ka na otse~kata, a go olesnuva prikaùvaweto i na koso postavenite otse~ki. Obeleùvaweto e so samo dve krug~iwa na kraevite od otse~kata. Ako pri crtaweto na otse~kata se drì pri-tisnat tasterot Shift, se crtaat horizontalno i vertikalno postaveni otse~ki. Prikaùvawe na objekti so komandata AutoShapes So izbor na komandata AutoShapes se doveduva lista vo koja se nave-deni imiwata na grupi od znaci i objekti {to moàt da se prikaàt so ovaa komanda.

Se odnesuva na grupa geometriski objekti (Basic Shapes), razni vidovi strelki (Block Arrows), blokovi za formirawe blok-dijagrami (Flowchart), razni vidovi zvezdi i drugi formi (Stars and Banners i Callouts) i grupa za crtawe otse~ki, so strelki od ednata, odnosno dvete strani i reali-zirawe na prikazi so slobodna raka (Lines). So izbor na grupata Basic Shapes od listata na ovaa komanda, od desnata strana se prikaùva ramkata so objektite.

So doveduvawe na pokaùva~ot nad koja bilo od ovie objekti se ispi{uva imeto na objektot. Za da se prikaè koj bilo od objektite se vr{i izbor so doveduvawe na pokaùva~ot nad objektot i se kliknuva vo taa polo`ba. So ova e izvr{en izbor i izbraniot objekt }e se pri-kaè spored postapkata za prikazite na drugite objekti. Vo prodolènie se zadrùvame na nekolku primeri na prikazi so ovaa komanda. Prikaz na pravoagolnik so zaobleni temiwa. Za prikaùvawe na pravoagolnici so zaobleni temiwa, e potrebno da se izbere figurata so zapisot Rounded Rectangle. Natamo{nata postapkata e identi~na so prezentiranata za prikazi na kvadrati i pravoagolnici so komandata Rectangle . Radiusot na zaob- ---------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 64 -

luvawe na temiwata moè da se menuva. Za taa cel pokaùva~ot se doveduva nad òltoto kvadrat~e, se pritiska kop~eto i se pomestuva pokaùva~ot levo ili desno pri {to se namaluva ili se zgolemuva radiusot na zaobluvaweto. Na slikata se prikaùva obeleàn pravoagolnikot so preddefi-nirana zaoblenost a od desno so nagolemena zaoblenost.

Prikaùvawe na kru`ni i elipti~ni segmenti. Za da se prikaàt elipti~ni i kru`ni segmenti se izbira figurata so zapisot Arc.

Izbrana e opcijata za prikaz na lakovi {to soodvetstvu-vaat ~etvrtina od elipsa, odnosno kru`nica. Postapkata za prikaz na elipti~ni i kru`ni segmenti e ista so prikaànata postapka za elipsa odnosno kru`nica. Vo prilog e daden prikaz na lakot na komandata Arc.

Za prikaz na lakovi so proizvolna dolìna, pokaùva~ot se doveduva nad ednoto od òltite kvadrat~iwa, se pritiska levoto kop~e i se pomestuva pokaùva~ot se dodeka ne se dobie sakaniot lak.

------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 65 -

Vo prilog se prikaàni u{te nekolku objekti (figuri) {to se sodràt vo dodatnata ramka na opcijata Basic Shapes.

I drugite opcii na komandata AutoShapes otvoraat dopolnitelni ramki vo koi se sodràt mnogu drugi figuri. Na slikata se nekolku od niv.

Dodeluvawe senki na objektite Senki na objektite se dodeluvaat so komandata Shadow Style. Po vnesuvawe i obeleùvawe na objektot na koj se dodava senka, se izbira

komandata . Na ekranot se prikaùva ramkata . ( od desno primeri)

Vo ramkata se prikaàni 20 mo`ni izbori na senki od edna ili od dve strani vo razni odnosi. Se izbira edna opcija so doveduvawe na pokaùva~ot nad edna od opciite i se kliknuva so gluv~eto. Izbranata senka se doveduva na obeleàniot objekt. Na slikata se prikaàni mo`ni izbori na senki. Prikaùvawe na prostorni objekti

Prikaùvawe na prostorni objekti se vr{i so komandata 3-D. Vo

poleto na komandata e slikata . Se vnesuva bilo koi od dosega koristenite objekti i se obeleùva.Se aktivira komandata. Na ekranot se prikaùva ramkata so mo`nite opcii vo vrska so formiraweto na prostoren objekt .So izbor na opcija objektot se prikaùva prostorno.

Na slikata se prikaùvaat razni soodnosi na prikazi vo pros-tor. So izbor analogno na izborot na senka na objekt, se dobiva pros-toren prikaz na obeleèniot objekt. --------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 66 -

Osnovni dejstva i transformacii vrz objektite Po zapoznavaweto na na~inot za prikaùvaweto na osnovnite objekti e potrebno i poznavaweto na u{te nekoi dejstva so pomo{ na koi zapo~nuva rasporeduvaweto na objektite, postavuvaweto na eden objekt nasproti drug po polo`ba i rastojanie, namaluvawe ili nagole-muvawe na dimenziite na objektite poradi usoglasuvawe so dimenziite na drugite objekti i drugi dejstva. Vo ovoj naslov se opfateni glavno slednive dejstva: -prenesuvawe na objektite od edna polo`ba vo druga; -vrtewe na objektite; -razvlekuvawe na objektite; -grupirawe na objektite; -rangirawe na objektite i nekoi drugi dejstva. Poznavaweto na ovie dejstva e neophodno za da moè da se realizira eden grafi~ki prikaz.. Prenesuvawe na objekti od edna polo`ba vo druga Prenesuvaweto na objektite ovozmoùva doveduvawe na objekt vo koja bilo polo`ba za usoglasuvawe na objektot soovetno so drugite objekti {to u~estvuvaat vo prikazot. Vo vrska so ova }e razgledame dve mo`nosti: - prefrluvawe na objekt od edna polo`ba vo druga; - dvièwe na objektot po ekranot od polo`bata vo koja se nao|a do novata polo`ba. Za da se prenese objekt od edna polo`ba vo druga treba da se obeleì. Se doveduva pokaùva~ot vo vnatre{nosta na objektot i po

prikaùvawe na znakot , so pritisnato kop~e se pomestuva pokaùva~ot vo nasokata kade {to treba da se prenese objektot. Pri ova se pomestuva po ekranot gabaritot na objektot prikaàn so to~kesta linija. Koga ovaa to~kesta linija }e se dovede vo novata pozicija se osloboduva kop~eto od gluv~eto. Po ova objektot e prenesen vo novata polo`ba.. Ovoj na~in za prenesuvawe na objektite e dosta brz i se odviva glavno po slobodna procenka na polo`bata vo koja se prenesuva. Dvièwe na objekt po ekranot se vr{i so ~etirite tasteri so strelkite. So pritiskawe na eden od ovie tasteri obeleàniot objekt se pomestuva za predodredeno rastojanie i toa horizontalno (nalevo ili nadesno), odnosno vertikalno (nagore ili nadolu) vo zavisnost od tasterot {to }e se pritisne. So pove}ekratno pritiskawe na eden od tasterite se dviì objektot po ekranot vo edna nasoka ~ekor po ~ekor, se sledi vo sekoj moment polo`ba na objektot i e mo`no da se usoglasi precizno so drugite objekti. Za kolku }e se pomesti objektot so edno pritiskawe na tasterot, e preddefinirano i iznesuva 0.32 cm.. Me|utoa so komandata Grid e mo`no da se izmeni pomestuvaweto soodvetno za eden pritisok na tasterot. Na slikata odlevo e listata na komandata Draw na lentata. ------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 67 -

