VZDRŽEVANJE SN NADZEMNIH VODOV V · There is also presentation of work in maintaining group and...
Transcript of VZDRŽEVANJE SN NADZEMNIH VODOV V · There is also presentation of work in maintaining group and...
ICES
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Program: Elektroenergetika
Modul: Elektroenergetska učinkovitost in električne
instalacije
VZDRŽEVANJE SN NADZEMNIH VODOV V
ELEKTRO LJUBLJANA
Mentor: mag. Drago Bokal Kandidat: Borut Perš
Lektorica: Laura Horvat, univ. dipl. ped. in slov.
Ljubljana, mesec 2014
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju mag. Dragu Bokalu za mentorstvo in pomoč pri izdelavi
diplomske naloge.
Prav tako se zahvaljujem podjetju Elektro Ljubljana, d. d., da mi je omogočilo
izdelavo diplomskega dela. Za pomoč se zahvaljujem tudi vsem sodelavcem, ki so
mi pomagali s svojim znanjem, izkušnjami in pri zbiranju potrebnih podatkov.
Zahvaljujem se tudi lektorici Lauri Horvat, ki je mojo diplomsko nalogo jezikovno in
slovnično pregledala.
Hvala!
IZJAVA
»Študent Borut Perš izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga
napisal pod mentorstvom mag. Drago Bokal.«
»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«
Dne 14. 11. 2014 Podpis: __________________
POVZETEK
V diplomski nalogi sem predstavil vzdrževanje nadzemnega srednje napetostnega
(SN) omrežja v Elektru Ljubljana, d. d. Ta je po velikosti napajalnega območja
največje slovensko distribucijsko podjetje v Sloveniji. V nalogi so opisani vsi
postopki za samo vzdrževanje, kot tudi za samo varno delo. Predstavljeno je delo v
skupini za vzdrževanje, koncept korektivnega vzdrževanja in delo revizije. Predvsem
pa je poudarek na vzdrževanju omrežja – na kakšen način se ga lotiti, kdaj se to
delo opravlja, kako se izvaja samo delo na terenu – in upoštevanju PETIH ZLATIH
PRAVIL, katerih se moramo vsi strogo držati. Mislim, da bi morali samemu
vzdrževanju dati večji pomen in v povezavi s tem dosledno upoštevati oddana
poročila o obhodih, o posekih in obsekih. To pa zato, da ne bi prihajalo do
nepotrebnih izpadov. Cilj vzdrževanja je, da do takih stvari ne prihaja, razen v
primeru ekstremno slabih vremenskih razmer, na katere pa žal nimamo vpliva.
KLJUČNE BESEDE:
- vzdrževanje SN,
- SN nadzemni vodi,
- SN izolatorji,
- SN odvodniki,
- konzole,
- Elektro Ljubljana,
- vodniki,
- leseni drogovi,
- betonski drogovi.
ABSTRACT
In this thesis I presented the maintenance of upper ground middle voltage (MV)
network in Elektro Ljubljana d.d.. It is the largest Slovenian distribution company in
Slovenia by the size of the area of upper ground middle voltage network. The thesis
describes all the procedures for self-maintenance, as well as safe work procedure.
There is also presentation of work in maintaining group and concept of corrective
maintenance, with audit of their work.
The main emphasis is on maintaining the network - which way to start it, when
works are carried out, how it perform work itself on the field - and to follow the FIVE
GOLDEN RULES which we all need strictly to adhere. I believe that we should give
greater importance to maintenance itself and in conjunction with it, strictly follow
submitted reports of rounds felling and partial felling. This is to avoid unnecessary
downtime. The objective of maintenance is that no such things can occur, except in
the bad weather conditions, which unfortunately we have no control.
KEYWORDS
- Maintenance MV,
- MV upper ground lines,
- MV insulators,
- MV surge,
- Consoles
- Elektro Ljubljana,
- Guides,
- Wooden poles,
- Concrete poles.
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................... 1 2 PREDSTAVITEV OBRAVNAVANEGA OMREŽJA ............................................ 2
2.1 OBSEG OMREŽJA .................................................................................... 4 2.2 TIPI VODNIKOV ......................................................................................... 5 2.3 VODNIK ..................................................................................................... 5 2.4 DROGOVI .................................................................................................. 6
2.4.1 LESENI DROGOVI ............................................................................. 6 2.4.2 BETONSKI DROGOVI ........................................................................ 7
2.5 IZOLATORJI .............................................................................................. 8 2.5.1 KERAMIČNI IN STEKLENI IZOLATORJI ............................................ 8 2.5.2 KOMPOZITNI IZOLATORJI ................................................................ 9 2.5.3 KARAKTERISTIKE IZOLATORJEV .................................................... 9
2.6 KONZOLE ................................................................................................ 11 2.6.1 KONZOLE ZA GOLE VODNIKE ........................................................ 12 2.6.2 KONZOLE ZA PIV ............................................................................. 12 2.6.3 KONZOLE ZA BETONSKI DROG ..................................................... 12
2.7 SN ODVODNIK ........................................................................................ 12 3 TEORETIČNA IZHODIŠČA VZDRŽEVANJA .................................................. 15 4 STATISTIKA DOGODKOV NA OBRAVNAVANEM OMREŽJU ...................... 28
4.1 PREGLED DOGODKOV V ELEKTRO LJUBLJANA ................................. 28 4.2 PREGLED MESTA DOGODKOV ............................................................. 29 4.3 VZROK DOGODKA ................................................................................. 30 4.4 OMEJITVE DOBAVE EL. ENERGIJE ...................................................... 32 4.5 DELOVANJE IZKLOPNIH NAPRAV ......................................................... 33
5 IZHODIŠČA ZA IZVAJANJE VZDRŽEVALNIH DEL NA SN OMREŽJU .......... 33 5.1 IZVAJANJE VZDRŽEVANJA .................................................................... 34 5.2 PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE ............................................................. 35 5.3 ROKI ZA VZDRŽEVANJE ........................................................................ 35 5.4 KOREKTIVNO VZDRŽEVANJE ............................................................... 36 5.5 NAČRTOVANJE VZDRŽEVANJA ............................................................ 36 5.6 DOKUMENTACIJA .................................................................................. 36 5.7 SPREMLJANJE, NADZOR IN OBVEŠČANJE ......................................... 37
6 ORGANIZACIJA VZDRŽEVALNIH DEL NA SN NADZEMNIH VODIH ............ 38 6.1 OBHODI TRAS ........................................................................................ 38 6.2 POSEKI TRAS ......................................................................................... 40 6.3 REVIZIJA ................................................................................................. 41 6.4 ZAMENJAVA POŠKODOVANIH DELOV ................................................. 43 6.5 ZAMENJAVA DROGOV ........................................................................... 47
6.5.1 DOGOVARJANJE ............................................................................. 47 6.5.2 DOKUMENTI .................................................................................... 47 6.5.3 IZVEDBA DEL ................................................................................... 47
6.6 UREJANJE OKOLICE .............................................................................. 49 6.7 PISANJE POROČIL ................................................................................. 49
7 OCENA STROŠKOV IZVAJANJA VZDRŽEVALNIH DEL ............................... 49 7.1 PREGLEDI SN VODOV ........................................................................... 49 7.2 REVIZIJE SN VODOV.............................................................................. 51 7.3 STROŠKI VZDRŽEVANJA SN ................................................................. 52
8 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 54
LITERATURA IN VIRI ......................................................................................... 56 PRILOGE ........................................................................................................... 57
KAZALO SLIK
Slika 1: Velikost ozemlja Elektra Ljubljana ................................................................ 2
Slika 2: Velikost ozemlja Elektra Ljubljana po nadzorništvih ..................................... 3
Slika 3: PKI izolator ................................................................................................ 11
Slika 4: Prenapetostni odvodnik ............................................................................. 13
Slika 5: Hierarhična delitev vzdrževanja: koncept vzdrževanja, metode vzdrževanja,
vzdrževalna dela in pravila ..................................................................................... 22
Slika 6: Žica na konzoli ........................................................................................... 38
Slika 7: Žica v zraku ............................................................................................... 39
Slika 8: Poškodovana pritrdilna žica ....................................................................... 39
Slika 9: Izolator v zraku .......................................................................................... 40
Slika 10: Žice v vejah ............................................................................................. 40
Slika 11: Žice v krošnji drevja ................................................................................. 41
Slika 12: Pragovno stikalo s gasilnimi komorami .................................................... 42
Slika 13: Daljinsko vodeno stikalo na ND ............................................................... 42
Slika 14: Stikalo na A-drogu ................................................................................... 43
Slika 15: Strela ....................................................................................................... 44
Slika 16: Havarije Gozd 2008 ................................................................................. 44
Slika 17: Zlomljene betonske klešče ....................................................................... 45
Slika 18: Zlomljen ND ............................................................................................. 45
Slika 19: Uničen prenapetostni odvodnik ................................................................ 46
Slika 20: Požgan ND .............................................................................................. 46
KAZALO TABEL
Tabela 1: Stanje omrežja 2013 ................................................................................. 5
Tabela 2: Podporni keramični izolatorji ..................................................................... 9
Tabela 3: Podporni kompozitni izolatorji ................................................................. 10
Tabela 4: Stekleni kapasti izolatorji ........................................................................ 10
Tabela 5: Viseči kompozitni izolatorji ...................................................................... 11
Tabela 6: Število odjemalcev na RTP za okolico Elektra Ljubljana ......................... 13
Tabela 7: Dolžina SN voda na odjemalca v Nadzorništvu Grosuplje ...................... 14
Tabela 8: Prikaz števila odjemalcev na TP v Nadzorništvu Grosuplje ..................... 14
Tabela 9: Pregled dogodkov v Elektru Ljubljana ..................................................... 28
Tabela 10: Prikaz števila motenj ............................................................................. 28
Tabela 11: Pregled mesta dogodkov ...................................................................... 30
Tabela 12: Prikaz atmosferskih in elementarnih vzrokov ........................................ 30
Tabela 13: Prikaz tujih vzrokov ............................................................................... 31
Tabela 14: Prikaz lastnih vzrokov ........................................................................... 31
Tabela 15: Prikaz posebnih vzrokov ....................................................................... 32
Tabela 16: Prikaz omejitve dobave električne energije ........................................... 32
Tabela 17: Prikaz delovanja izklopnih aparatov ...................................................... 33
Tabela 18: Prikaz rokov za vzdrževanje ................................................................. 35
Tabela 19: Prikaz stroškov vzdrževanja ................................................................. 52
KRATICE IN AKRONIMI
SN: Srednja napetost
NNO: Nizko napetostno omrežje
RTP: Razdelilna transformatorska postaja
TP: Transformatorska postaja
DE: Distribucijska enota
LM: Ločilno mesto
CV: Center vodenja
DCV: Dispečerski center vodenja
RP: Razdelilna postaja
DVLM: Daljinsko vodeno ločilno mesto
VN: Visoko napetostno omrežje
N-drog: Nosilni drog
SODO: Sistemski operater distribucijskega omrežja
PIV: Pol izoliran vodnik
TT: Tokovni transformator
NT: Napetostni transformator
EEO: Elektro energetsko omrežje
DPN: Delo pod napetostjo
PID: Projekt izvedenih del
PKI: Podporni kompozitni izolator
POJMOVNIK
RCM: (Reliability Centered Maintenance) vzdrževanje s poudarkom na
zanesljivosti.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 1 od 61
1 UVOD
V diplomski nalogi sem podrobno predstavil vzdrževanje srednje napetostnih (v
nadaljevanju SN) nadzemnih vodov v distribucijskem podjetju Elektro Ljubljana
okolica. Vzdrževanje SN nadzemnih vodov in SN postrojev pomeni, da jih moramo
vzdrževati v taki meri, da ostanejo v takem stanju kot smo jih vgradili in postavili.
Zagotoviti moramo 100 % prenos električne energije do končnih uporabnikov. Da
pride energija do uporabnika, je potrebno marsikaj storiti in narediti. Potrebno je
izvajanje obhodov po trasi, menjavanje poškodovanih in dotrajanih delov, menjava
dotrajanih lesenih drogov, revizija progovnih stikal in TP. Največjemu
distribucijskemu podjetju v Sloveniji je pomembno, da je na njegovem ozemlju zelo
malo ali skoraj nič okvar, kar pomeni, da je kakovost električne energije v okvirih, ki
jih predpisuje regulator Javne Agencije za energijo – kar pa je skoraj nemogoče
zagotoviti. Lahko pa pripomoremo k temu, da je teh okvar zelo malo. S preventivnim
vzdrževanjem se lahko ohranja zadovoljstvo samih odjemalcev.
V današnjem času, ko je električna energija zelo pomembna, so ljudje zelo
negativno razpoloženi oziroma kritični ob izpadih elektrike. Za primer vzemimo, da
bi lahko tovarna, ki ima velik odjem, ostala brez električne energije, ker bi na N-drog
padlo drevo in ga poškodovalo, poleg tega pa še nadzemne vodnike. To bi za
Elektro Ljubljana pomenilo veliko izgubo prihodka. V takih primerih lahko takoj
nastopijo tožbe zaradi izpada. Da do takih primerov ne pride, se lotimo postopka
odstranjevanja dreves. To je bistvo preventivnega vzdrževanja, ki pa je v
nadaljevanju naloge bolj podrobno predstavljeno.