Komandata Grid se prezema od listata na komandata Draw. So izbor na komandata Grid od listata se prikaùva dijalogen prozorec . Na slikata od desnata strana. Vo poliwata Horizontal spacing i Vertical Spacing se vneseni pred-definiranite podatoci, od po 0,32 centrimetri za edno pritiskawe na tasterot. Za da se izmeni ova, vo poliwata }e se vnesat novi podatoci . Promenata treba da se potvrdi. Mo`no e da se vnesat i razli~ni podatoci ako e potrebno da se koristat razli~ni pomestuvawa vo horizontalnata, odnosno vertikalnata nasoka so eden pritisok na tasterot. Preklopuvawe (redosled) na objektite Dva objekti postaveni (registrirani) vo ist prostor na ekranot se preklopuvaat. Sekoj objekt {to podocna }e se vnese go preklopuva (delumno ili celosno) prethodno vneseniot objekt. Po pravilo spored redosledot na vnesuvaweto, vtoriot vnesen objekt spored me|usebnata polo`ba go poklopuva ( celosno ili delumno) prviot vnesen objekt, tretiot vnesen objekt, prviot i vtoriot, it.n. Spored toa, ako se vnesat dva objekta, na primer pravoagolnik, a potoa kvadrat, pri eventualnoto preklopuvawe sostojbata }e bide kako e prikaàno na slikata.od levo, odnosno ako se vnesat objektite vo obraten redosled , sostojbata }e bide kako na slika oddesno.

[ to se odnesuva do preklopuvaweto koga na ekranot ima pove}e objekti, vo prodolènie se dadeni me|usebnite odnosi na vneseni objekti vo sledniov redosled: pravoagolnik, triagolnik i kvadrat.

-------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 68 -

Na sekoj objekt spored redosledot na vnesuvaweto mu se odreduva odredeno nivo. Nivoto na preklopuvawe se iskaùva so broj. Vo primerov, nivoto na preklopuvawe na kvadratot e 1, nivoto na prek-lopuvawe na triagolnikot e 2. Najnisko nivo na preklopuvawe ima pravoagolnikot 3. Mo`no e so komandata Draw da se izmeni nivoto na preklopuvawe na objektite. ] e ja aktivirame komandata Draw po koe na ekranat }e se prikaè listata na ovaa komanda. Po izborot na komandata Order se otvora dopolnitelna ramka so koja moè da se izmeni ovoj redosled po nivoa.

Imeno, dokolku se aktivira opcijata Bring to Front nad eden obeleàn objekt, toga{ redosledot po nivoa }e se izmeni. Objektot nad koj e izvr{ena ovaa opcija }e bide so najvisoko nivo i toj vo slu~aj na doveduvawe nad ist prostor delumno ili celosno gi prekriva site drugi objekti Opcijata Send to Back go ima obratnoto dejstvo. Opcijata primeneta nad objekt }e predizvika toj objekt da bide preklopuvan (najnisko nivo) od site drugi elementi celosno ili delumno vo zavisnost na me|usebnata postavenost na objektite. Opciite Bring Forward i Send Backward go doveduvaat objektot za edno nivo pogore odnosno podolu, vo zavisnost od opcijata koja e izbrana. Grupno obeleùvawe na objektite Dva ili pove}e objekti moàt da se obeleàt ednovremeno dokolku vo tekot na obeleùvawe na poedine~nite objekti se drì pritisnat tasterot Shift. Obeleùvawe na pove}e objekti se vr{i koga e potrebno odredeno dejstvo da se izvr{i nad pove}e objekti. Komandata Group od menito Draw dava mo`nost da se grupiraat vo edna celina objekti i da se smetaat kako celina vo odnos na izvr{uvaweto na odredeni dejstva. Postapkata za formirawe na odredena grupa od objekti se ostvaruva koga objektite {to se planiraat za taa grupa }e se obeleàt i potoa se aktivira komandata Group od listata na koman-data Draw.

Od toj moment so doveduvawe na pokaùva~ot nad koj i da bilo objekt od grupata se obeleùvaat site objekti od grupata. Vo prilog e -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 69 -

dadena grupa poedine~no obeleàni objekti(odlevo) i zaedni~ki obeleàni objekti so komandata Group (oddesno).

Obraten efekt se ostvaruva so izborot na komandata Draw > Ungroup. So ovaa komanda tie se razdeluvaat od grupata i povtorno se tretiraat kako poedine~ni objekti. Grupnoto obeleùvawe glavno se koristi koga vrz pove}e objekti treba da se izvr{i odredeno dejstvo. Na primerot, vrz trite objekti e izvr{eno zavrtuvawe za proizvolen agol, razvlekuvawe i zavrtuvawe za 900 .

Zavrtuvawe (rotirawe) na objekti Zavrtuvawe na objektite se vr{i po prethodno obeleùvawe.

Zavrtuvaweto }e se izvr{i so doveduvawe na pokaùva~ot vo zelenoto krug~e i so pritisnato kop~e se vle~e krug~eto nalevo ili nadesno. Prekin na zavrtuvaweto nastanuva so otpu{tawe na kop~eto .

Za zavrtuvawe na objekti i za preklopuvawe na objekti se izbira menito Draw od lentata Drawing. Od listata na ovaa meni se izbira komandata Flip or Rotate. Na slikata e listata na ovaa komanda i ramkata so opciite . Od desno ramkata e povle~ena i se prikaùva vo formata prikaàna od desno.

----

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 70 -

So opciiite na komandata se vr{i zavrtuvawe na objekti za 90 0

nalevo ili nadesno i prevrtuvawe na objekti za 180 0 . Od zapisite vo ramkata jasno se otkrivaat dvete dejstva na ovaa komanda

• prevrtuvawe ( Flip) na prikazi i • vrtewe ( Rotate ) na prikazi..

Prevrtuvawe na prikaz e mo`no da se izvr{i vo horizontalna nasoka i vo vertikalna nasoka Prevrtuvawe vo horizontalna nasoka so opcijata Flip Horizontal a vo vertikalna nasoka so opcijata Flip Vertical.

Postapkata za prevrtuvawe na prikaz e sledna: - se obeleùva objektot ; - se izbira komandata Flip or Rotate od menito Draw - se izbira edna od opciite. - se potvrduva izborot.. Vo prilog sleduvaat : - prikazot (od levata strana) i izmenetite polo`bi so opcijata Flip Horizontal i opcijata Flip Vertical ( od desnata strana).

Zavrtuvaweto na objektite e samo za 90 0 . Mo`no e zavrtu-vaweto da se izvr{i so opciite Rotate Left i Rotate Right . Na slikata e prikazot (od levata strana) a od desnata strana polo`bata na zavrtenite prikazi ( nalevo, odnosno nadesno ).

Razvlekuvawe na objektite Dimenziite na vneseniot objekt skoro sekoga{ treba da se izmenat (korigiraat) i poradi objektot, a i poradi drugite objekti so koi u~estvuva vo edna kreacija. Menuvaweto na dimenziite na objektite se vr{i so metodata na razvlekuvawe. So razvlekuvaweto se menuvaat dimenziite na objektot vo horizontalen ili vo vertikalen pravec ili ednovremeno vo dvata pravci. ] e pokaème kako se vr{i razvlekuvaweto na primerot na pravoagolnicite. Se obeleùva pravoagolnikot. Se doveduva pokaùva~ot nad znakot od obeleùvaweto koj se nao|a na sredina od stranata na pravo-agolnikot. Na mestoto na znakot se prikaùva kratka, horizontalno postavena strelka ( ) . Se kliknuva so kop~eto od gluv~eto, i drèj}i go i natamu pritisnato kop~eto, ja vle~eme strelkata nadesno ili nalevo, pri {to promenite na pravoagolnikot se prikaùvaat so -------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 71 -

tenki isprekinati linii. Osloboduvaweto na kop~eto ja registrira sostojbata vo toj moment. Vo prodolènie odlevo se prikaùva po~etnata polo`ba, vo sredinata izmenata vo tekot na razvlekuvaweto, a oddesno raz-vle~eniot objekt.

Na slednata slika e daden prikaz na razvlekuvawe vo verti-kalen pravec vo trite fazi kako i vo prethodniot primer.

Razvlekuvawe moè da se vr{i i vo dvata pravci {to doveduva do proporcionalno zgolemuvawe ili namaluvawe na dimenziite na objektot. Vo ovoj slu~aj treba pokaùva~ot da se dovede nad znak od obeleùvaweto {to se nao|a na temiwata od pravoagolnikot. Postap-kata e ista, no sega kratkata strelka se postavuva pod kosina i vle~eweto e isto pod kos agol. Trite fazi vo tekot na razvlekuvaweto vo dvata pravci sledat vo prodolènie .

Na krajot ukaùvame na u{te edna mo`nost vo vrska so razvle-kuvaweto. Dokolku vo postapkata za razvlekuvawe se drì pritisnat tasterot Ctrl, objektot se razvlekuva ednovremeno vo dvete nasoki. Razvlekuvaweto kako metoda e mnogu korisna vo realizecijata na grafi~ki prikazi, poradi ednostavnoto i brzo izmenuvawe na dimen-ziite na objektite vo horizontalen pravec, vertikalen ili ednovre-meno vo dvata pravci. êsto se koristi da se usoglasi negovata gole-mina spored èlbata na korisnikot i usoglasuvawe so drugite objekti vo grafi~kiot prikaz.. Kopirawe na objekti Kopiraweto na objekti se vr{i so komandite Copy i Paste od menito Edit. Dvete komandi se sodràt vo standardnata lenta. Za kopirawe na objekt se izvr{uvaat slednive dejstva: ·obeleùvawe na objektot; ·aktivirawe (izbor) na komandata Copy ( Ctrl + C ); ·aktivirawe (izbor) na komandata Paste ( Ctrl + V ). Kopiraniot objekt }e se prikaè nadesno i podolu od objektot {to se kopira. Objektot se registrira na ekranot obeleàn.

-------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 72 -

Dodeluvawe {iro~ina, forma, boja na liniite i ispolnuvawe na objektite so boi i {arki Vnesenite objekti prikaàni so tenki neprekinati linii ne se kone~no oblikuvani i skoro sekoga{ im se odreduva dopolnitelno de-belinata , forma i boja na liniite. Vo ovoj naslov }e pokaème kako na objektite po vnesuvaweto (registrirawe) im se dodeluva {iro~ina, forma i boja na liniite.i ispolnuvawe na vnesenite objekti so boja i {arki. Za izbor na navede-nite svojstva na liniite na obektite se koristat slednive komandi od lentata Drawing : - komandata Line Style za izbor na {iro~ina na liniite. - komandata Dash Style za izbor na forma na liniite - komandata Arrow Style za izbor na strelki na otse~kite ; - komandata Line Color za izbor na bojata na liniite; - komandata Fill Color za ispolnuvawe na objektite so boja i {arki Komandata Line Style Komandata Line Style se koristi za izbor na {iro~ina na liniite na

objektite. So aktiviraweto na komandata ( ) se prikaùva na ekranot ramkata.

Vo ramkata se vneseni devet otse~ki vo razli~ni {iro~ini i ~etiri otse~ki prikaàni so dve i tri linii. Toa e vsu{nost izborot {to go nudi ovaa komanda. Preddefinirana e {iro~ina od 3/4 pt (0.75 pt). Za izbor na {iro~ina na linijata pokaùva~ot treba da se dovede nad odredena otse~ka i da se klikne so gluv~eto. Dodeluvaweto na izbranata {iro~ina na liniite na eden objekt (ili pove}e) }e se izvr{i so slednata postapka: - obeleùvawe na objektot; - aktivirawe na komandata Line Style, po koe }e se dovede ramkata. - izbor na {iro~ina na linijata. Ednovremeno so izborot se vr{i i potvrduvawe na izborot. So ova procesot na dodeluvawe na soodvetnata {iro~ina na liniite na objek-tot e zavr{en. Liniite na objektot ja dobivaat soodvetnata {iro~ina, ramkata se otstranuva od ekranot i se deaktivira komandata. ---------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 73 -

Vo prilog se dadeni ~etiri kvadrati vo ~etiri {iro~ini na liniite.

Komandata Dash Style Komandata Dash Style se koristi za izbor na forma (oblik) na

liniite na prikazite. So aktiviraweto na komandata ( ) se prikaùva na ekranot ramka .

Vo ramkata se vneseni otse~ki so razli~ni formi na liniite. Preddefinirana e polnata linija. Postapkata za izbor na formata na liniite na objekt i dodeluvawe na izbranata forma na objektot e ista so postapkata za izbor na {iro~ina na liniite koja e opi{ana vo pret-hodniot naslov. Vo prilog se dadeni ~etiri pravoagolnici so razli~ni formi na liniite .

Komandata Arrow Style Komandata Arrow Style se koristi za izbor na strelki na otse~kite.

So aktiviraweto na ovaa komandata ( ) se prikaùva na ekranot ramkata .

Na slikata se prikaàni nekolku izbori.

---------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 74 -

Komandata Line Color Komandata Line Color se koristi za odreduvawe boja na liniite na objektite. Na raspolagawe se 40 osnovni boi vklu~uvaj}i ja crnata i belata boja kako i sivata boja vo ~etiri nijansi. Opciite na ovaa komanda ovozmoùvaat i linija na objekt da se prikaè vo forma so vnesena {arka. Komandata za izbor na boja se aktivira so kliknuvawe na gluv~eto

vrz maliot triagolnik desno od komandata ( )na lentata Drawing, pri {to se prikaùva ramkata so boi .

. Izbor na boja na liniite se vr{i so kliknuvawe po doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto so bojata {to se izbira . Istovremeno so izborot na bojata se vr{i i potvrduvawe. Lini-ite na obeleàniot objekt ja dobivaat izbranata boja i ramkata se ot-stranuva od ekranot, a komandata se isklu~uva. Vo poleto na komandata Line Color se registrira poslednata izbrana boja. Vo prilog sledat nekolku primeri .

Na slednava slika pred da se otstrani grafi~kata ramka e vnesena boja i potoa otstraneta ramkata.

Dopolnitelni izbori na boi se mo`ni so opciijata More Line Colors .Opcijata go doveduva prozorecot Colors. Prozorecot e so dve opcii (Standard i Custom). Na slikata se prikaàni prozorcite za dvete opcii. I vo dvete opcii e karakteristi~en preliven na~in na prika-zot na boite ----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 75 -

- Izbor na nijansa se vr{i so doveduvawe na pokaùva~ot na znakot (4), pritisnuvawe na kop~eto i so pritisnato kop~e vle~ewe na zna-kot vo poleto so boite. Po pozicionirawe na znakot nad odredena nijansa se otpu{ta gluv~eto. - Izbor na osvetlenost (Transparency) se vr{i so lizga~ot (oznaka 1 ) na horizontalnata lenta . Osvetlenosta se odreduva vo procenti. So po-mestuvawe na lizga~ot se sledi vo poleto (7) procentot na osvetlenost. Izbranata nijansa se prikaùva vo prozorecot od desno ( oznaka 2), Vo dolnata polovina na prozorecot ( oznaka 3) se prikaàna pret-hodnata boja na linijata. Za izborot Custom po izbor na nijansa e mo`no so vertikalnata lenta (5) da se izbira podnijansa . Po izbor na boja i mo`nite drugi izbori potrebno e potvrduvawe. Komandata Line Color so slednata opcija Patterned Lines ni otkriva drug efekt. So opcijata se vnesuvaat {arki na liniite na objektite. Izbor na opcijata go doveduva prozorecot.