Kadar nastanejo okvare kot posledica tujih vzrokov (padec drevja, ptiči, vegetacija in
drugi dejavniki), temu rečemo korektivno vzdrževanje. Tukaj pa ničesar ne moremo
predvideti. To se je pokazalo pri letošnjih februarskih havarijah – žled. Tudi stroški
so nepredvidljivi. To je žal slabost korektivnega vzdrževanja, ki pa je bolj podrobno
opisano v sami nalogi.
Za zamenjavo ali popravljalna dela na SN postrojih in SN omrežju sem predstavil
ustrezne dokumente – za začetek del in o končanih delih. Teh dokumentov se
moramo strogo držati in jih pri delu tudi upoštevati, še posebej pa PET ZLATIH
PRAVIL. Kadar koli in kar koli delamo na SN omrežju, moramo obvezno preko
radijske postaje, ki so v avtomobilih, komunicirati z dispečerskim centrom vodenja.
Ničesar se ne sme narediti brez vednosti dispečerjev.
Na koncu naloge so predstavljeni stroški preventivnega in korektivnega vzdrževanja
na letni ravni za nadzorništvo Grosuplje.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 2 od 61
2 PREDSTAVITEV OBRAVNAVANEGA OMREŽJA
Elektro Ljubljana je po velikosti napajanega območja in tudi po številu napajanih
odjemalcev največje slovensko distribucijsko podjetje. Podjetje sledi svetovnim
trendom – tako glede vgrajene opreme in naprav, kot tudi na področju daljinskega
vodenja posameznih ključnih naprav. To omogoča doseganje zahtevnih standardov
kakovosti električne energije, ki se v zadnjih letih uveljavljajo v Evropi in svetu.
Kot kaže slika 1[2], je ozemlje, na katerem so naprave podjetje Elektra Ljubljana, d.
d., veliko. Meji s tremi distribucijskimi enotami, in sicer Elektro Primorska, Elektro
Gorenjska ter Elektro Celje in tudi na ozemlje sosednje Hrvaške.
Elektro Ljubljana, d. d., upravlja skupaj 17.518,4 km vodov na 6.166 km2 velikem
oskrbovalnem območju in preko 5.295 transformatorskih postaj (TP) SN/0,42 kV
napaja 327.689 odjemalcev, od tega 90 % gospodinjskih in 10 % poslovnih
odjemalcev. Elektro Ljubljana, d. d., dobavlja električno energijo na 6.166 km2
velikem območju. To predstavlja približno tretjino Slovenije[1].
Slika 1: Velikost ozemlja Elektra Ljubljana
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 3 od 61
Slika 2: Velikost ozemlja Elektra Ljubljana po nadzorništvih
(Vir: Elektro Ljubljana)
Elektro Ljubljana se deli na:
DE LJUBLJANA MESTO,
DE LJUBLJANA OKOLICA,
DE TRBOVLJE,
DE KOČEVJE,
DE NOVO MESTO.
V nalogi bo obdelana dejavnost vzdrževanja SN vodov v DE LJUBLJANA
OKOLICA, ki ima največ nadzorništev. V vsakem nadzorništvu so skupine za
vzdrževanje in skupine za števčne storitve. V nekaterih nadzorništvih so tudi
skupine za izgradnjo ter avtopark.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 4 od 61
2.1 OBSEG OMREŽJA
Elektro Ljubljana okolica ima skupaj devet nadzorništev, in sicer:
nadzorništvo Domžale,
nadzorništvo Litija,
nadzorništvo Kamnik,
nadzorništvo Zagradec,
nadzorništvo Grosuplje,
nadzorništvo Cerknica,
nadzorništvo Vrhnika,
nadzorništvo Logatec,
nadzorništvo Žiri.
Vzdrževati mora vsega skupaj 1,428.907 m nadzemnih golih vodov. Poleg njih mora
še oskrbovati 197.685 m nadzemnih polizoliranih vodnikov oziroma PIV vodnikov.
Elektro Ljubljana okolica mora vzdrževati 7.315 m nadzemnega vodnika Ericsson.
V nalogi bo predstavljeno le delo nadzorništva Grosuplje. Le-to meji s šestimi
nadzorništvi. To so nadzorništvo Domžale, Litija, Zagradec, Vrhnika. To so
nadzorništva od okolice. Meji tudi na DE Ljubljana mesto in z DE Kočevje z
nadzorništvom Dobrepolje. Nadzorništvo ima devet mejnih ločilnih mest z
naslednjimi nadzorništvi:
z nadzorništvom DE Ljubljana mesto Polje je eno mejno ločilno mesto (LM)
GR01 (Grosuplje01), ki je pred RTP-jem Polje;
z nadzorništvom Domžale je eno mejno LM Č84 (Črnuče 84);
z nadzorništvom Litija je eno mejno LM Č50 (Črnuče 50);
z nadzorništvom Zagradec sta dva mejna LM PO46 (Polica 46) in PE TP
Stranska Vas (Peščenik TP Stranska vas);
z nadzorništvom Vrhnika je eno mejno LM P7 (Podtabor 7);
z nadzorništvom DE Kočevje Dobrepolje sta dve mejni LM KA62 (Karlovica
62) in VL55 (Velike Lipljene 55).
V nadzorništvu je skupina za vzdrževanje omrežja, skupini po pet članov za
izgradnjo omrežja, katere delujeta po celi okolici Elektra Ljubljane, skupina za
števce in oddelek za projektivo ter skupina za izdelavo priključkov. V nadzorništvu je
zaposlenih okoli 30 ljudi. V skupini za vzdrževanje omrežja je zaposlenih 7 ljudi. Ta
skupina vzdržuje celotno omrežje – od nadzemnih vodov, priključkov na omrežju,
podzemnih vodov in urejanja okolice okoli jamborskih postaj, zidanih in montažnih
postaj. Skupina tudi izvaja 24-urno dežurstvo, da so lahko uporabniki kakovostno
napajani.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 5 od 61
Nadzorništvo vzdržuje 197.422 m nadzemnih vodov z golimi vodniki različnih
presekov, 41.425 m nadzemnih polizoliranih vodnikov ter 2624 m nadzemnega
vodnika Ericsson.
2.2 TIPI VODNIKOV
Poznamo več tipov vodov:
nadzemni goli vodi,
nadzemni kabelski vodi ali Ericsson,
nadzemni polizolirani vodi,
podzemni kabelski vodi.
Tabela 1 kaže pregled obsega vodov, števila TP in kabelskih jaškov v posameznih
nadzorništvih.
Nadz. NNO-
SKS
NNO-
kabel
TP SN-
goli
SN-
PIV
SN-
kabel
KB
jaški
Km km kom km km km kom
Kamnik 251 211 318 154,3 7,6 78 480
Domžale 269 515 292 217 5,8 97,7 345
Grosuplje 348 475 311 220 41,7 55,1 237
Zagradec 310 145 183 158,6 8,7 16,3 38
Litija 244 75 148 100,5 25,7 16,9 131
Vrhnika 389 268 288 232,7 33,8 74,1 160
Logatec 149 102,10 146 100,6 22,9 29,2 91
Cerknica 212 108 165 168 9,9 25,8 85
Žiri 372 122 165 134,3 47,3 19,5 40
Tabela 1: Stanje omrežja 2013
(Vir: Elektro Ljubljana)
2.3 VODNIK
Poznamo več vrst vodnikov in različne preseke. Za nadzemne vode uporabljamo
gole vodnike Al-Fe preseka 25 mm2, 35 mm2 in 70 mm2. Al-Fe se uporablja zato, ker
ima ta vodnik v snopu žic na sredini jekleno žico zaradi nosilnosti. Največ se
uporabljajo goli vodniki preseka Al-Fe 70 mm2. Uporablja se tudi presek Al-Fe 35
mm2, toda ta presek se vedno pogosteje zamenjuje z večjim presekom Al-Fe 70
mm2. Vodnik Al-Fe 25 mm2 se pa skoraj ne uporablja več in se ga opušča.
Poznamo tudi polizolirani vodnik ali PIV vodnik. Slednjega največkrat uporabljamo
tam, kjer je veliko dreves. Ovit je v črno plastiko in se lahko dotika vej ali krošenj
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 6 od 61
dreves, zato se ga uporablja za traso skozi gozdove. Ima presek 70 mm2,
upogljivost tega vodnika je odvisna od dobavitelja. Je mehke in trde izvedbe. V
originalu izhaja izvedba tega vodnika iz Skandinavije, ki je mehka[3].
2.4 DROGOVI
V Elektro Ljubljana okolica uporabljamo različne tipe drogov, in sicer:
lesene drogove,
betonske drogove.
2.4.1 LESENI DROGOVI
Poznamo več vrst lesenih drogov:
nosilni drog,
A-drog,
kotni A-drog,
odcepni A-drog,
razbremenilni A-drog,
končni A-drog.
Sam transport teh drogov se izvaja s primernimi tovornjaki in prikolico. Dolžine so od
8 m do 11 m. Vse je odvisno od lokacije in namena tega navadnega ali A-droga.
Drogovi za izgradnjo daljnovodov so iz mehkega ali trdega lesa v enojni izvedbi.
Poznamo smrekove drogove in kostanjeve drogove. Smrekovi drogovi se
impregnirajo. Ta impregnacija je neke vrste zaščita proti vremenskim vplivom. Za
višino droga se odločimo na podlagi osnovnih podatkov za daljnovode, kot so
razpetine, vrste drogov.
Sama postavitev ali zamenjava navadnega droga ali A-droga zahteva določeno
izvedbo del in določeno število ljudi. Kjer je možnost, se to postavlja s hidravlično
roko, kjer pa te možnosti ni zaradi terena, se pa postavlja ročno. Jama se izkoplje z
gradbeno mehanizacijo ali pa ročno, vendar to samo tam, kjer ni možnosti z
mehanizacijo. Drogove v zemljo zakopljemo z betonskimi kleščami. Tako nosilni
drog ali A-drog ostane zdrav dlje časa – najmanj 15 let, če se prej ne zgodi kaj
drugega.
Vsi leseni drogovi morajo biti oštevilčeni, označeni z letnico gradnje in opremljeni z
opozorilnimi tablicami. Na njih piše: POZOR! VISOKA NAPETOST!
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 7 od 61
2.4.2 BETONSKI DROGOVI
Poznamo nekaj vrst betonskih drogov:
nosilni drog – NO10,
kotni drog – K10,
zatezni drog – Z10,
zatezni drog za TP – Z10TP,
nosilni drog – N12,
kotni drog – K12,
zatezni drog – Z12,
zatezni drog za TP – Z12TP.
Betonski drogovi so se v Evropi začeli uporabljati v začetku tega stoletja. Pri nas so
se začeli uporabljati v zadnjih desetih letih. Za elektrodistribucijo jih izdeluje
slovensko gradbeno podjetje SGP PRIMORJE.
Za identifikacijo proizvoda je v vsak drog vtisnjena označba, ki vsebuje:
znak proizvajalca,
leto proizvodnje,
kataloško označbo,
nosilnost droga v vrhu[5].
Za vse betonske drogove se izvaja kontrola kakovosti. Ta kontrola se izvaja
vsakodnevno. Za vgrajeno jeklo so na razpolago potrdila kakovosti in atesti
proizvajalcev.
Drogovi se lahko transportirajo po železnici in po cestah, vendar z vlačilci ali z
manjšimi kamioni s temu primerno prikolico. Nalaganje in razkladanje se izvaja s
hidravličnimi dvigali. Tudi postavitev betonskega droga na terenu se izvaja z
ustrezno gradbeno mehanizacijo (hidravlična roka in jeklena vrv). Pred samo
postavitvijo droga je treba izvesti izkop jame oziroma že pripravljen temelj, ki je iz
betonske cevi ustreznega premera. Tukaj se medprostor med drogom in betonsko
cevjo zapolni z vodo in peskom, katerega je potrebno dobro nabiti. Samo
vzdrževanje teh betonskih drogov ni potrebno, če se upoštevajo vsa navodila
proizvajalca. So tudi obstojni na vse vremenske razmere[5].
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 8 od 61
2.5 IZOLATORJI
Poznamo več tipov izolatorjev:
o keramične,
o steklene,
o kompozitne.
2.5.1 KERAMIČNI IN STEKLENI IZOLATORJI
V današnjem času se keramičnih in steklenih izolatorjev uporablja čedalje manj.
Nadomeščajo jih kompozitni izolatorji. Problem keramičnih in steklenih izolatorjev je
predvsem sama teža izolatorja in odkrivanje okvar na izolatorju. Da je kaj narobe na
samem izolatorju, se težko vidi, dokler ne prideš čisto blizu. Ko se keramični ali
stekleni izolator razbije, so delci povsod. Novi kompozitni ali silikonski izolator pa
samo prebije in ga ne raztrešči, kadar vanj udari strela.
Sami kompozitni izolatorji so veliko lažji od steklenih in keramičnih izolatorjev. To se
najbolj občuti tam, kjer se pojavljajo verige oziroma dvojni izolatorji, kjer daljnovod
prečka cesto.