-------------------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 76 -

Vo prozorecot se prikaàni : Pod zapisot Patterns (1) mo`nite izbori na {arki. Pod zapisot Foreground (2) boja na {arkite Pod zapisot Background (3) boja na pozadinata. Pod zapisot Sample (4) prozorec za prikaz na izbrana {arka. Izborite na boite za {arkite se vr{at so menijata pod (2) i (3) Na slikata se primeri za mo`ni {arki na liniite

Komandata Fill Color Komandata Fill Color se koristi za ispolnuvawe na objekti so boja i {arki. Vo prodolènie }e gi razgledame dvete dejstva na ovaa ko-manda. Ispolnuvawe na objekti so boja Za ispolnuvawe na objektite se koristat istite boi navedeni vo prethodniot naslov za prikaz na liniite na objektite.

Aktiviraweto na komandata( ) doveduva na ekranot ramka {to ovozmoùva izbor na boja za ispolnuvawe na objektite .

Izborot na boja i dodeluvawe se vr{i na identi~en na~in, kako i izborot i dodeluvawe boja za liniite na objektite . Na slikata se dava prikaz na tri kru`nici ispolneti soodvetno so crvena, òltata i sinata boja. Konturite na dvete kru`nici se pri-kaùvaat so po{iroki linii. Konturata na slednata kru`nica ne se prikaùva bidej}i taa e bez boja. Vo ramkata Line Color izbrano e poleto so zapis No Line

---------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 77 -

Dopolnitelni izbori na boi se mo`ni so opciijata More Fille Colors .Opcijata go doveduva prozorecot Colors. Prozorecot e so dve opcii (Standard i Custom). Na slikata vo prethodniot naslov se prika-àni prozorcite za dvete opcii. I vo dvete opcii e karakteristi~en preliven na~in naprikazot na boite. Ispolnuvawe na objektite so {arki Komandata Fill Color se koristi i za ispolnuvawe na objektite so {arki. So aktivirawe na komandata Fill Color i izborot na poleto Fill Effects se doveduva na ekranot dijalogniot prozorec Fill Effects so ~etiri opcii . Na slikata se prikaùva del od prozorecot.

Prozorecot e so ~etiri opcii Izborot na opcija e vr{i so dovedu-vawe na pokaùva~ot vo poleto na zapisot na opcijata i potvrduvawe, ] e gi prikaème efektite {to se dobivaat so opciite (Gradient, Texture i Pattern) vo redosled : Gradient

Tri se mo`nostite na efektite so ovaa opcija.( One Color,Two Colors i Preset ). - One Color Na slikata se dvete menija Menito Colors od levata strana i menito Shading styles od desnata strana.

-------------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 78 -

Vo menito Colors se izbira boja. Bojata se preliva vo razni soodnosi {to pretstavuvaat interesni efekti. Vo prozorecot Shading Styles od desno se prikaùva prelivaweto za izbrana opcijata Horizontal. Na se-koi izbor od poleto Shading Styles, vo poleto Variants se prikaùvaat po ~etiri varianti. So izbori na drugite opcii od grupata Shading Styles se vr{at prelivawa vo razli~ni nasoki i soodnosi. Moèn e i izbor na prikaz na posvetla varijanta ( Light) odnosno potemna varijanta( Dark). Izborot se vr{i so horizontalnata lenta. Prelivno izbranite boi moàt da se vnesuvaat vo popolnuvaweto na objektite..Na slikata se tri prikazi.

- Two Color Na slikata se dvete menija Menito Colors od levata strana i menito Shading styles od desnata strana

Vo menito Colors se vnesuvaat dve boi. Boite se prelivaat vo razni soodnosi {to pretstavuvaat interesni efekti. . Efektite od ovaa opcija se prikaàni na slikata

Dva primeri ostvareni se so opcijata Two colors .

-----------------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 79 -

- Preset Po izborot na opcijata Preset (1) , vo poleto Colors se vnesuva menito Preset Colors pod (2).

So menito se vnesuvaat vo poleto na grafikonot preddefinirano podgotveni efektni prikazi a se izbiraat preku nazivite na efektite. Korisno e da se pregledaat efektite {to gi nudi ova meni i izvr{i eden izbor. Po izborot na efekt vo menito Preset Colors , se izbira i edna od opciite vo Shading styles (3). Realizacii so opcijata

Texture. So izborot na opcijata Texture od prozorecot Fill Effects se dobiva dijalogniot prozorec na opcijata. Na slikata. e prika`an del od prozorecot.

Vo sredinata na prozorecot se dava prikaz na 16 {arki sli~ni na }erami~ki plo~ki. Izbor na {arka se vr{i so doveduvawe na po-ka`uva~ot vo pole na edna od {arkite i kliknuvawe so gluv~eto. Po ova izbranata {arka se registrira vo prozorecot. Me|utoa, ne se site {arki vo vidnoto pole. So lentata od desnata strana se doveduvaat drugite vidovi {arki. Korisno e pred kone~niot izbor na {arka da se razgledaat site mo`ni vidovi {arki. --------------------------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 80 -

Oddesno vo dolniot del od ramkata ima prozorec pod zapisot Sample, vo koi se prikaùvaat izbranata {arka. Postapkata za dodeluvawe na {arka na objektot se sveduva na slednava postapka: -obeleùvawe na objektot; -aktivirawe na komandata Fill Color; -aktivirawe na opcijata Fill Effects (doveduva ramka); -izbor na opcijata Texture; -pregled na {arkite i izbor na {arka; -potvrduvawe na izborot . Po ova objektot se ispolnuva so izbranata {arka, ramkata se otstranuva od ekranot i se isklu~uva komandata Fill Color. Vo prilog sledat primeri na objekti ispolneti so {arki.

Pattern. Ovaa opcija se koristi za ispolnuvawe na objekti so {arki vo dve boi. Razlikuvame boja na {arkata (Foreground) i boja na osnovata (Background). So aktivirawe na opcijata Pattern se otvora dija-logniot prozorec. Od levo e del od prozorecot vo koi se prikaàni {arkite.

Od desno e delot od prozorecot so menijata za izbor na boja na osnovata i boja na {arkite i poleto ( Sample ) za prikaz na izbrana boja. So menito Foreground se izbira bojata na {arkata, a so menito Background se izbira bojata na osnovata. So aktivirawe na menito Foreground se prikaùva ramkata so boite. Po izborot na bojata rankata so boite se otstranuva od ekranot i se zatvora menito. Istoto se povtoruva I so slednoto meni. Za seto vreme na izbirawe vid na {arkata, boja na osnovata i boja na {arkata, desno vo prozorecot pod naslovot Sample se sledat pro-menite. Otkoga }e se usoglasat vidot na {arkata, bojata na osnovata i bojata na {arkata ,kone~niot izbor se potvrduva. ---------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 81 -

Vo prilog sleduvaat nekolku objekti vo koi se vneseni {arki .

Na slednava slika pred da se otstrani grafi~kata ramka e vnesena boja vo ramkata.

Mo`no e da se vnese i koja bilo od {arkite na opciite od dopolni-telniot izbor Fill Effects na komandata Fill Color od lentata Drawing. Na slikata e prikaàna i grafi~kata ramka.