Prikaz označevanja :
VS VHD XX - YY
Vzmetna Oznaka po Nazivna Vložek
sponka DIN 48004 napetost
Izolatorji so označeni na naslednji način:
a) Normalna površinska razdalja b) Povečana površinska razdalja
VHD 20 VHD 25
VHD 20-PbSb VHD 25-PbSb
c) Normalna površinska razdalja s sponko d) Povečana površinska razdalja
s sponko
VS VHD 20-PbSb
VS VHD 25-PbSb
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 9 od 61
2.5.2 KOMPOZITNI IZOLATORJI
Imamo več tipov kompozitnih izolatorjev:
o podporni kompozitni izolatorji-PKI,
o natezni kompozitni izolatorji.
Kompozitni podporni izolatorji imajo izolacijsko glavo, integrirano vzmetno sponko
za vpenjanje vodnikov ter za varno montažo skozi gozd. Odporni so tudi na UV
sevanje ter vremenske vplive.
Natezni kompozitni izolatorji imajo od steklenih ali keramičnih izolatorjev manjši
premer reber in so tudi kratki. Imajo iste lastnosti kot jih imajo PKI[2].
2.5.3 KARAKTERISTIKE IZOLATORJEV
Podporni keramični izolatorji morajo ustrezati naslednjim zahtevam za 20 kV
omrežje:
Tabela 2: Podporni keramični izolatorji
(Vir: Elektro Ljubljana)
Tip izolatorja VHD 20, VHD
20-PbSb,
VS VHD 20-PbSb
VHD 25, VHD
25-PbSb,
VS VHD 25-PbSb
Nazivna napetost v kV 24 24
Min. preskočna razdalja v mm 250 250
Minimalna plazilna razdalja v mm 384 435
Minimalna prelomna sila na upogib v kN 12,5 12,5
Min. vzdržna udarna napetost na suhem
1,2/50 kV
125 150
Min. vzdržna napetost 50Hz 1 min, dež v
kV
50 65
Maksimalna teža v kg 4,4 6,1
Višina v mm 185 215
Število reber 3 3
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 10 od 61
Podporni kompozitni izolatorji morajo ustrezati naslednjim zahtevam za 20 kV
omrežje.
Tabela 3: Podporni kompozitni izolatorji
(Vir: Elektro Ljubljana)
Stekleni kapasti izolatorji morajo ustrezati naslednjim zahtevam:
Tip F F Uis Uid Uwdp Uwdn U0 A d m X Z me
kN kV mm kg mm mm kg
U120 120 70 40 100 103 130 320 16 3,8 255 146 29
U120 AS 120 85 50 120 125 130 440 16 5,5 280 146 37
Tabela 4: Stekleni kapasti izolatorji
(Vir: Elektro Ljubljana)
Legenda:
Uis – vzdržna izmenična napetost na suhem [V];
Uid – vzdržna izmenična napetost v dežju [V];
Uwdp – vzdržna atmosferska udarna napetost – pozitivna [V];
Uwdn – vzdržna atmosferska udarna napetost – negativna [V];
U0 – najmanjša prebojna napetost v olju [V];
A – min. plazilna pot [mm];
d – dimenzije montaže po IEC 120 in IEC 372 [mm];
m – okvirna max. masa izolatorja [kg];
X – premer izolatorja [mm];
Z – višina izolatorja [mm];
me – masa napolnjene embalaže [kg];
F – najmanjša natezna zrušilna trdnost [N][2].
Tip izolatorja PSI 24N in PSI 24
N/S
PSI 24L in PSI 24
L/S
Najvišja obrat. napetost v kV 24 24
Min. plazilna razdalja v mm 480 600
Minimalna prelomna sila na upogib v kN 12,5 12,5
Min. udarna napetost na suhem 1,2/50 kV 125 170
Vzdržna napetost 50Hz 1 min, dež v kV 50 70
Maksimalna teža v kg 1,8 2,0
Višina v mm 300 300
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 11 od 61
Viseči kompozitni izolatorji morajo ustrezati naslednjim zahtevam:
Tip izolatorja VKI 24N / 0 ali 90 VKI 24P / 0 ali 90
Najvišja obrat. napetost kV 24 24
Min. plazilna razdalja mm Min 480 Min 600
Min preskočna razdalja v mm 220 250
Min. prel. sila kN 70 70
Vzdr. udarna nap na suhem 1,2/50
kV
Min 125 Min 170
Vzdržna napetost 50Hz 1min, dež kV Min 50 Min 70
Ovirna teža daN 1 1,1
Okvirna skupna dolžina do 460 do 500
Barva – zaželjena siva siva
Tabela 5: Viseči kompozitni izolatorji
(Vir: Elektro Ljubljana)
Slika 3: PKI izolator
(Vir: http://www.izoelektro.com/nasi-produkti/17)
2.6 KONZOLE
Konzole, ki jih uporabljamo, so vse izdelane iz vročega cinkanega jekla, zato so
odporna proti vsem atmosferskim vplivom. Uporabljamo konzole za gole vodnike in
konzole za polizolirane vodnike – PIV. Uporabljamo tudi konzole za betonske
drogove.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 12 od 61
2.6.1 KONZOLE ZA GOLE VODNIKE
Za gole vodnike uporabljamo več tipov konzol:
konzola za nosilni drog,
konzola za nosilni križni drog,
konzola za kotni A-drog,
konzola za razbremenilni A-drog,
konzola za odcepni A-drog,
konzola za odvodnike.
2.6.2 KONZOLE ZA PIV
Za PIV uporabljamo naslednje:
nosilna konzola za nosilni drog,
razbremenilna konzola na razbremenilnem ali končnem A-drogu,
kotna konzola za kotni A-drog,
nosilna križna konzola za nosilni drog,
zatezna konzola na nosilnem drogu,
odcepna konzola za na A-drog.
2.6.3 KONZOLE ZA BETONSKI DROG
Za betonske drogove uporabljamo naslednje konzole:
razbremenilno konzolo,
odcepno konzolo,
končno konzolo,
konzolo za odvodnike z objemko.
2.7 SN ODVODNIK
Tip SN odvodnika 2SS15N so namenjeni zaščiti srednje napetostnih omrežij v
elektrogospodarstvu pred direktnim udarom strele. Ta tip SN odvodnika deluje v
napetostnem razredu od 3 kV do 45 kV in so namenjeni za zunanjo uporabo
oziroma montažo.
Varistorji iz cinkovega oksida so nelinearni upori, pri katerih je tok odvisen od
napetosti. Odvodniki z vgrajenimi ZnO varistorji imajo veliko upornost. Ob nastopu
prenapetosti se upornost zmanjša v času 25 ns. Zaradi tega ima odvodnik
sposobnost odvajanja velikih tokov v zelo kratkem času. Po prenehanju prenapetosti
se upornost ponovno poveča na prvotno stanje. Odvodnik tega tipa, ki ga največ
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 13 od 61
uporabljamo, vzdržijo najmanj 20 udarov atmosferskih praznjenj. V splošnem velja,
da naj bo prenapetostni odvodnik priključen čim bližje ščitni napravi[6].
Slika 4: Prenapetostni odvodnik
(Vir: http://www.izoelektro.com/nasi-produkti/15)
2.8 TABELARIČNI PREGLED NAPRAV
RTP
Št.
odjemalcev Število TP Št. odjemalcev/ TP
Grosuplje 16.533,0 290 57,01
Kamnik 14.702,0 606 24,26
Domžale 19.502,0 850 22,94
Žiri 2.926,0 399 7,33
Vrhnika 9.636,0 466 20,68
Logatec 5.220,0 299 17,46
Litija 7.301,0 542 13,47
Cerknica 6.020,0 468 12,86
Tabela 6: Število odjemalcev na RTP za okolico Elektra Ljubljana
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 14 od 61
Ime DV dolžina DV [m] Št. uporabnikov na DV
dolžina DV / uporabnika
[m/up]
DV ČRNUČE 54.374,0 1.521 35,75
DV DOBRUNJE 12.446,0 17 732,12
DV POLICA 46.151,0 1.532 30,12
DV PEŠČENIK 23.592,0 1.033 22,84
DV SLIVNICA 5.810,0 815 7,13
DV PODTABOR 76.322,0 4.167 18,32
DV VRHNIKA 37.081,0 3.343 11,09
DV
DOBREPOLJE 12.777,0 815 15,68
DV IMP 12.700,0 4 3.175,00
KB OMAHEN 967,0 1 967,00
KB KOLODVOR 7.090,0 1.657 4,28
KB MOTVOZ 7.007,0 969 7,23
KB MIZARSTVO 6.531,0 659 9,91
Tabela 7: Dolžina SN voda na odjemalca v Nadzorništvu Grosuplje
(Vir: Elektro Ljubljana)
Ime DV in KB
Št.
odjemalcev Št. TP odjemalci / TP
DV ČRNUČE 1.521,0 47 32,36
DV DOBRUNJE 17,0 1 17,00
DV POLICA 1.532,0 46 33,30
DV PEŠČENIK 1.033,0 20 51,65
DV SLIVNICA 815,0 6 135,83
DV PODTABOR 4.167,0 76 54,83
DV VRHNIKA 3.343,0 46 72,67
DV
DOBREPOLJE 815,0 9 90,56
DV IMP 4,0 1 4,00
KB OMAHEN 1,0 1 1,00
KB KOLODVOR 1.657,0 15 110,47
KB MOTVOZ 969,0 18 53,83
KB MIZARSTVO 659,0 9 73,22
Tabela 8: Prikaz števila odjemalcev na TP v Nadzorništvu Grosuplje
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 15 od 61
3 TEORETIČNA IZHODIŠČA VZDRŽEVANJA
Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih, administrativnih in menedžerskih del,
vključno z nadzorom. To pa z namenom, da se ohrani ali povrne napravo v stanje,
ko je sposobna opravljati funkcije zaradi katerih je vgrajena.
Jasno je, da je v teh letih področje vzdrževanja doživelo pravi razcvet z uvajanjem
diagnostičnih metod in ugotavljanjem stanja naprav, kar omogoča izvajanje
preventivnega vzdrževanja po stanju naprav. Poleg razvoja metod vzdrževanja je
pomembno vlogo imela tudi informatizacija vzdrževanja, ki zajema bazo tehničnih
podatkov o napravah in vodih ter baze podatkov o rezultatih diagnostičnih posegov
oz. rezultatov meritev in preizkusov posameznih naprav. Največji napredek pa
predstavlja uporaba dlančnikov, ki omogočajo spremljanje in evidentiranje izvajanja
vzdrževalnih del na terenu ob samih napravah.
Na področju vzdrževanja se dosegajo veliki teoretični dosežki, zlasti na področju
strojništva (vesoljska tehnika, letalstvo, mornarica, jedrska energetika). Ta področja
so tudi pripeljala do novih pristopov k vzdrževanju naprav. Postavljen je celosten
pogled na področje vzdrževanja, ki ga hierarhično delimo na naslednji način:
koncepti vzdrževanja,
metode (načini) vzdrževanja,
vzdrževalna dela in
vzdrževalna opravila.
Vzpostavitev jasne hierarhije je potrebna zaradi enostavnega in učinkovitega
izvajanja in spremljanja funkcije vzdrževanja. Omenjeno je še zlasti pomembno v
novejšem času, ko se tovrstna prizadevanja vključujejo v proces upravljanja s
sredstvi (asset management).
Na področju elektroenergetike se je najbolj uveljavil koncept v zanesljivost
usmerjenega vzdrževanja (RCM – reliability centered maintenance). To je posledica
pomembnosti navedenega sistema in pomembnosti zanesljivega ter varnega
obratovanja vseh elementov in s tem zahtev po zanesljivem napajanju
odjemalcev[4].
3.1 OPREDELITEV DEFINICIJ IZBRANIH POJMOV
Na področju vzdrževanja pa je v tem času prišlo do velikega napredka, še zlasti pri
uporabi informacijskih tehnologij in diagnostičnih metod, to pa vse zahteva
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 16 od 61
posodobitev nekaterih izrazov. V nadaljevanju bodo prenovljene definicije naslednjih
pojmov:
vzdrževanje,
preventivno vzdrževanje,
korektivno vzdrževanje,
pregled,
revizija,
remont,
obnova (revitalizacija),
diagnostika,
diagnostična metoda,
opravilo,
stanje naprave,
dogodek,
vzrok dogodka,
povod dogodka,
načrtovani dogodek,
nenačrtovani dogodek,
odpoved,
okvara,
pomanjkljivost[4].
3.1.1 PRENOVLJENE DEFINICIJE OSNOVNIH POJMOV S PODROČJA
VZDRŽEVANJA
Diagnostika
Diagnostična metoda je postopek ugotavljanja parametrov, ki karakterizirajo
delovanje posamezne naprave. Parametri se ugotavljajo na podlagi subjektivnih
(predvsem s čutili) in objektivnih postopkov (meritve določenih parametrov).
Diagnostika je proces določanja karakterističnih parametrov delovanja naprave ter
analiza njihovih vrednosti z namenom opredeljevanja stanja posamezne naprave ali
skupine naprav.
Stanje naprave je lastnost, ki se opredeljuje na osnovi ugotavljanja in spremljanja
vrednosti karakterističnih parametrov o delovanju in vzdrževanju naprave[4].