Vnesuvawe na tekstovi Vnesuvaweto na tekstovi e neposredno povrzano so kone~noto oblikuvawe na grafi~kite prikazi. Primeri za ova se obeleùvaweto na temiwata, stranite, aglite na razni geometriski likovi i drugi kratki tekstualni objasnuvawa kon objektite. Ispi{uvaweto na teksto-vi se realizira so komandata Text Box .

Po aktivirawe na komandata Text Box ( ) i sproveduvaweto na postapkata za prikaz na pravoagolnik se otvora tekstualna ramka, vo koja se vnesuva tekstot .

Vo gorniot lev agol od tekstualnata ramkata se zabeleùva kursorot . Vo ovaa ramka se vnesuva tekstot {to po izvr{enite podgo-tovki }e se prenese podocna na sootvetnoto mesto.. Ramkata obi~no treba da e pogolema otkolku {to se pretpostavuva deka }e bide potrebno za vnesuvawe na planiraniot tekst. Pred da se vnese tekstot vo ramkata, treba da se izberat, fontot na bukvite, goleminata na bukvite i na~inot na zapisot . ------------------------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 82 -

Postapkata za vnesuvawe na tekst }e ja objasnime na konkreten primer. Izbirame : ,- font na bukvite : Mac C Swiss, zapis: standarden; - golemina na bukvite : 20 - tekst : OHRID . Go vnesuvame tekstot vo ramkata. Po vnesuvaweto toj }e bide na kratko rastojanie od levata i gornata strana na tekstualnata ramka. Na slikata e prikaàna momentalnata sostojba.

Potrebno e so postapkata na razvlekuvawe da gi dovedeme dolnata i desnata strana od ramkata na pribli`no isto rastojanie kakvo imame odgore i odlevo. Razvlekuvame (oddolu nagore), pri {to ja pribliùvame dolnata linija od ramkata do tekstot. Od levo se prikaùva sostojbata po ova razvlekuvawe. Vo slednoto razvlekuvawe, no sega oddesno nalevo so cel da se pribliì linijata do tekstot se dobava kone~nata sostojba.(od desnata strana).

Vaka ograni~en tekstot e podgotven da moè da se prenese i postavi (pozicionira) dosta precizno na mestoto kade treba da se

registrira. Se prenesuva po doveduvawe na znakot ( ) neposredno do edna od rabnite linii. Po prenesuvaweto na tekstualnata ramka vo sakanata polo`ba se otstranuva obeleùvaweto. Tekstualnata ramkata se otstranuva a na mestoto od ramkata ostanuva kontura (ramka) so dimenzii na prethodno definiranata tekstualna ramka.

Za otstranuvawe na ramkata (konturata) potrebno e pred da se otstrani obeleùvaweto na ramkata da se aktivira komandata Line Color . Komandata ja doveduva ramkata

----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 83 -

Se kliknuva vo poleto so zapis No Line , se prenesuva ramkata vo sakanata polo`ba i potoa se otstranuva obeleùvaweto. Tekstot po ova }e se prikaè bez konturata. Po pravilo tekstot se podgotvuva i pridruùva kon prethodno podgotven prikaz. Za tekstot moè da se izbira font (Font), golemina (Font Size), na~in na ispi{uvawe (Bold, Italic, Unterline), boja na bukvite (Font Color), boja na osnovata ((HighLight),potcrtuvawe na tekstot, forma na linijata(Underline Style), boja na linijata za potcrtuvawe (Underline Color). Nekolku primeri sledat vo prodolènie:

Se prikaùva objektot, tekstualnata ramka so vneseniot tekst a od desno pridruèniot ili vneseniot tekst vo objektot. Vo slednive primeri se prikazi vo koi se koristat boi.

Prikaùvawe na ukrasni tekstovi Po izborot na komandata Insert WordArt od lentata Drawing se prika-ùva ramkata WortArt Gallery za izbor na stil ( na~in na pi{uvawe ) na ukrasni tekstovi.

-----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 84 -

Moèn e izbor na 25 stilovi. Karakteristi~no za sekoi stil e oblikot na bukvite, na~inot na zapi{uvawe na tekstot vo odnos na pra-vecot na pi{uvaweto, razli~ni visini na bukvite vo sredina odnosno na krajot na tekstot i bojata . Izbor na eden od stilovite se vr{i so kliknuvawe vo eden od kvadratite so prikaz na stilot po {to rabnite linii na izbraniot stil potemnuvaat. Izbraniot stil treba da se potvrdi. Po potvrduvaweto ramkata se otstranuva od ekranot a na ekranot }e se prikaè ramkata Edit WordArt Text.

Vo ramkata se vnesuva tekstot. Pred vnesuvawe na tekstot vo ramkata se izbiraat fontot i goleminata na bukvite. Preddefiniran e standarden na~in na vnesuvawe na tekstot, me|utoa e mo`no toj da se zapi{e i vo bold ili italic. Po vnesuvawe na tekstot i potvrduvaweto, na ekranot }e se prikaè tekstot vo izbraniot stil. Za vnesen tekstot < Moj Dizajn >, vo font Mac C Swiss, golemina na bukvite 36, vo standarden na~in, se dobiva preureden tekst vo izbraniot stil.

Tova e vo vsu{nost prvata verzija na tekstot vrz koj moàt da se vr{at dosta dopolnitelni izmeni. Me|utoa, za pogolem broj korisnici bi moèlo da se prifati i kako kone~no sreden ukrasen tekst i da se pozicionira ukrasniot tekst . Pozicioniraweto se vr{i so tastaturata .Za pomestuvawe na ukrasniot tekst nalevo ili nadesno se doveduva kursorot od levata st-rana vo redot od dolnata strana i se vnesuvaat sootveten broj na zna-cite blanko za pomestuvawe nadesno, odnosno se pritisnuva soodveten broj pati na tasterot Delete. Za pomesuvawe nagore ili nadolu se doveduva kursorot na po~etok vo redot od gornata strana na ukrasniot tekst. Pomes-tuvawata se vr{at so tasterot Enter nadolu, odnosno so tasterot Backspase ( ) nagore). Polo`bata na kursorot vo dvata slu~ai se prikaùva na slikata.

------------------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 85 -

Mo`ni se mnogu promeni vrz ukrasniot tekst. Po obeleùvaweto na tekstot

na ekranot se doveduva lentata WordArt, so koja se vr{at do-polnitelni dejstva vrz ukrasniot tekst .