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 17 od 61
Dogodek
Dogodek je sprememba stanja naprave, ki onemogoča ali ovira izvrševanje osnovne
funkcije naprave.
Vzrok dogodka so nezaželeni pojavi in okvare, nastale pri izdelavi, montaži ali v
obratovanju, ki povzročijo nastanek dogodka.
Povod dogodka je pojav omejenega trajanja, ki ima sprožilni učinek na nastanek
dogodka.
Načrtovani dogodek je:
I. Namenska sprememba konfiguracije omrežja pred vzdrževalnimi deli in po
njih.
II. Namenska sprememba konfiguracije omrežja zaradi varnega izvajanja del
na sosednji napravi (varnostni izklop).
Nenačrtovani dogodek je naključna sprememba obratovalnega stanja omrežja ali
naprave zaradi okvare, ki ima za posledico motnjo ali prekinitev dobave električne
energije. Po sanaciji okvare se z vklopom napajanja vzpostavi normalno delovanje.
Odpoved je stanje, v katerem naprava ni delovala, kljub sprejetemu pravilnemu
sprožilnemu ukazu.
Okvara (nenačrtovani dogodek) je stanje, v katerem naprava ni sposobna opravljati
funkcij (v celoti ali delno), zaradi katerih je vgrajena.
Pomanjkljivost je stanje naprave, ki omogoča njeno normalno ali omejeno delovanje
s tem, da ob izrednih okoliščinah lahko preide v okvaro[4].
Vzdrževanje – dela
Pregled je delo, ki se opravlja periodično ali občasno pred nastankom okvare glede
na priporočila proizvajalcev ali predhodne statistike okvar, glede na izkušnje
strokovnjakov, na elementih postroja ali voda z namenom, da se ugotovi stanje
naprave in po potrebi ukrepa ter ohrani življenjska doba naprave. Pri tem je obseg
del minimalen in se opravlja med normalnim obratovanjem elementa postroja oz.
voda.
Izredni pregled je delo, ki se opravlja po izrednih dogodkih na elementih postroja ali
voda z namenom, da se ugotovi stanje naprave (voda) in po potrebi ukrepa ter se
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 18 od 61
tako ohrani življenjska doba naprave. Izredni pregled predstavlja tudi dodaten
pregled na zahtevo zunanjega organa (inšpektor, SODO).
Revizija je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi periodično po navodilih
proizvajalca oz. skladno z navodili za vzdrževanje naprave pred nastankom okvare
z namenom, da se ohrani življenjska doba naprave. Pri tem so obseg del in stroški
srednje veliki (do 5 % nabavne vrednosti naprave), naprava ali del postroja pa sta
pri opravljanju revizijskih del praviloma v breznapetostnem stanju. Revizija zajema
tudi odpravo s pregledom ali kako drugače ugotovljenih pomanjkljivosti.
Remont je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi na osnovi stanja
naprave pred nastankom okvare z namenom, da se ohrani življenjska doba
naprave. Praviloma so obseg del in stroški sorazmerno veliki (do 15 % nabavne
vrednosti naprave), naprava ali del postroja pa sta pri opravljanju remontnih del v
breznapetostnem stanju.
OPOMBA: Navedena vrsta del se v distribucijskih podjetjih ne izvaja.
Obnova (revitalizacija) je delo na elementih postroja ali voda, ki se izvaja z
namenom, da se podaljša njihova življenjska doba.
Meritev je skupek ali niz opravil za določanje posamezne značilnosti naprave z
namenom ugotavljanja ustreznosti naprave za njeno delovanje.
Preizkus je postopek, s katerim se ugotovi obratovalna sposobnost naprave glede
na vnaprej opredeljene lastnosti, ki jih mora izpolnjevati[4].
Vzdrževanje – metode
Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih, administrativnih in menedžerskih del,
vključno z nadzorom, in sicer z namenom, da se ohrani ali povrne napravo v stanje,
ko je sposobna opravljati funkcije zaradi katerih je vgrajena.
Preventivno (preprečevalno) vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki
se opravi pred nastankom okvare, z namenom, da se ohranja njihova življenjska
doba.
Korektivno (popravljalno) vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se
opravi po nastali okvari, in sicer z namenom, da se napravo povrne v stanje, ko je
sposobna opravljati funkcije zaradi katerih je vgrajena[4].
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 19 od 61
3.2 KRATEK SPLOŠNI OPIS IZBRANEGA KONCEPTA
VZDRŽEVANJA
Vzdrževanje elektroenergetskih naprav je področje, ki se v zadnjih desetih do
dvajsetih letih zelo razvija in se posodablja z uporabo informacijske opreme.
Potreba po vzdrževanju sodi v čas velikega razvoja industrije – od začetkov
industrijske revolucije v drugi polovici in na koncu osemnajstega stoletja. To velja še
zlasti po iznajdbi parnega stroja, ki je pospešil industrijsko proizvodnjo.
V tej fazi je vzdrževanje opravljano stihijsko, brez uporabe kakršnih koli metod –
okvara stroja je bil vzrok za njegovo vzdrževanje. Z razvojem proizvodnih sistemov z
uporabo različnih vrst energentov (premog, nafta, plin, električna energija) in z
razvojem sistemov krmiljenja in vodenja posameznih podsistemov se izkaže potreba
po uvajanju metod preventivnega vzdrževanja. Osnovna naloga le-tega je, da
prepreči morebitni nastanek okvare in tako ohrani napravo (podsistem, sistem) v
brezhibnem stanju.
Vzpostavita se metodi preventivnega vzdrževanja po času in metoda preventivnega
vzdrževanja po stanju. Slednja se uveljavlja zlasti pri napravah in sistemih, ki jim z
diagnostiko ugotavljamo stanje tako natančno – in s tem tudi potrebne vzdrževalne
ukrepe –, da so tveganja za nastanek okvare – in s tem tudi izpada napajanja
odjemalcev – minimalna.
Nadgradnja metodi vzdrževanja je koncept vzdrževanja določenega sistema, ki
zajema sistemski pristop k vzdrževanju naprav. S konceptom vzdrževanja se
osredotočimo na dejavnike, ki so ključnega pomena za učinkovito, gospodarno in
varno delovanje obravnavanega sistema. Za sisteme elektrogospodarstva (kakor
tudi za jedrske elektrarne, letalstvo in vesoljske projekte) je odločilnega pomena
zanesljivost, zato je v teh sistemih tudi primeren koncept RCM (Reliability Centered
Maintenance) – vzdrževanje s poudarkom na zanesljivosti. Zakaj je navedeni
koncept najprimernejši za uporabo v elektrogospodarskih podjetjih, utemeljujemo z
naslednjimi dejavniki:
Kakovost električne energije in s tem tudi zanesljivost napajanja odjemalcev
je osnovno merilo učinkovitosti delovanja elektrogospodarskih podjetij – še
zlasti distribucijskih podjetij.
Zanesljivost napajanja odjemalcev je neposredno odvisna od zanesljivosti
delovanja elektroenergetskega omrežja, naprav in omrežja; zanesljivost
naprav je v tem kontekstu zelo pomemben dejavnik, ki neposredno vpliva na
zanesljivost napajanja odjemalcev.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 20 od 61
Vloga in vpliv posameznih naprav na zanesljivost napajanja odjemalcev je
različna, kar pomeni, da se za posamezne skupine naprav lahko uporabljajo
različne metode vzdrževanja.
S stališča varstva okolja je nujno treba zagotoviti največjo možno
zanesljivost naprav, katerih okvare negativno vplivajo na okolje, predstavljajo
nevarnost za premoženje ali so nevarne za zdravje in življenje ljudi.
Pri uveljavljanju tega koncepta je pomembna izbira metode, po kateri
vzdržujemo posamezno vrsto opreme; izbira metode vzdrževanja je odvisna
od zmožnosti (dosega) diagnostike glede ugotavljanja stanja posameznih
naprav, kar omogoča sprejemanje kakovostnih in gospodarnih odločitev
glede potrebnih vzdrževalnih posegov na napravah; bolj natančno kot je
mogoče ugotoviti stanje naprave, manj tveganja je, da bo predmetna
naprava okvarjena oz. ne bo sposobna opravljati funkcij, zaradi katerih je
vgrajena.
Pomembnost zanesljivosti je treba sistemsko vgraditi v poslovanje
elektrogospodarskih podjetij, da se delovanje vseh zaposlenih usmerja v
kakovostno in učinkovito izvajanje del, ki vplivajo na zanesljivost naprav.
Navedeni ukrepi se izvajajo v postopkih uvajanja sistemov kakovosti v
posameznih podjetjih.
Pomembnost uporabe tega koncepta je tudi v tem, da je njegovo izvajanje v
skladu z zahtevami sistema upravljanja s sredstvi (»asset managementa«),
zato se ta pristop uvaja v številna podjetja[4].
Koncept vzdrževanja s poudarkom na zanesljivosti ima tudi to prednost, da ga je
mogoče uvajati postopno v skladu s principom optimiranja stroškov in koristi za
podjetje. Najprej se uvaja pri napravah, pri katerih se pričakuje največji prihranek
sredstev in s tem največji ekonomski učinki ter povečanje zanesljivosti delovanja.
Uvajanje koncepta RCM mora slediti podrobni analizi nekaterih ključnih dejavnikov,
ki vplivajo na uspešnost. Za posamezne skupine naprav je treba razčleniti naslednje
dejavnike:
o določiti funkcionalnosti in obratovalne standarde,
o ugotoviti načine prenehanja funkcionalnosti,
o opredeliti načine nastanka okvare,
o določiti učinke okvar,
o določiti posledice okvar,
o opredeliti ukrepe za preprečevanje okvar,
o predlagati privzete ukrepe.
Kakovostna določitev navedenih dejavnikov omogoča hitro in učinkovito uvajanje
RCM koncepta in s tem tudi koristi, ki jih ta prinaša[4].
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 21 od 61
V nadaljevanju so razčlenjeni koncepti, metode, vzdrževalna dela in vzdrževalna
opravila, ki sodijo v pomembne dejavnike oblikovanja in uresničevanja koncepta
RCM. Hierarhično si sledijo v vrstnem redu: koncept → metode → vzdrževalna
dela → vzdrževalna opravila, kot sledi v nadaljevanju:
koncept vzdrževanja: RCM – vzdrževanje s poudarkom na zanesljivosti (v
zanesljivost usmerjeno vzdrževanje);
metode vzdrževanja:
1. preventivno (preprečevalno) vzdrževanje:
- preventivno vzdrževanje po času,
- preventivno vzdrževanje po stanju;
2. korektivno (popravljalno) vzdrževanje:
- takojšnje korektivno vzdrževanje – interventno vzdrževanje,
- odloženo korektivno vzdrževanje;
vzdrževalna dela:
- popravilo naprav oz. odprava okvar,
- izredni pregled,
- pregled,
- revizija,
- remont,
- diagnostika,
- meritve,
- preizkusi.
opravila:
- ugotavljanje stanja s pregledom,
- preverjanje (nivo olja, tesnil, pritrditev, itd.),
- preverjanje delovanja,
- čiščenje,
- poseki tras,
- mazanje,
- antikorozijska zaščita,
- nastavitve,
- zamenjava delov (popravila).
Nabor teh dejavnikov omogoča izvajanje vzdrževalnih del v skladu s potrebami in
zahtevami, ki so postavljene pred posamezna podjetja elektrogospodarstva. Z
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 22 od 61
upoštevanjem rezultatov statistike dogodkov in s spremljanjem stroškovnih
parametrov pa je mogoče izbrati najustreznejšo metodo vzdrževanja posameznih
naprav[4].
Hierarhična delitev področja vzdrževanja
Slika 5: Hierarhična delitev vzdrževanja: koncept vzdrževanja, metode vzdrževanja,
vzdrževalna dela in pravila
(Vir: EIMV; Enotna navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega
omrežja; študija št.: 2157)
V Elektru Ljubljana je uveljavljena praksa izvajanja preventivnih in korektivnih
vzdrževalnih del. Korektivna vzdrževalna dela se opravljajo v primeru nastanka
nenačrtovanih dogodkov v sistemu, na katere ni mogoče v naprej vplivati oz. jih
predvidevati. V ta namen so zgrajeni centri daljinskega vodenja, ki omogočajo hitro
in učinkovitejše ukrepanje v primeru okvar, kar pomeni predvsem večanje
zanesljivosti napajanja. Pri tem vplivamo predvsem na trajanje izpada napajanja in
manj na število izpadov napajanja posameznih odjemalcev.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 23 od 61
Za uspešno lokalizacijo in odpravo okvar so izven rednega delovnega časa
organizirane dežurne ekipe, ki se v primeru potrebe tudi aktivirajo in odpravljajo
posledice okvar nastalih v omrežju. Naslednji ukrep za zmanjšanje časov trajanja
prekinitev napajanja je avtomatizacija SN nadzemnega omrežja, katere učinkovitost
pa je odvisna od števila odjemalcev na izvodu, možnosti njihovega prenapajanja ter
mesta in obsega nastajanja okvar na SN nadzemnem vodu. Preventivno
vzdrževanje se opravlja pred nastankom okvare z namenom, da se naprava povrne
ali ohrani v stanju, v katerem je sposobna opravljati funkcije, zaradi katerih je
vgrajena.
Preventivna vzdrževalna dela so načrtovana dela, pri čemer se upošteva Pravilnik o
vzdrževanju (njegov osnutek iz leta 1997), Navodila o vzdrževanju DES (iz leta
1978), TP-8 iz leta 1968. Pri tem so postavljeni roki opravljanja vzdrževalnih del
praviloma le za preglede ter meritve in izvajanje nekaterih diagnostičnih posegov
(torej temu bi rekli vzdrževanje po času) za izvajanje revizij in zahtevnejših
diagnostičnih posegov pa se odloča po potrebi, kar lahko rečemo glede na stanje
naprave (torej preventivno vzdrževanje po stanju)[4].
Za uspešno in učinkovito izvajanje vzdrževalnih del ima Elektro Ljubljana
organizirane vzdrževalne ekipe, ki so locirane na posameznih nadzorništvih v osrčju
dela omrežja v njihovi pristojnosti. Temu primerno pa so organizirane tudi podporne
dejavnosti kot so: administrativna dela, zajem podatkov iz BTP o napravah, na
katerih se bodo izvajala vzdrževalna dela, podatki o potrebni vrsti in količini
materiala za izvajanje vzdrževalnih del (skladišče), zagotavljanje ustreznih vozil
(osebni avto, kombi, tovornjak – dvigalo idr.).
Danes ustrezna informatizacija omogoča široko paleto uporabe informacijskih
pripomočkov, od katerih so najpomembnejši uporaba dlančnikov, ki omogočajo
neposredno povezavo z vsemi podatkovnimi bazami in tudi neposreden vnos
podatkov o izvedenih vzdrževalnih delih na posameznih elementih distribucijskega
omrežja[4].
Največji doseg informatizacije pa predstavlja daljinsko vodenje ključnih
elektroenergetskih naprav v distribucijskem omrežju in s tem neposreden vpliv na
njihovo stikalno oz. položajno stanje. Tu je še razlog več za čim večjo informatizacijo
in vključevanje sistema dlančnikov tudi v podsistem daljinskega vodenja (blokada
vklopa naprav, ki se vzdržujejo), da se tako doseže največja možna stopnja varnosti
pri delu.
Temu primerno je organiziran tudi nadzor nad izvajanjem vzdrževalnih del, katerega
naloga je zagotavljati pravilno izvajanje posameznih nalog ter ugotavljati morebitne
pomanjkljivosti in usmerjati nadaljnji razvoj področja vzdrževanja v Elektru
Ljubljana[4].
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 24 od 61
3.4 OPIS POTREBNE DOKUMENTACIJE ZA VZDRŽEVANJE
Dokumentacija predstavlja vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo
izvajanja vzdrževalnih del. Tako izpolnjuje zelo pomembno funkcijo povezano s
pripravo, izvajanjem in shranjevanjem posameznih dognanj na področju
vzdrževanja. Najprej bomo podali splošna načela dokumentacije potrebne za
vzdrževanje, sledi kratek opis vsebine področnega standarda, ki obravnava tovrstno
problematiko[4].
3.4.1 NA SPLOŠNO O DOKUMENTIH VZDRŽEVANJA
Vzpostavitev vsakega dokumentacijskega sistema, torej tudi dokumentacijskega
sistema za vzdrževanje, mora slediti nekaterim zakonitostim, ki omogočajo
kakovostno in učinkovito vodenje podatkov, uporabnih za različne namene. Vodila
za vzpostavitev so naslednja:
podatki oz. informacije morajo biti opredeljene jasno in kratko;
v nabor podatkov zajeti le tiste nove podatke, ki se pogosto pojavljajo;
obliko in velikost dokumentov, ki se uporabljajo na terenu, je treba prilagoditi
razmeram uporabe; po možnosti uporabljati dlančnike in drugo sodobno
tehnologijo;
morebitni obrazci morajo biti enostavni in pregledni; vse postavke v njih pa
morajo biti razumljive vsem uporabnikom;
po možnosti naj bo čim več podatkov vpisanih vnaprej, da je dela na terenu
čim manj,
zajemati je treba samo tiste informacije in podatke, ki se uporabljajo za
vnaprej določene namene,
zagotoviti je treba enkraten vnos podatkov in njihovo razpršeno uporabo v
številnih aplikacijah.
V splošnem se dokumentacija za vzdrževanje deli na:
konstrukcijsko dokumentacijo, ki zajema načrt opreme, načrt posameznih
sklopov opreme, delavniške načrte, shemo instalacij idr.;
tehnološko dokumentacijo, ki zajema diagnostični list, tehnološki postopek
opravljanja del, mazalni načrt, popis okvar idr.;
načrtno dokumentacijo, ki zajema delovni nalog, navodilo za vzdrževanje,
listo rezervnih delov.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 25 od 61
Neposredno izvajanje vzdrževalnih del oz. opravil je povezano s podatki, ki opisujejo
naslednje dejavnike:
I. izvajalce vzdrževalnih del,
II. čas opravljanja vzdrževanja,
III. mesto opravljanja (predmetna naprava),
IV. vrsta del (pregled, revizija, obnova),
V. potrebna orodja in pribor,
VI. potrebni material in rezervni deli,
VII. predvideno trajanje vzdrževalnih del (opravil),
VIII. koordinacija med obratovanjem in vzdrževanjem zaradi minimiziranja izpada
proizvodnje (časa nerazpoložljivosti naprave),
IX. ugotovljene pomanjkljivosti in okvare[4].
3.4.2 OPIS DOKUMENTACIJE ZA VZDRŽEVANJE
V pravilniku ločimo dve vrsti dokumentacije, ki je nujno potrebna za izvajanje
funkcije vzdrževanja, in sicer:
dokumentacijo za vzdrževanje, ki zajema podatke in informacije potrebne za
natančno in tehnično brezhibno vgradnjo objektov oz. naprav in njihovo
brezhibno delovanje;
dokumentacijo o vzdrževanju, ki zajema podatke in informacije o
vzdrževalnih posegih na objektih in napravah.
Dokumentacija za vzdrževanje za vsak elektroenergetski objekt zajema projekte,
akte, navodila, tehnične karakteristike ter rezultate preizkusov oz. atestiranj, kot
sledi:
projekt izvedenih del (PID),
interni akt za vzdrževanje,
tehnične karakteristike objektov in naprav,
navodila proizvajalcev ali dobaviteljev vgrajenih naprav,
rezultate tipskih in kosovnih preskusov,
certifikate, dokazila in izjave o skladnosti.
Posamezne vgrajene naprave morajo imeti podatke potrebne za njihovo enoznačno
identifikacijo in podatke, ki zajemajo:
oznako mesta vgradnje in tehnične karakteristike;
dokumentacijo o opravljenih vzdrževalnih delih, obnovah in posodobitvah;
statistiko pomanjkljivosti, okvar in dogodkov;
rezultate diagnosticiranja stanja posameznih naprav;
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 26 od 61
rezultate meritev (merilni listi) in poročila o preizkusih.
Trend razvoja podpornih informacijskih sistemov v vzdrževanju je v uporabi
sodobnih podatkovnih baz, ki omogočajo enkraten vnos podatkov in njihovo
uporabo v številnih aplikacijah. Zaradi večje učinkovitosti pri uporabi podatkov, se od
shranjevanja podatkov in informacij zahtevajo še naslednje lastnosti:
Dokumentacija mora biti urejena na tak način, da se ob premestitvi na drugo
mesto skupaj z napravo prenesejo tudi pripadajoči dokumenti.
Način vodenja dokumentacije ni predpisan, predpostavlja pa se ustrezna
informatizacija posameznih opravil, ki zagotavlja enkraten in enostaven vnos
podatkov, točnost, preglednost in dostopnost do posameznih podatkov.
V PID se morajo sproti vnašati vse spremembe, nastale v dobi uporabe.
Dokumentacijo za vzdrževanje je treba hraniti do fizične razgradnje EEO ali
njenega dela.
Tu je podanih nekaj osnovnih izhodišč za oblikovanje podatkov o napravah, ki jih je
treba izpolnjevati za učinkovito in uspešno izvajanje vzdrževalnih del[4].
3.4.3 OPIS DOKUMENTACIJE O VZDRŽEVANJU
Opravljanje posameznih vzdrževalnih del mora opredeliti ustrezna dokumentacija, ki
bo zajemala naslednje podatke in informacije vzdrževalnih delih na
elektroenergetskem objektu oz. napravi:
osnovni tehnični parametri vzdrževanega EEO;
točen čas in datum začetka ter konca izvajanja vzdrževalnih del (po statistiki
dogodkov čas in datum nastanka dogodka);
pri prostorsko razpršenih EEO natančna lokacija izvajanja del;
vrsta dela in predvideni obseg;
opis izvedenih vzdrževalnih del;
popis porabljenega materiala in rezervnih delov (bistvene postavke);
stanje EEO kjer so dela izvajana;
rezultati diagnostike, meritev in preizkusov posameznih naprav, s popisom
uporabljenih instrumentov in naprav;
stroški opravljenega dela (porabljen čas, material, transport, stroški
morebitnih zunanjih izvajalcev);
predlogi za vzdrževalne posege v prihodnje z oceno roka, v katerem naj se
ta dela izvedejo;
imena izvajalcev del in osebe, odgovorne za izvajanje del ter nadzor (to velja
tudi za morebitne zunanje izvajalce);
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 27 od 61
za posamezne naprave je treba voditi statistiko vsega vzdrževanja
(načrtovano, nenačrtovano, preventivno vzdrževanje, popravljalno
(korektivno) vzdrževanje), ki omogoča izračun njihove zanesljivosti.
Tudi v primeru dokumentacije o vzdrževanju, je treba izpolniti nekatere pogoje, ki so
osnova za enostavno in učinkovito uporabo le-te, in sicer:
dokumentacija mora biti pregledno urejena za posamezne naprave in za
celoten EEO,
dokumentacija za vzdrževanje in dokumentacija o izvajanju vzdrževalnih del
mora biti stalno dosegljiva odgovornim osebam in izvajalcem vzdrževanja.
Elektro Ljubljana ima na področju vzdrževanja uveljavljene predvsem naslednje
dokumente:
Navodila za obratovanje in vzdrževanje elektroenergetskih naprav, ki jih sestavljajo:
navodila za obratovanje,
navodila za vzdrževanje, ki pa jih sestavljajo:
navodila za preglede in vzdrževanje VN in SN
nadzemnih vodov;
navodila za preglede in vzdrževanje SN kabelskih
vodov;
navodila za preglede in vzdrževanje RTP, RP;
navodila za preglede in vzdrževanje TP;
navodila za preglede in vzdrževanje NN omrežij.
Dokumentacija o vzdrževanju nam tako predstavlja vez med sedanjostjo in
preteklostjo ter nam zagotavlja sledljivost opravljanja vzdrževalnih del na
posameznih elektroenergetskih napravah[4].
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 28 od 61
4 STATISTIKA DOGODKOV NA OBRAVNAVANEM
OMREŽJU
V letni statistiki 2011 so prikazani pomembnejši statistični podatki o planiranih delih,
okvarah in motnjah, ki so se v tem letu zgodili na SN omrežju podjetja Elektro
Ljubljana okolica. Vsi dogodki SN se sproti ob nastanku beležijo v CV na
posameznih poslovnih enotah, nato se pa vsi podatki preko računalnika beležijo v
centru DCV v Ljubljani.
Podatki se vnesejo v računalniško bazo podatkov, tako da je možna statistična
obdelava preko posebnega programa.