Zna~itelno golemi se promenite {to moàt da se izvr{uvaat vrz osnovniot ukrasen tekst so komandite od ovaa lenta. Vo prodolènie davame pregled na komandite i nivnite dejstva 1. Insert WordArt ja doveduva ramkata WordArt Gallery na ekranot, 2. Edit Text ja doveduva ramkata Edit WordArt Text na ekranot, 3. Format WordArt doveduva prozorec so koi se vnesuva boja na bukvite, forma na grani~nite linii na bukvite i {iro~ina na bukvite izrazena so numeri~en podatok, 5. WordArt Shape, prikaùva ramka. So ova ramka se izvr-{uvaat sledni izmeni vo tekstot. Toj se rasporeduva vo prostor vo forma soodvetno so izbranata forma od ramkata, 6. Text Wrapping, prikaùva ramka so odreden broj opcii. So niv se vr{i usoglasuvawe na prikazot so tekstot vo dokumentot, 7. WordArt same Letter Heights dodeluva na site bukvi vo teks-tot ista visina. So sledno aktivirawe na ovaa komanda dejstvoto se otst-ranuva, 8. WordArt Vertical Text, prikazot go postavuva vo normalen pravec, 9. WordArt Alignment, prikaùva ramka. So opciite vo ramkata se vr{i poramnuvawe na prikazot od levata strana, centri~no , od desnata st-rana i izvr{uvaat u{te nekolku drugi dejstva, 10. WordArt Character Spacing, prikaùva ramka. So opciite vo ramkata se vr{i namaluvawe odnosno nagolemuvawe na rastojanieto me|u bukvite vo prikazot. Promenite na rastojanijata se zna~itelno mali i iznesu-vaat po nekolku milimetri . Obfateni se po dve mo`nosti vo odnos na nagolemuvaweto i vo odnos na namaluvaweto na rastojanieto. Vo tekot na koristeweto ako e potrebno, lentata moè da se prenese vo druga polo`ba so doveduvawe na pokaùva~ot vrz poleto vo temna sinata boja i vle~ewe so pritisnato kop~e na gluv~eto. Po sproveduvawe na potrebnite dejstva so komandite vo lentata taa se otstranuva od ekra-not so kliknuvawe na komandata Close. Izmenuvawa vrz ukrasniot tekst se vr{at i so komandite od lentata Drawing . << Fill Color i Line Color za izmenuvawe na bojata na tekstot, << Shadow za dodavawe senki na ukrasniot tekst i << 3–D za prostorno prikaùvawe na ukrasniot tekst. ----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 86 -

Na nekolku primeri ukaùvame na vlijanieto na ovie komandi vrz ukrasen tekst.

Prikazite se odnesuvaat na vlijanie vrz tekstot so koman-dite Line Color i Fill Color.

Prikazite se dobieni so komandata Shadow .

Prikazite se dobieni so komandata 3 - D .

Vnesuvawe sliki vo dokument Vo programata Word se sodrì galerija so sliki rasporedeni vo kolekcii od razni oblasti. So izbor na opcijata More Autoshapes ( od komanda Autoshapes) odnosno so komandata Clip Art na lentata Drawing se otvora prozorecot Clip Art. .

So doveduvaweto na prozorecot se prikaàni vo ramkata (1) dve sliki. So lentata za vertikalno pomestuvawe se doveduvaat sukce-sivno po dve sliki. So doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto na sli-kata, okolu slikata se vnesuva ramka (2), a od desno sina lenta so znakot (5) . So kliknuvawe vrz poleto, slikata se vnesuva vo doku-mentot. Slikata vo dokumentot se prikaùva obeleàna.(3). Od slikata (4) e otstraneto obeleùvaweto. -----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 87 -

Pred vnesuvaweto na slika vo dokumentot e potrebno so kursorot da se odredi polo`bataa kade treba da se smesti slikata. Slikite se prika`uvaat vo pogolemi dimenzii .Po vnesuvaweto treba so razvleku-vawe da se usoglasat vo golemina i pozicioniraat na sootvetno mesto. Na slikata se tri prikazi.

Vo drugoto podra~je so sliki ne vnesuva opcijata Organize Clips so porakata.

Kliknuvame na opcijata. Se vnesuva prozorecot Favorites -Microsoft Clip Organizer. Vo listata so kolekcii ( Collection List) e preddefinirano aktiv-na kolekcijata Favorites .

Zapisot na imeto na prozorecot se vnesuva vo lentata na nivo na komandata Start .So vnesuvaweto na zapisot,prozorecot }e mo`e da se vnesuva povtorno preku lentata.

------------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 88 -

Slikite vo prozorecot od desnata strana pripa|aat na ovaa kolek-cija. Za vnesuvawe na slika od kolekcijata vo dokumentot }e se izvr-{at slednive dejstva: - Izbor na slika ( sledi prikazot ),

- kliknuvawe na Copy ( prozorecot go pokriva ekranot ), - vra}awe na dokumentot WORD2003dod na ekran preku lentata, - izbor na pozicijata kade }e se prenese slikata,

- kliknuvawe na komandata Edit > Paste. Slikite se preneseni vo dokumentot so samo edno doveduvawe na prozorecot {to go ovozmo`i zapisot vo lentata Favorites – Microso.

Za doveduvawe na drugite sliki rasporedeni vo mnogute kolekcii }e se izbere od prozorecot Favorites-Microsoft Clip Organizer Opcijata Office Collections (so dvoen klik). Se doveduva prozorecot Office Collections- Microsoft Clip Organizer. Do slikite na site kolekcii se doa|a so prozorecot Office Collections- Microsoft Clip Organizer.

Izbor na kolekcijata , na primer Buildings od listata (Collection List) go doveduva prozorecot Buildings - Microsoft Clip Organizer. ------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 89 -

Vo kolekcijata ima 11 sliki. Imeto i na ovoj prozorecot }e se vnese vo lentata za mo`no koristewe pove}e pati vo prenesuvawe na sliki od ovaa kolekcija i za mo`no izbirawe na druga kolekcija.

Na slikata se tri izbori od kolekcijata Buildings.

Od kolekcijata Sports

---------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 90 -

Od kolekcijata Nature .

----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 91 -

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 92 -

VI . Grafi~ko oblikuvawe na objekti , tabeli i sreduvawe na dokumenti Dejstvata navedeni vo naslovot se vr{at so komandata Border and Shading od menito Format. Dejstvata na komandata se odnesuvaat vrz objektite odnosno vrz tabelite vo zavisnost dali pred aktivi-raweto na ovaa komanda e vnesen obeleàn objekt ili e kreirana ta-bela. Usmeruvaweto e so doveduvaweto na dijalogen prozorec so nas-lov Format Autoshape odnosno so doveduvawe na dijalogniot prozorec so naslov Border And Shaping.. Obfateni se pod ovoj naslov i dopolnitelni dejstva vrz tabelite so komandata Draw Table od menito Table. ] e gi razgledame dejstvata na dvete komandi. Dejstvata so ovie komandi doprinesuvaat do zna~itelno podobro oblikuvawe na objektite, tabelite i op{to na sreduvaweto na dokumentot.. Komanda Format AutoShape So izbor na komandite Format > Border And Shading dokolku e prethorno obeleàn objekt, na ekranot se doveduva dijalogniot pro-zorec Format AutoShape. Na slikata e prikazot na naslovnata lenta i linijata na opciite na prozorecot.

Vo prozorecot se sodràt slednive opcii: ·Colors and Lines; ·Size; ·Layout; ·Picture; ·Text Box; ·Web. ] e razgledame samo nekoi od niv. Opcijata Colors and Lines Na slikata se prikaùva prozorecot vo koj e aktivirana opci-jata Color and Lines.

-------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 93 -

Vo prozorecot se sodràt podopciite: - Fill vo koja se vneseni dve opcii:

- Color za vnesuvawe boja vo objektite - Transparency za izbor na osvetlenost na vnesenata boja. Vo poleto od desnata strana se prikaùva procentot na osvet-luvaweto. Procentot moè da se odreduva ili so lentata ili so vnesu-vawe na numeri~ki podatok vo poleto. - Line vo koe se smesteni ~etiri opcii:

- Color za odreduvawe boja na liniite; - Dashed za odreduvawe (izbor) forma na liniite; - Style za odreduvawe (izbor) na {iro~ina na liniite; - Weight za odreduvawe na debelina na liniite izrazena vo to~ki; - Arrows vo koe se smesteni ~etiri opcii