4.1 PREGLED DOGODKOV V ELEKTRO LJUBLJANA
Pregled dogodkov v Elektro Ljubljana
ELJ KO LM LO NM TR
Dogodki
Št. vseh dogodkov 3.972 514 939 1.227 834 458
Št. dogodkov na delovni dan 3.752 505 846 1.154 804 443
Št. dogodkov na nedelovni dan 220 9 93 73 30 15
Št. planskih dogodkov 3.439 428 851 1.029 742 389
Št. neplanskih dogodkov 533 86 88 198 92 69
Tabela 9: Pregled dogodkov v Elektru Ljubljana
(Vir: Elektro Ljubljana)
ELJ KO LM LO NM TR
Motnje
Št. vseh motenj 1.124 127 59 486 299 153
Št. motenj na delovni dan 961 114 54 401 254 138
Št. motenj na nedelovni dan 163 13 5 85 45 15
Tabela 10: Prikaz števila motenj
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 29 od 61
4.2 PREGLED MESTA DOGODKOV
ELJ KO LM LO NM TR
Mesto dogodka
Odcepni leseni drog 5 1 1 2 1
Nosilni leseni drog 235 51 6 48 97 33
Kotni leseni drog 23 6 1 7 2 7
Razbremenilni leseni drog 3 3
Nosilni betonski drog 11 1 6 1 3
Kotni betonski drog 1 1
Razbremenilni betonski
drog 1 1
Drogovi skupaj: 279 62 16 55 102 44
Podporni porcelanski
izolator 147 17 3 29 50 48
Kapasti porcelanski izolator 65 2 16 39 4 4
Kapasti stekleni izolator 14 1 12 1
Izolatorji skupaj: 226 20 19 80 54 53
AL-FE vodnik(35 mm2) 36 21 2 11 1 1
AL-FE vodnik(70 mm2) 93 34 19 15 25
Poizolirani vodnik 36 29 1 5 1
Vodniki skupaj: 165 84 2 31 21 27
Konzola 10 3 7
Obešalni pribor 13 1 2 10
Tokovna vez in sponka 146 5 1 19 102 19
Žica za pritrditev vodnika 1 1
Pritrdilna oprema skupaj: 170 6 1 25 119 19
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 30 od 61
Varovalke 121 21 4 62 28 6
Ostali elementi 14 7 2 2 3
Transformatorska postaja
SN/NN 1.320 46 319 478 424 53
Vod 1.113 107 76 781 87 62
Distribucijski transformator 145 40 36 21 34 14
Streha 5 1 2 2
Prenapetostni odvodnik 168 45 1 33 46 43
Energetski transformator 72 3 20 16 17 16
SN celica 97 4 17 7 63 6
Ostale naprave v omrežju 65 3 37 14 7 4
Mest dogodka ni poznano 10 3 1 1 5
Tabela 11: Pregled mesta dogodkov
(Vir: Elektro Ljubljana)
4.3 VZROK DOGODKA
ELJ KO LM LO NM TR
Atmosferski in elementarni
vzroki
Atmosferska prenapetost 49 10 2 21 11 5
Direktni udar strele 11 4 5 2
Požar 11 2 1 5 2 1
Vihar 4 2 1 1
Sneg, led, žled 37 14 23
Megla, rosa, kondenz 1 1
Poplave 0
Potresi 0
Plazovi 2 1 1
Skupaj: 115 32 4 56 16 7
Tabela 12: Prikaz atmosferskih in elementarnih vzrokov
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 31 od 61
ELJ KO LM LO NM TR
Tuji vzroki
Dotik, padec drevja 115 37 57 14 7
Ptiči 11 3 3 5
Ostale živali 3 1 1 1
Namerna poškodba 1 1
Zemeljska in bagerska dela 20 1 12 4 1 2
Tuje osebe 7 3 1 2 1
Izklop na zahtevo tretje osebe 18 3 8 2 5
Material in izdelava 16 2 6 4 1 3
Staranje ali obraba 174 14 55 58 23 24
Obseg rastlinja 150 64 2 28 24 32
Ostali tuji vzroki 9 2 7
Skupaj: 524 121 85 172 71 75
Tabela 13: Prikaz tujih vzrokov
(Vir: Elektro Ljubljana)
ELJ KO LM LO NM TR
Lastni vzroki
Pleskanje 3 2 1
Sprememba regulacijskih
stopenj 11 2 7 2
Prestavitev 29 1 7 8 8 5
Priklop-odklop tokovnih mostov 40 4 3 26 7
Zamenjava 745 92 95 297 160 101
Revizija 1.409 89 541 163 470 146
Vzdrževanje 462 115 66 202 54 25
Remont 144 2 28 102 12
Umerjanje 297 6 112 112 24 43
Novogradnje 169 15 29 54 51 20
Napačna stikalna manipulacija 2 1 1
Dotik pod napetostjo 1 1
Olje 61 27 20 2 9 3
Ostali lastni vzroki 42 6 12 10 6 8
Skupaj: 3.415 359 911 963 809 373
Tabela 14: Prikaz lastnih vzrokov
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 32 od 61
ELJ KO LM LO NM TR
Posebni vzroki
Preobremenitev 0
Obratovalna prenapetost 6 2 2 2
Preklop voda 4 2 2
Križanje vodov 1 1
Nepravilno delovanje
zaščite 1 1
Varnostni izklop 132 11 35 41 27 18
Ostali posebni vzroki 23 1 6 10 3 3
Skupaj: 167 14 43 54 33 23
Tabela 15: Prikaz posebnih vzrokov
(Vir: Elektro Ljubljana)
4.4 OMEJITVE DOBAVE EL. ENERGIJE
ELJ KO LM LO NM TR
Omejitve dobave el. energije
Okvare na postrojih dobavitelja 6 1 2 3
Vzdrževalna dela pri dobavitelju 55 1 27 14 6 7
Omejitev porabe zaradi pomanjkanja moči 0
Omejitev porabe zaradi pomanjkanja
energije 0
Razpad sistema 0
Nega 0
Ostale omejitve 0
Vzrok dogodka ni poznan 89 4 9 52 13 11
Skupaj: 150 6 36 68 22 18
Tabela 16: Prikaz omejitve dobave električne energije
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 33 od 61
4.5 DELOVANJE IZKLOPNIH NAPRAV
ELJ KO LM LO NM TR
Delovanje izklopnih aparatov
Odklopnik SN voda 1.477 283 432 428 199 135
Odklopnik za SN transformator 183 9 63 44 40 27
Odklopni ločilnik 2.528 214 929 778 443 164
Ločilnik PS 2.763 608 48 1.030 883 194
Skupaj: 6.951 1.114 1.472 2.280 1.565 520
Tabela 17: Prikaz delovanja izklopnih aparatov
(Vir: Elektro Ljubljana)
Iz tabel je razvidno, da je največ dogodkov v Elektru Ljubljana okolica. Razlog je
predvsem v nadzemnih vodih, ker so bolj izpostavljeni atmosferskim in
elementarnim vplivom. Velikokrat pa vzrok dogodka ni poznan. Elektro Ljubljana
okolica ima največ izpadov na strani tujih vzrokov, vendar se tem dogodkom ne
moremo izogniti. Veliko je tudi dotrajanih lesenih drogov, ki pa se jih zaradi
pomanjkanja sredstev iz strani SODA ne da zamenjati.
Leto 2014 je najbolj zaznamoval žled. Tukaj je bilo na udaru najbolj SN in NNO
omrežje. To se sanira zelo počasi, ker vmes pridejo tudi katere druge prioritete, npr.
havarije, ki nastanejo v letnem času. Upajmo, da bo teh dogodkov v prihodnje čim
manj.
5 IZHODIŠČA ZA IZVAJANJE VZDRŽEVALNIH DEL NA
SN OMREŽJU
Navodila za vzdrževanje distribucijskega omrežja opredeljujejo način vzdrževanja,
vrsto vzdrževalnih del, vzdrževalna opravila in v splošnem tudi roke njihovega
izvajanja za posamezne naprave, vode in postroje, ki opravljajo nalogo
razdeljevanja električne energije odjemalcem, ne glede na lastništvo naprav in
objektov. Navodila opredeljujejo roke opravljanja vzdrževalnih del (preglede,
revizije) in ne razčlenjujejo pripravljalna in administrativna dela, ki so nujno potrebna
za izvedbo vzdrževalnih del[7].
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 34 od 61
5.1 IZVAJANJE VZDRŽEVANJA
Vzdrževalna dela, ki se izvajajo na naslednjih objektih, napravah, opremi in vodih,
so sledeča:
- RTP in RP (VN, SN, NN oprema in naprave):
primarna oprema (energetski transformatorji, odklopniki, ločilniki, TT, NT
idr.),
sekundarna oprema (zaščita in vodenje, merilne naprave, telekomunikacije),
gradbeni objekti;
- TP (SN/NN) (SN, NN oprema in naprave):
primarna oprema (distribucijski transformatorji, odklopniki, ločilniki, TT, NT
idr.),
sekundarna oprema (zaščita in vodenje, merilne naprave, telekomunikacije),
gradbeni objekti;
- nadzemni vodi (VN, SN, NN oprema in naprave ter DVLM),
- podzemni vodi (VN, SN in NN),
- kabelska kanalizacija,
- center vodenja,
- merilni center,
- priključki uporabnikov,
- merilne naprave.
Vzdrževalna dela se izvajajo na podlagi naslednjih mehanizmov:
• načrta vzdrževanja,
• poročil (zapisnikov) o ugotavljanju stanja naprav,
• na podlagi ocene stanja,
• na podlagi poročila o nastali okvari,
na zahtevo inšpektorja ali SODO v primeru zapisniško ugotovljenih
pomanjkljivosti na napravah oz. omrežju.
Pri izvajanju vzdrževalnih del je treba upoštevati še dokumentacijo, navodila
proizvajalcev in pravilnike ter standarde s področja vzdrževanja[7].
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 35 od 61
5.2 PREVENTIVNO VZDRŽEVANJE
Preventivno vzdrževanje se izvaja pred nastankom okvare in zajema naslednja
vzdrževalna dela:
pregled,
revizija in odprava pomanjkljivosti,
remont,
diagnostika,
meritve,
preizkusi,
obnova.
To vzdrževanje se izvaja ob upoštevanju letnega, mesečnega in tedenskega načrta
vzdrževanja. Pri tem so predvideni roki opravljanja vzdrževalnih del (pregled,
revizija) za posamezne naprave[7].
5.3 ROKI ZA VZDRŽEVANJE
Za roke so dovoljena odstopanja v obsegu, kot sledi:
Predvideni rok Dovoljeno odstopanje
Do enega tedna 2 dni
Do enega meseca 7 dni
Do šest mesecev 30 dni
Do enega leta 90 dni
Več kot eno leto 120 dni
Tabela 18: Prikaz rokov za vzdrževanje
(Vir: Navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega omrežja
Verzija 1.0, 13. 9. 2013)
Dovoljena so tudi večja odstopanja, pri čemer je treba upoštevati stanje naprav in
morebitne posebne okoliščine, ki zajemajo naslednje dejavnike:
obratovalne okoliščine, ki ne dovoljujejo izklop predmetne naprave (voda);
izredne obremenitve;
veliko pomembnost posameznega objekta za napajanje odjemalcev;
atmosferski ali klimatski pogoji;
zemljepisne posebnosti;
nezadostnega števila potrebnih delavcev;
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 36 od 61
drugi utemeljeni razlogi.
Odstopanje mora za posamezen primer odobriti SODO po vnaprej pripravljeni pisni
utemeljitvi izvajalca. Po opravljenih preventivnih vzdrževalnih delih je treba izdelati
poročilo o opravljenih delih in o stanju naprave (postroja, voda), na katerem so bila
izvajana dela[7].
5.4 KOREKTIVNO VZDRŽEVANJE
Korektivno vzdrževanje se izvaja po nastali okvari in praviloma zajema naslednja
vzdrževalna dela:
popravilo naprav oz. odprava okvar,
izredni pregled.
V kolikor tako zahtevajo izredne okoliščine, se v okviru korektivnega vzdrževanja
opravijo še dodatna dela, kot so:
diagnostika,
meritve,
preizkusi.
Na podlagi tako dobljenih dodatnih informacij se o nadaljnjih delih na obravnavani
napravi odloča glede na stanje naprave. Po izvedenem popravilu ali izrednem
pregledu se napiše poročilo z vsemi podatki, ki so relevantni za nadaljnje odločanje.
Izven rednega delovnega časa mora distribucijsko podjetje organizirati dežurno
službo za odpravo okvar. Distribucijsko podjetje mora organizirati korektivno
vzdrževanje tako, da bo okvara odpravljena v najkrajšem možnem času[7].
5.5 NAČRTOVANJE VZDRŽEVANJA
Distribucijska podjetja izdelujejo načrte vzdrževanja v skladu z navodili SODO in
internimi pravili. Pri realizaciji načrta vzdrževanja je treba upoštevati vse zakone,
predpise in standarde ter interne akte distribucijskih podjetij ob upoštevanju zakona
o varnosti in zdravju pri delu. O realizaciji načrta vzdrževanja je treba izdelati
poročilo[7].
5.6 DOKUMENTACIJA
Dokumentacija o snovanju, projektiranju in gradnji distribucijskih elektroenergetskih
naprav ni predmet te točke.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 37 od 61
Potrebno je vodenje, spremljanje in dopolnjevanje celotne dokumentacije o gradnji,
obratovanju in vzdrževanju tekom cele njihove življenjske dobe. Dokumentacijo je
treba voditi ažurno in jo sproti dopolnjevati. Vodenje, dopolnjevanje in razdeljevanje
dokumentacije je treba v največji možni meri podpreti s sodobnimi informacijskimi
sredstvi. Za vodenje, spremljanje in dopolnjevanje celotne dokumentacije je
zadolženo distribucijsko podjetje. Slednje pa mora na zahtevo SODO takoj
omogočiti vpogled v celotno dokumentacijo. Le-to je potrebno hraniti v skladu s
tehničnimi predpisi in internimi akti distribucijskega podjetja o hrambi dokumentov
(arhiviranje)[7].
5.7 SPREMLJANJE, NADZOR IN OBVEŠČANJE
Direktorji distribucijskih podjetij morajo zagotoviti spremljanje, nadzor in poročanje o
izvajanju del. Poročanje o izvajanju vzdrževanja mora potekati v skladu z navodili
SODO.
Za nadzor pooblaščeni delavci pri svojem delu upoštevajo pooblastila, ki jih imajo
osebe, zadolžene za izvajanje vzdrževanja, upoštevati pa morajo še določila:
Pravilnik o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest distribucijskega
podjetja.
Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu.
Usmeritve in navodila za izvajanje nadzora v skladu z ISO standardi, ki jih
uporabljajo distribucijska podjetja[7].
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 38 od 61
6 ORGANIZACIJA VZDRŽEVALNIH DEL NA SN
NADZEMNIH VODIH
Sama organizacija vzdrževanja poteka takole:
- obhodi tras(SN in NNO),
- poseki tras (SN in NNO),
- revizije vseh postrojev,
- zamenjava drogov,
- zamenjava poškodovanih delov,
- urejanje okolice,
- pisanje poročil.
6.1 OBHODI TRAS
Obhodi tras se izvajajo dvakrat letno. Izvajajo se tudi izredni obhodi. Ti obhodi se
delajo po neurjih, po nevihtah, po večkratnih izpadih na daljnovodu, kjer se ne more
vzpostaviti normalnega stanja. Namreč pomanjkljivosti se iščejo toliko časa, dokler
se je ne najde oz. odkrije. Enako se dela tudi pri NNO.
Slika 6: Žica na konzoli
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 39 od 61
Slika 7: Žica v zraku
(Vir: Elektro Ljubljana)
Slika 8: Poškodovana pritrdilna žica
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 40 od 61
Slika 9: Izolator v zraku
(Vir: Elektro Ljubljana)
6.2 POSEKI TRAS
Pri obhodih po trasi se ugotovi, kje so potrebni obseki in poseki. Ti se izvajajo zaradi
vegetacije. Vsak stik vegetacije z vodniki pomeni izpad omrežja. Kadar pride do
stika z zemljo, je potrebno daljnovod izklopiti in opraviti posek. Šele po opravljenih
delih gre daljnovod lahko v obratovanje. Ta dela so, poleg ostalega dela, zato zelo
pomembna. Včasih je potrebno tudi dogovarjanje za poseke in obseke z lastnikom
zemlje, na kateri stoji bodisi NNO vod ali SN vod.
Slika 10: Žice v vejah
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 41 od 61
Slika 11: Žice v krošnji drevja
(Vir: Elektro Ljubljana)
6.3 REVIZIJA
Pri revizijah se dela izvajajo strogo v breznapetostnem stanju. Za izvajanje revizij se
je treba vnaprej dogovoriti z odjemalci, ki bodo ali so nekako v to vključeni. To so
predvsem obrtniki, ki si nekako ne morejo privoščiti izpada električne energije, zato
se jih toliko prej obvesti in se z njim nekako dogovori kdaj in koliko časa se bodo
dela izvajala. V teh primerih se dela vedno pogosteje izvajajo med vikendi ali pa
zgodaj zjutraj.
Sam namen revizije je, da se ugotovi stanje naprave, in sicer ali deluje brezhibno ali
pa je potrebno popravilo. A namen revizije ni, da bi se stvari zamenjale, to je samo
nekakšen vizualni pregled in preizkus naprave. V tem segmentu je zajeto tudi
čiščenje in mazanje naprave in zamenjava obrabljenih delov ter nastavitve.
Če se ugotovi, da določena naprava ne bo delovala, se jo zamenja z novo. Skratka,
sama revizija zajema kompleten pregled stikalnih naprav, transformatorjev, čiščenje
prostorov, TP-jev, pragovnih stikal na lesenih in betonskih drogovih ter mejnih stikal.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 42 od 61
Slika 12: Pragovno stikalo z gasilnimi komorami
(Vir: Elektro Ljubljana)
Slika 13: Daljinsko vodeno stikalo na ND
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 43 od 61
Slika 14: Stikalo na A-drogu
(Vir: Elektro Ljubljana)
6.4 ZAMENJAVA POŠKODOVANIH DELOV
Menjava poškodovanih ali razbitih delov je rezultat divjanja narave, kar se vidi
predvsem v današnjih časih. V to je zajeta menjava transformatorja, SN izolatorjev,
SN odvodnikov, konzol, drogov, žice … Za menjavo poškodovanih delov, odvisno
od škode, sta potrebna najmanj dva elektromonterja. To delo izven delovnega časa
opravlja dežurni monter.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 44 od 61
Slika 15: Strela
(Vir: Elektro Ljubljana)
Slika 16: Havarije Gozd 2008
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 45 od 61
Slika 17: Zlomljene betonske klešče
(Vir: Elektro Ljubljana)
Slika 18: Zlomljen ND
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 46 od 61
Slika 19: Uničen prenapetostni odvodnik
(Vir: Elektro Ljubljana)
Slika 20: Požgan ND
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 47 od 61
6.5 ZAMENJAVA DROGOV
Podrobneje bom opisal, kaj vse je potrebno za zamenjavo drogov, kaj vse
potrebujemo za izvedbo del in kaj je potrebno storiti za varnost ljudi.
6.5.1 DOGOVARJANJE
Po obhodu trase na daljnovodu je ugotovljeno, da je treba zamenjati nekaj lesenih
drogov, ker so dotrajani. To je potrebno storiti zaradi varnosti ljudi, ki se na tej
lokaciji nahajajo. Potrebno se je dogovoriti za izklop, za izvedbo del, dogovor s
kooperanti, kdaj se bodo dela izvajala, dogovor z lastniki zemljišč in ostalimi
udeleženci pri tem delu.
6.5.2 DOKUMENTI
Pri dokumentih moramo biti zelo dosledni. S strani vodij in delovodij mora biti vse
napisano in podpisano. Tukaj mislim na delovni nalog in delovni program. Te
dokumente mora vsak, ki je na nalogu naveden, prebrati in podpisati, vse pa mu
mora biti tudi razumljivo. Vsak mora vedeti, zakaj je odgovoren in katero delo mu je
dodeljeno.
Vse podpisane dokumente je treba faksirati v DCV (dispečerski center vodenja). Za
vsako stikalno manipulacijo mora DCV vedeti in brez njegovega dovoljenja ne sme
nihče nič storiti. Pred samim pričetkom del mora biti vsakemu od delovodij izdan
dokument, na katerem je napisano, kateri del je brez napetosti in da je daljnovod
obojestransko ozemljen. Seveda mora biti tudi podpisan s strani osebe, katera je
vzpostavila breznapetostno stanje, in osebe, katera je prejela ta dokument. Po
končanih delih mora biti ta dokument znova podpisan ravno v nasprotnem vrstnem
redu. Teh dokumentov se ne zavrže takoj po končanih delih, ampak se jih shrani za
dobo petih let.
6.5.3 IZVEDBA DEL
Šele nato, ko imamo vse dokumente pripravljene, seveda mora biti vse podpisano
tako od nadrejenih kot od podrejenih, se lahko lotimo del.
Najprej moramo na samo mesto pripeljati lesene drogove, kot tudi sam obesni
material (konzole, vijake, podložke, podporne izolatorje, betonske klešče). Nato gre
nekaj dni prej na teren ekipa, da stvari pripravi za realizacijo. Ko so določeni termini
izklopov, se mora še enkrat vse obvestiti preko radijskih postaj in tudi preko
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 48 od 61
interneta. Vsi izklopi so tudi na naši spletni strani (http://www.elektro-ljubljana.si/1/O-
omrezju/Obvestila-o-izklopih.aspx).
Ko pridejo vse ekipe na teren, se zberejo na dogovorjeni točki, kjer se počaka, da se
najprej izvedejo stikalne manipulacije. Ko je daljnovod obojestransko izklopljen in
ozemljen, se da delovodjem dovoljenje za delo. Na delovnem nalogu je napisano,
katero točko ima vsaka ekipa. V nadaljevanju gredo vsi na svoje položaje in preden
se dela sploh začnejo, morajo preveriti breznapetostno stanje na samem delovišču.
Ko to naredijo, se dela lahko šele pričnejo. Seveda vsi ti preklopi in izklopi potekajo
preko DCV-ja. Tukaj se vsi pogovori snemajo, če bi slučajno prišlo do kakšne
nesreče.
Če je na terenu več ekip hkrati, se na delovnem nalogu določi koordinatorja. Ko so
vse te najpomembnejše stvari za varno delo narejene, se lahko monterja pošlje na
delo. Pri tem delu sodelujejo tudi zunanji kooperanti, ki pa morajo upoštevati vsa
varnostna opozorila, pa čeprav samo kopljejo jame za nosilne in druge drogove. Na
teren včasih pride tudi varnostni inženir pogledat, kako potekajo dela – če so v
skladu z varnostnimi predpisi in če se jih vsi držijo. Ko so dela zaključena, se vse
ekipe zopet zberejo pri zbirni točki in se dokumenti predajo koordinatorju del. Ko se
ta papir odda pomeni, da so dela zaključena in da so vsi monterji na tleh in
odstranjeni iz delovišča poleg kooperantov. To pomeni, da gre daljnovod lahko pod
napetost. O zaključku in o odstranitvi z delovišča se nadrejenega obvesti tudi preko
DCV-ja. Ko vsak delovodja, odvisno koliko jih je, pove, da so vsi odstranjeni in da se
daljnovod lahko priklopi, šele takrat gre oseba, ki je odgovorna za breznapetostno
stanje, v preklope. Še enkrat ponavljam, da se vsa dela izvajajo preko DCV-ja. Vsa
dela, ki so bila narejena pred pričetkom del, se po končanih delih vršijo v obratnem
vrstnem redu.
Obstaja PET ZLATIH PRAVIL:
1. IZKLOPI VSE POLE IN IZ VSEH STRANI!
2. ZAVARUJ SE PROTI PONOVNEMU VKLOPU!
3. PREIZKUSI BREZNAPETOSTNO STANJE!
4. OZEMLJI IN KRATKO SKLENI!
5. BLIŽNJE DELE, KI SO POD NAPETOSTJO, PREKRIJ IN
NEVARNA MESTA OGRADI!
Ko so dela zaključena, se počaka na zbirnem mestu toliko časa, da gre daljnovod v
normalno obratovalno stanje.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 49 od 61
6.6 UREJANJE OKOLICE
Sem sodi čiščenje, pometanje, košnja in urejanje okolice TP-jev. Kar pa jih je v
nadzorništvu Grosuplje veliko. Imamo 311 TP-jev. V to točko je zajeto tudi urejanje
okolice okoli samega nadzorništva. Mislim, da urejena okolica veliko pomeni za
zaposlene.
6.7 PISANJE POROČIL
Tako kot povsod, je tudi tu potrebno napisati poročilo o delu. Le-to je potrebno
napisati za vsako stvar, ki si jo naredil. Potrebno je oddati poročila od obhodov SN
vodov in NNO vodov. Prav tako je potrebno napisati poročilo o opravljenih revizijah
– kaj smo storili in kaj bi bilo potrebno storiti v prihodnje, da zadeva deluje
brezhibno. Ta poročila je potrebno oddati delovodji, slednji pa jih odda vodstvu. Na
podlagi teh napisanih poročil se delajo tudi plani za delo naprej.
7 OCENA STROŠKOV IZVAJANJA VZDRŽEVALNIH
DEL
Vzdrževanje distribucijskih elektroenergetskih naprav, postrojev in vodov je
pomembna dejavnost distribucijskih podjetij, katerih obveza je zanesljivo napajanje
odjemalcev z električno energijo. Delovanje posameznih naprav je odvisno od
številnih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo stanje, in s tem na zmožnost brezhibnega
delovanja. S stališča vzdrževanja je pomembno spremljanje delovanja posameznih
skupin naprav, kot so energetski transformatorji (VN/SN), VN odklopniki, SN
odklopniki, VN ali SN ločilniki ali instrumentni transformatorji glede na napetostni
nivo[2].
7.1 PREGLEDI SN VODOV
Pregledi se opravljajo periodično po normativu in izredno na elementih voda z
namenom, da se zagotovi normalno delovanje in ohrani življenjska doba naprave.
Pri tem je obseg del minimalen in se opravlja s tal s pomočjo daljnogleda med
normalnim obratovanjem voda. Redni pregledi se izvajajo po letnem planu, ki ga
sestavi vodja nadzorništva. Ob pregledih SN vodov se ugotavlja dejansko stanje
elementov daljnovodov:
- LESENI DROGOVI (v betonskih kleščah): - preverjanje lege droga;
- ugotavljanje zunanjih poškodb droga;
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 50 od 61
- ugotavljanje zunanjih poškodb nožnega dela droga;
- preverjanje trhlosti nožnega dela droga;
- ugotavljanje stanja gornjih delov droga;
- ugotavljanje stanja spojnega materiala zgornjega dela droga;
- ugotavljanje stanja opozorilnih tablic, številk in letnic (namestitev
poškodovanih in manjkajočih);
- ugotavljanje zunanjih poškodb nožnega dela droga (stanje betonske obloge,
korozija armature).
- PROGOVNO STIKALO: - ugotavljanje stanja izolatorjev,
- ugotavljanje stanja mehanizma za vklop/izklop,
- ugotavljanje stanja pritrditev odklopnega ločilnika na drog,
- ugotavljanje stanja ozemljitvenih priključkov,
- ugotavljanje števila delovanj,
- ugotavljanje stanja oznak vklopljeno/izklopljeno.
- OBESNI MATERIAL IN IZOLATORJI: - ugotavljanje vertikalnosti verige,
- ugotavljanje stanja pribora izolatorskih verig,
- ugotavljanje stanja izolatorskih členov (izolatorjev),
- ugotavljanje onesnaženosti izolatorskih členov (izolatorjev),
- ugotavljanje poškodb kovinskih delov izolatorskih členov (izolatorjev) –
rjavenje.