- Begin style za izbor na strelka za po~etokot na otse~kata; - End style za izbor na strelka za krajot na otse~kata; - Begin size za izbor na goleminata na strelka za po~etokot na otse~kata; - End size za izbor na goleminata na strelka za krajot na otse~kata. Postapkatite za izbor na goreposo~enite parametri se analogni so postapkite na komandite Line Color, Fill Color, Line Style, Dash Style i Arrow Style od lentata Drawing opi{ani vo prethodnite naslovi. Sepak, ima i razliki {to se posledica na dopolnitelnite mo`nosti na ovaa komanda, a istovremeno so ova i razliki vo koristeweto na menijata vo sostav na prozorecot. Me|utoa poznavaweto i koristeweto na menijata razgledani vo prethodnite sodrìni smetame deka e dovolno da se otkrie na~inot na koristeweto na menijata vo pro-zorecot. --------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 94 -

Ona {to ovde treba da se iznese e faktot {to so edno akti-virawe na komandata i prikaz na prozorecot po obeleèn objekt moàt da se izvr{at pove}e dejstva, {to zna~i i pove}e menija da se koristat so edno doveduvawe na prozorecot. Za sekoj izbor (na primer debelina, forma, boja na liniite ili dr.) se otvora soodvetno meni. Po izvr{eniot izbor menito se zatvora, no izborot se registrira. Po izvr{uvawe na site izbori planirani vrz eden objekt, izborite se dodeluvaat na objektot so edno kliknuvawe vrz poleto so oznakata OK i prozorecot se otstranuva od ekranot. Mnogu poefikasno i pobrzo otkolku da se koristat poedine~no koman-dite od lentata so koi se izvr{uva samo edno dejstvo. Niedno od menijata ne }e bide aktivno ako se dovede prozorecot bez da bide prethodno obeleèn objekt. Mo`no e oddelni menija da bidat pasivni, konkretno menito za ispolnuvawe so boja ili {arka ako e obeleèna otse~ka, odnosno menito za prikaz na strelki dokolku e obeleèna nekoja figura (kvadrat, pravoagolnik, kru`nica i dr.) Opcijata Size So aktivirawe na komandata Format AutoShape i izbor na opci-jata Size, na ekranot se pojavuva dijalogen prozorec . Vo prozore-cot se sodràt podopciite:

- Size and Rotate

· Vo menito Size and Rotate se trite opcii: - Height ja odreduva visinata na objekt; - Width ja odreduva {irinata na objekt; - Rotation go odreduva agolot na objekt; Opciite Height i Width ja odreduvaat visinata odnosno {irinata na obeleèniot objekt. Opcijata Rotation agolot pod koj e zavrten obe-leàniot objekt. Koga }e se dovede ramkata na ekranot, vo ovie poli-wa se vneseni sootvetno dimenziite na objektot i pod koj agol e zavr-ten obeleàniot objekt. Odreduvawe (promena) na dimenziite na obeleàn (vnesen) objekt se vr{i na sledniov na~in: Vo dvete poliwa Height i Width se vnesuvaat dva podatka, vsu{nost dolìnata i viso~inata na objektot na koj mu se dodeluvaat (menuvaat) dimenziite. Po vnesuvaweto na podatocite se vr{i potvrduvawe . Na ist na~in se zavrtuva obeleàn objekt.

- Scale

-------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 95 -

- Vo menito Scale se opciite za {irewe / sobirawe na objekti vo

visina (Height) i {irina (Width) izrazeno vo procenti i Lock aspect ratio za proporcionalno {irewe /sobirawe.

Opcijata Layout So opcijata Layout se definira odnosot na tekstot kon objektot i polo`bata na objektot vo odnos na stranata (page) ili marginite (margin). So aktivirawe na komandata Format AutoShape i izbor na opcijata Layout, na ekranot se pojavuva dijalogniot prozorec . Na slikata e prika`an del od prozorecot Format Drawing Canvas.

Dijalogniot prozorec e podelen na dve poliwa: ·poleto Wrapping style vo koe se smesteni pet opcii koi go definiraat odnosot na tekstot i objektot. Vo poleto se opciite: In line with text -opcijata e aktivna dokolku e obele`ena slika ( slikata se pomestuva zaedno so tekstot) Square - tekstot se razmestuva (rasporeduva) okolu objektot zavzemaj}i pravoagolna forma, nezavisno od formata na objek-tot .

Tight - tekstot se razmestuva okolu objektot zavzemajki forma na objektot .

-----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 96 -

Behind text - objektot stanuva proyiren (transparenten), {to ovozmo`uva da se gleda tekstot pod objektot .

- In front of text - objektot go preklopuva tekstot.

· Poleto Horizontal aligment, so tri opcii za pozicionirawe na objektot. Se otvoraat po izbor na edna od opciite na poleto Wrapping style. Mo`no e pozicionirawe od levata strana, centrirano od desnata strana . - Left go doveduva objektot do levata margina ..

- Center go doveduva objektot na sredina.

- Right go doveduva objektot do desnata margina

-----------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 97 -

Komandata Borders and Shading Izborot na komandata Borders and Shading od listata na komandi na menito Format, dokolku e kreirana tabela ,doveduva na ekranot dijalogen prozorec Border and Shadung prikaàn na slikata.

--------- Dejstvata na ovaa opcija se odnesuvaat na tabelite. So opcijata se postavuvaat (vnesuvaat) rabni linii vo kreirana ta-bela (konturna linija na tabelata, linii me|u redovite, linii me|u kolonite, linii vo oddelni }elii). Vo dijalogniot prozorec se sodràt tri opcii: - Borders koja ovozmoùva postavuvawe (vnesuvawe) na grani~ni (rabni) linii vo tabela·, - Page Border ovozmoùva postavuvawe na grani~ni linii na stranicite na dokumentot, - Shading ovozmoùva vnesuvawe na boi i {arki vo tabela. So aktivirawe na opcijata None ne se menuva ni{to vo tabelata, oddel-nite redovi i koloni . ] e gi razgledame opciite Borders i Shading. - opcijata Border. So ovaa opcija se odreduva koi linii od tabelata (koja e so kreiraweto e nacrtana so tenki linii) }e se zamenat so drugi rabni linii (grani~ni linii) i kakov }e bide izgledot na tie linii. Menito e od levata strana na prozorecot pod zapisot Setting : - opcijata Box se iscrtuva vo zavisnost od toa {to e obe-leàno (okvirnata linija na tabelata, okvirnata linija na red, kolona , odnosno }elija). - -opcijata All se iscrtuva pokraj okvirnata linija i site linii vo ramkata {to gi razdvojuvaat redovite i kolonite vo tabelata. - so opcijata None se otstranuvaat liniite na tabelata. Izgledot na rabnite linii (formata, bojata i debelinata ) se odreduvaat so menijata Style, Width i Color . ---------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 98 -

Od desnata strana na prozorecot e poleto Preview. Vo ova pole se sledi izgledot na ramkata i delovite od ramkata od tabelata za sekoja vnesena promena izvr{ena so opciite vo poleto Setting odnosno so menijata za formata, debelinata i bojata na liniite. Na slikata go ilustrirame dejstvoto na trite opcii vrz tabe-lata (obeleèna) za trite opcii ( None, Box i All).

Na slednava slika go ilustrirame dejstvoto na opcii Box i All za obeleèn tret red, vtora kolona i poslednata }elija vo prvi-ot red

-opcijata Shading

So izborot na opcijata Shading se prikaùva dijalogniot prozorec prikaàn na slikata .

Od levata strana na prozorecot se sledniva menija: ·menito Fill za izbor na bojata za ispolnuvawe na oddelni redovi , koloni i }elii na tabelata. --------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 99 -

·menito Patterns so dve podmenija: - podmenito Style za izbor na {arki, podmenito Color za izbor na boja na {arkite. Boja se izbira od menito Fill . Ramkata so boite e otvorena so dove-duvaweto na dijalogniot prozorec. Od menito Fill pokraj standardniot broj na boi {to se prikaùvaat vo prozorecot, so kliknuvawe vo poleto More Colors se otvora oddesno dopolnitelna ramka so mo`nost na izbor na boi vo mnogu nijansi . [ to se odnesuva do {arkite, tie se izbiraat so podmenito Style pod naslovot Patterns .