- VODNIKI IN ZAŠČITNE VRVI: - ugotavljanje stanja (poškodb) tokovodnikov;
- ugotavljanje stanja (poškodb) zaščitne vrvi;
- preverjanje povesov tokovodnikov in zaščitne vrvi;
- preverjanje razdalj med tokovodniki in med tokovodniki in zaščitnim
vodnikom;
- preverjanje varnostnih razdalj (tokovnih mostov, mest prepletanja faz);
- ugotavljanje stanja nastavitvenih sponk in vrvi;
- preverjanje varnostnih višin in oddaljenosti na mestih križanj z drugimi
objekti.
- TRASA NADZEMNEGA VODA: - ugotavljanje stanja posekov na trasi,
- preverjanje varnostnih oddaljenosti (vodnikov),
- ugotavljanje stanja drevja ob robu trase,
- ugotavljanje stanja dostopnih in obhodnih poti[2].
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 51 od 61
7.2 REVIZIJE SN VODOV
Revizija se opravlja enkrat letno in se opravlja na elementih voda pred nastankom
okvare z namenom, da se zagotovi normalno delovanje in ohrani življenjska doba
naprave. Ob revizijah vodov je obseg del večji in se ob pregledu, ki zajema vsa dela,
kot so opisana v prejšnji točki, opravijo še dodatna dela, ki se opravljajo v
breznapetostnem stanju (če je to potrebno) in pri katerih je potrebna tudi zagotovitev
varnega dela, ki je skladna z Navodilom za varno delo (NA 093):
NA DROGOVIH (jekleno predalčni drogovi): - čiščenje temeljev stebra;
PROGOVNO STIKALO: - preverjanje delovanja stikala vklop/izklop,
- ugotavljanje stanja priključkov in kontaktov,
- podmazovanje gibljivih delov;
OBESNI MATERIAL: - ugotavljanje stanja pribora za zaščitno vrv,
- pregled usmerjenosti iskrišč ter morebitno nastavljanje,
- pritrditev vijakov na sponkah tokovnih mostov;
IZOLATORJI: - čiščenje in premazovanje izolatorskih členov (izolatorjev) v onesnaženem
okolju;
VODNIKI IN ZAŠČITNE VRVI: - termovizijski pregled vodnikov;
TRASA NADZEMNEGA VODA: - čiščenje trase in dostopnih poti,
- podiranje drevja trase – gozdni rob[2].
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 52 od 61
7.3 STROŠKI VZDRŽEVANJA SN
Delo Količina Cena Št. monterjev Stroški
Obhodi dvakrat letno 16,20 €
(80 min/km)
4 7.776 €
Posek podrasti Cca 70.000 m2 0,10 €/m
2 4 28.000 €
Posek in obsek
dreves
Cca 450 h 12 €/h 4 21.600 €
Revizija SN stikal 1 ura in material
(364 kom)
Cca 100 € 2 Cca 12.410 €
Revizija TP 277 min–400 min
z materialom
(311 kom)
Cca 300 € 3 Cca 93.300 €
Zamenjava
N-droga
Komplet (strojnik
in monterji)
1.200 € Strojnik + 4 1200 €
Zamenjava
A-droga
Komplet (strojnik
in monterji)
2.500 € Strojnik + 5 2.500 €
Postavitev
B-droga
Komplet (kamion
in monterji)
1.500 €–2.500 € Kamion + 2 Odvisno od
tipa
betonskega
droga
Zamenjava
izolatorja na
drogu
1 kom Cca 200 € 2 Cca 200 €
Zamenjava
poškodovanega
vodnika Al-Fe 70
mm2
Cca 80 m 500 €–1.000€ 5 Dvokratno
krpanje
vodnikov,
napenjanje
Zamenjava Al-Fe
35 mm2 na Al-Fe
70mm2
1000 m Cca 18.000 € 20 V ceni so ure
monterjev, km,
material
Zamenjava Al-Fe
s PIV vodnikom
1000 m Cca 22.000 € 20 V ceni so ure
monterjev, km,
material
Zamenjava SN
odvodnika
3 kom 800 € 2 800 €
Cena kamiona 1 38 €/h–45 €/h 0 Odvisno od
kamiona
Cena strojnika 1 Cca 26 €/h 0 Cca 26 €/h
Tabela 19: Prikaz stroškov vzdrževanja
(Vir: Elektro Ljubljana)
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 53 od 61
Tabela 19 prikazuje približne stroške vzdrževanja na letni ravni. Mogoče so nekateri
podatki v tabeli drugačni od realnih, ker gre za poslovno skrivnost podjetja. Stroški
preventivnega vzdrževanja so na letni ravni približno 203.086 €. Tukaj so zajeti
stroški:
obhodov 277 km SN voda,
posekov podrasti,
posekov in obsekov dreves,
revizija SN stikal in TP,
zamenjava Al-Fe s PIV vodnikom,
zamenjava Al-Fe 35 mm2 na Al-Fe 70 mm2.
Stroški korektivnega vzdrževanja so pa na letni ravni približno 8.271 €.
Zajeti so stroški:
zamenjave N-drogov in A-drogov,
menjave izolatorjev na drogu,
zamenjava poškodovanega vodnika,
postavitev betonskega droga,
zamenjava SN odvodnika,
kamion,
strojnik.
Ti stroški so zelo relativni. Pogojeni so z naravo dela. Naj izpostavim samo strošek
menjave SN odvodnika. V tabeli je cena za komplet, v katerem so trije kosi. Lahko
se zgodi, da jih moramo zamenjati veliko več kot en komplet. Enako je tudi z
menjavo SN izolaterjev ter lesenih drogov. Vsi ti stroški so lahko na letni ravni
mnogo večji ali pa manjši. Žal na to nimamo vpliva.
Za letošnje leto lahko rečemo, da so stroški korektivnega vzdrževanja zelo visoki.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 54 od 61
8 ZAKLJUČEK
Vzdrževanje je ena od osnovnih dejavnosti distribucijskega podjetja Elektro
Ljubljana. To še zlasti velja za SN omrežje, ki je hrbtenica razdelilnega omrežja
vsakega distribucijskega podjetja. V nalogi je ugotovljeno, da so za kakovostno in
učinkovito vzdrževanje SN omrežja pomembni naslednji dejavniki:
kakovost vgrajene opreme in vodov;
vzpostavljen sistem preventivnega vzdrževanja;
vzpostavljen sistem korektivnega vzdrževanja – odprava okvar;
ustrezno usposobljeno osebje, ki izvaja vzdrževalna dela;
ustrezna koordinacija med službami vzdrževanja in obratovanja, kar
zagotavlja varnost pri izvajanju posameznih del;
vzpostavljen sistem dežurne službe izven delovnega časa;
hitro odkrivanje in odpravljanje okvar.
Veliko poudarka je na samem obhodu SN omrežja in pisanju poročil. Pri revizijah in
remontih se upoštevajo tudi napisana poročila, saj je moto podjetja ta, da so
odjemalci brez električne energije zelo malo časa. Stremi se k temu, da se v
enkratnem izklopu zamenja več stvari naenkrat, da ne bi bilo potrebno ponovno
izklopiti odjemalcev. Večkratnega izklapljanja se lahko poslužujemo tam, kjer je
možnost prenapajanja. V večini primerov se zagotavlja prenapajanje, ampak
največji problem nastane za mesta, kjer to ni izvedljivo.
Vzdrževanje omrežja mora biti zagotovljeno tako, da je izpadov zelo malo ali nič.
Vsak izpad je za nas zelo pomemben, zato se strmi k temu, da se jim izognemo. V
današnjem času si zelo težko predstavljamo biti brez električne energije.
Tako kot z vsako stvarjo, so tudi z vzdrževanjem povezani stroški. Ti stroški so
lahko zelo veliki. V nalogi je ugotovljeno, da so stroški preventivnega vzdrževanja
zelo majhni, odvisni od ukrepanja vodilnih oseb v posameznih nadzorništvih. Če se
recimo najde kakšna okvara in se jo takoj odpravi, so stroški lahko minimalni, če pa
se okvara ne odpravi in se samo čaka, so pa stroški veliki. Mislim, da se da v
preventivnem vzdrževanju še veliko prihraniti. Veliko izpadov je na strani vegetacije.
Pri korektivnem vzdrževanju so pa stroški lahko tudi astronomsko veliki. Na to pa žal
nimamo vpliva. Ti stroški so odvisni od razsežnosti okvar in posledic, ki so nastali.
Letos so zaradi žledoloma stroški zelo veliki, posledice se še odpravljajo.
Elektro Ljubljana je leta 2011 začela z uvajanjem DPN na NNO. Po uspešni fazi
uvajanja in izvajanja DPN na NNO se je vodstvo odločilo, da naredi pomemben
korak k DPN na SN. Začelo se je z DPN na SN, čiščenje TP. To je običajno v svetu
prvi korak, ki bo pripeljal k dejanskemu izvajanju DPN na SN na nadzemni mreži
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 55 od 61
tako kot v TP. Šele ob uvedbi tehnologije DPN na oddaljenosti, v dotiku ali na
potencialu oz. kombinirani metodi, bomo v Elektro Ljubljana lahko govorili o na novo
osvojeni tehnologiji DPN na SN. Menimo, da je ta proces začet in upamo, da bo
vodstvo v nadaljevanju podprlo DPN kot pomembno izboljšavo pri preventivnem
vzdrževanju SN omrežja in tako preprečila veliko število nepotrebnih izklopov
odjemalcev. V Evropi praktično vse velike distribucije preventivno vzdržujejo SN
omrežje z metodo DPN na SN in so na ta način tako bolj prijazni do odjemalcev.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 56 od 61
LITERATURA IN VIRI
[1] Elektro Ljubljana (2014). Dosegljivo na naslovu http://www.elektro-ljubljana.si/.
Dostopno 12. 10. 2014.
[2] Elektro Ljubljana. Interno gradivo.
[3] Tehmar (1999). Slovenski system 20 kV s polizoliranimi vodniki: tehnična
dokumentacija št. PV03S1 / DT-TH. Izdaja 2, marec 1999.
[4] EIMV: Enotna navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega
omrežja; Študija št.: 2157. Ljubljana, marec 2013.
[5] Puhar, S. (1993). Uporaba armiranobetonskih drogov v elektrodistribuciji.
Splošno gradbeno podjetje Primorje, dodatek priročnika (izdaja maj 1992).
[6] IzoElektro (2012). Katalog izdelkov.
[7] SODO (2013). Navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega
omrežja. Verzija: 1.0.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 57 od 61
PRILOGE
Priloga 1: Delovni nalog
Priloga 2: Dovoljenje za delo
Priloga 3: Obvestilo o prenehanju dela
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 58 od 61
Elektro Ljubljana d.d. Grosuplje, dne:
12.11.2014
OE SDO
DELOVNI NALOG št.:GR/1/2014
Čas pričetka del (datum):12.11.2014 (ura): 8:00
Čas zaključka del (datum):12.11.2014 (ura): 14:00
Deli postroja in opis del:
-RTP 110/20 kV GROSUPLJE – POLICA CELICA J 28
-PS PO4 TP Gatina
-Revizija
Dela odobrena: Zahteve za izklop št. DCV 1/14
Odgovorni vodja delovne skupine po tem nalogu je:
RUDOLF KURENT
Odgovorna oseba za vzpostavitev breznapetostnega stanja:
BORUT PERŠ
Za izvedbo del so obvezne naslednje manipulacije in
zavarovalni ukrepi:
-RAZBREMENITEV TP GATINA
-IZKLOP PS PO4
-PREIZKUS BREZNAPETOSTNEGA STANJA IN OZEMLJITEV PS PO4
-PO KONČANIH DELIH SE DV POLICA RAZZEMLJI IN VZPOSTAVI V
NORMALNO STANJE
Dovoljenje za delo izda:
BORUT PERŠ
Obvestilo o prenehanju dela bo izdal
RUDOLF KURENT
Način obvestila odjemalcev in drugih prizadetih oseb:
Posebne pripombe:
Vodja skupine poskrbi za pravočasno pripravo orodja, opreme in
prevoza. Pred pričetkom dela je dolžan seznaniti delovno
skupino z delovnim nalogom kakor tudi s posebnimi pogoji in
nevarnostmi. Ko se je prepričal, da so izvedeni vsi varstveni
ukrepi, izda dovoljenje za pričetek del.
Delovni nalog je dostavljen: DCV LJ., Janez Duša, Borut Perš,
Rudolf Kurent.
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 59 od 61
VARNOSTNA NAVODILA
Za dela na električnih napravah
Izklopi vse pole in iz vseh strani!
Zavaruj se proti ponovnemu vklopu!
Preizkusi breznapetostno stanje!
Ozemlji, kratko skleni!
Bližnje dele, ki so ostali pod napetostjo,
prekrij in nevarna mesta ogradi!
Ponovno vklapljanje izvedi v obratnem vrstnem redu!
Delovni nalog izdal: Delovni nalog prejel:
Janez Duša
______________________ _________________________
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 60 od 61
ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija
Borut Perš: Vzdrževanje SN nadzemnih vodov v Elektro Ljubljana stran 61 od 61