Vo gorniot del od ramkata moèn e izbor na nijansi na sinata boja (od nasvetla do najtemna) prikaàno vo procenti. Po ova sledat prikazite na {arkite {to moàt da se koristat. Po izborot na {arkata moè da se aktivira podmenito Color od koe se izbira boja na {arkata.

Od desnata strana i vo ovaa opcija se sodrì prozorec vo koj se sledi izgledot na izvr{en izbor. Vo prilog e tabela vo koja }eliite se ispolneti so boja i so {arka .

. Komandata Draw table Aktiviraweto na komandata Draw Table od menito Table doveduva na ekranot grupa od komandi .

-----

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 100 -

Komandite se odnesuvaat na dejstva vo vrska so grafi~koto obli-kuvawe na tabelite. So komandite od Draw Table se izvr{uvaat dejstva {to pretstavuvaat nadopolnuvawe na mo`nostite na komandite vo ob-likuvaweto sodràni vo menito Table. ] e gi razgledame slednive komandi: -Komandata Line Style (komandata pod reden broj 3); ·komandata Line Wight (komandata pod reden broj 4); ·komandata Border Color (komandata pod reden broj 5); ·komandata All Boder (komandata pod reden broj 6); ·komandata Shading Color (komandata pod reden broj 7); ·komandata Eraser (komandata pod reden broj 2); ·komandata Auto Format (komandata pod reden broj 14). Glavno, prv del od dejstvata se odnesuvaat na formata, {iro-~inata i bojata na rabnite linii (grani~nite linii) koi se vnesuvaat vo celata tabela, vo kolona, red ili kelija. Vsu{nost liniite {to }e gi zamenat tenkite linii vo prikazot na tabelata po nejzinoto kreirawe. Kako rabni linii se koristat neprekinati linii, linii sostaveni od to~ki ili otse~ki ili nivni kombinacii vo razni {iro~ini i razli~na boja. Rabnite linii moè da sodràt dve ili tri paralelni linii pri {to ednite se po{iroki od drugite i vo razni kombinacii vo edna boja. No kako celina eden takov sklop moè da bide vo razli~ni boi. Kako vtoro, popolnuvawe na red, kolona oddelni }elii ili celata tabela so razni boi. Pokraj standardniot broj na boi za izbor na boja vo prethodno razgledanite ovde e izborot zna~itelno golem. Vo prodolènie }e gi razgledame najavenite komandi. Komandata Line Style So aktiviraweto na ovaa komanda se doveduva ramka od koja se izbira formata na rabnata linija. Po izborot na linijata po- kaùva~ot dobiva forma na moliv .

Se prenesuva molivot nad edna od liniite na koja bilo }elija i kliknuva so gluv~eto. Linijata nad koja be{e postaven molivot ja dobiva izbranata rabna linija. Komandata Line Width I ovaa komanda po aktiviraweto doveduva ramka za razni izbori rabni linii (vo ramkata se sodràt glavno kombinacii od po tri li-nii). Od levata strana vo ramkata e nazna~ena {iro~inata na rabnite linii {to moè da se izbiraat izrazeno vo to~ki. Vo izborot na rabna linija i sega pokaùva~ot dobiva forma na moliv i na ist na~in se vr{i vnesuvaweto na rabnata linija kako i pri komandata Line Style. Komandata Border Color So ovaa komanda se izbira boja za rabnata linija. Bojata se izbira po doveduvaweto na ramkata so boite. Po izbor na bojata se prikaùva i vo ovaa komanda molivot. ------------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 101 -

Rabnata linija sega se vnesuva vo boja, a }e bide ista so rabnata linija {to prethodno bila izbrana od edna od ramkite na komandite Line Style i Line Width. Komandata Shading Color Komandata se koristi za popolnuvawe na oddelni }elii so boja. Komandata so aktiviraweto otvora ramka za izbor na boja. Ednovre-meno, so izborot na bojata, taa se vnesuva vo }elijata kade se nao|a{e kursorot. Poradi ova e potrebno prethodno da se vnese kursorot vo }elijata koja treba da se popolni so boja, a potoa izvr{i izborot. Postoi mo`nost za dopolnitelen izbor na boja. So kliknuawe na opcijata More Fill Color se prikaùva dopolnitelnata ramka so razni nijansi. Komandata Eraser Komandata se koristi za bri{ewe na dejstva izvr{eni prethodno so razgledanite komandi. So aktivirawe na koman-data pokaùva~ot dobiva forma na guma .

Bri{eweto na vnesenite rabni linii se vr{i so dove-duvawe na gumata nad rabnata linija {to treba da se izbri{e. Za bri{ewe na boja vo }elija se vnesuva gumata vo }elijata. Vo dva-ta slu~ai po doveduvawe na gumata na odredena pozicija se kliknuva so gluv~eto. Komandata Borders Komandata najavena pod nazivot All Border, edna od opciite na komandata, doveduva ramka .

So komandata se vnesuvaat isto grani~ni linii (rabni linii) vo }eliite. Imeno, so opciite vo sostav na komandata e mo`no vnesuvawe na rabni linii na }eliite, no i rabni linii po sredi-na na }eliite (horizontalno i vertikalno), dijagonalno vo dve polo`bi i pokraj toa, mo`nost da se izbere dali rabnata li-nija da se postavi od nadvore{nata odnosno od vnatre{nata strana od linijata na }elijata. Vo prodolènie gi naveduvame nazivite na opciite so ukaùvawe na dejstvoto na opcijata. Vo zagradite e navedeno na koja od liniite se odnesuva dejstvoto na opcijata. 1. Outside Border (prikazot e od nadvore{nata strana) 2. All Border (prikaz na site linii) 3. Top Border (prikaz na gornata linija) 4. Left Border (prikaz na levata linija) 5. Inside Horizontal Border ( prikaz na horizontalna linija vo }elijata) 6. Decending Diagonal (prikaz na dijagonalna linija vo nasoka nadolu) 7. Horizontal Line (prikaz na horizontalna linija) ---------

D. Bitrakov WORD -------------------------------------------------------------------------------------

---------------------------------------------------------------------------------- 102 -

8. Inside Border (prikazot e od vnatre{nata strana) 9. No Border (ne se vnesuvaat grani~ni linii) 10. Bottom Border (prikaz na dolna linija) 11. Right Border (prikaz na desna linija) 12. Inside Vertical Border (prikaz na vnatre{na vertikalna linija) 13. Ascending Diagonal (prikaz na dijagonalna linija vo nasoka nagore). Vnesuvaweto na rabnite linii i drugite vo }eliite se vr{i po slednata postapka: ·se vnesuva kursorot vo }elijata na koja se odnesuva dejstvoto na opcijata {to se izbira, ·se izbira formata i bojata na rabnata linija so ramkite na komandite po reden broj 3, 4 i 5, ·se izbira soodvetnata opcija so kliknuvawe so gluv~eto. So ova postapkata e zavr{ena i rabnata linija se vnesuva na sood-vetnoto mesto. Me|utoa, dokolku se izbira stranata od koja }e se vnese rabnata linija pred izbor na opcijata (edna od opciite pod broj 3, 4, 10 i 11), treba da se izbere edna od opciite Inside Border odnosno Outside Border, za da se soop{ti od koja strana da se vnese rabnata linija. Na slikata se prika`ani nekolku prenosi na rabni linii .

--------

Word Dimitar Bitrakov

Documents

Transcript of Word Dimitar Bitrakov