Author of Article

.

V e l i k a k n j i g a o s r e č i

SRECA.›

SRECA.

Uredilleo Bormans

Znanje in modrost strokovnjakov za srečo

z vsega sveta

V e l i k a k n j i g a o s r e č i

SRECA.›

Naslov izvirnika: geluk. The World Book of Happiness

© Uitgeverij Lannoo, 2010

© za slovensko izdajo Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2012

Prevedla Vera čertalič

Uredila andreja Peček

Tehnično uredila Mojca kumar Dariš

Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2012

Predsednik uprave Peter Tomšič

Glavni urednik Bojan Švigelj

Tisk Korotan – Ljubljana, d. o. o., Ljubljana

Prva izdaja, naklada 4000 izvodov

Cena 39,90 €

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu: emka.si

CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

17.023.34(082)

SREČA. : velika knjiga o sreči : znanje in modrost stotih strokovnjakov sreče z vsega sveta / [urednik] Leo Bormans ; [prevedla Vera Čertalič]. – 1. izd. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012

Prevod dela: Geluk.

ISBN 978-961-01-2570-9 1. Bormans, Leo 262976256

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, skupaj s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

5

Veliko zabaveDelo o subjektivnem dobrem počutju je zbralo raziskovalce s področja ekonomije, sociologije, psihologije, politologije, raziskovanja možganov in tako naprej. Spodbujanje dialoga med različnimi vrstami raziskovalcev je naporno, a ključno, in vesel sem, da je to vlogo prevzelo raziskovanje o sreči. Čeprav imamo zamisli o tem, kako nekatere stvari delujejo, ne bi smeli podcenjevati dejstva, kako malo dejansko vemo. Kdor trdi drugače, je zelo verjetno šarlatan. Večina našega znanstvenega védenja o sreči izhaja iz bogatih držav in nemogoče ga je prenesti na večino svetovnega prebivalstva:naj ponovim, za zdaj preprosto ne vemo. Še veliko dela nas čaka, preden bomo lahko gotovi, in prepričan sem, da bo zelo zabavno.

Profesor andrew Clark (Francija)

Brez dolžnostiKako bi morali živeti? To je že stoletja osrednje etično vprašanje filozofov. Ko se sprašujejo, kaj pravzaprav pomeni lepo življenje, se navadno zatekajo k hierarhičnemu pristopu; žal pa njihove ocene ne vključujejo podatkov o tem, kako ljudje dejansko občutijo svoje življenje. Zato bolj predpisujejo kot opisujejo, njihovi predlogi o tem, kako naj bi živeli, pa nam vcepljajo občutek dolžnosti in so navadno tudi pospremljeni s kaznimi za tiste, ki jih ne upoštevajo. Raziskava o sreči temelji na študiji o tem, kako ljudje ocenjujejo svoje življenje, in opredeljevanju dejavnikov, ki sistematično spodbujajo ali preprečujejo njihovo zadovoljstvo z življenjem. Podobno kot filozofija tudi raziskava o sreči pripelje do predlogov, kako bi mogli živeti zadovoljno. Kakorkoli že, bolj so priporočila kakor dolžnosti in niste jim dolžni slediti. Pravzaprav jim vsi niti ne morejo. Za povrh pa sploh ne boste kaznovani, če jih ne boste upoštevali – čeprav se takemu ravnanju navadno pridruži obžalovanje.

Profesor Mariano rojas (Mehika)

»Kje je modrost, ki smo jo izgubili v znanju? Kje je znanje, ki smo ga izgubili v informacijah?«

T. S. Eliot, Nobelov nagrajenec za književnost, 1948

7

Dobrodošli v Veliki knjigi o sreči

Prijatelji mi govorijo, da sem življenjski strokovnjak za optimizem. Zato sem se odločil napisati knjigo o tem: 100 % pozitivno. V njej sem se lotil raziskovanja, v čem je skrivnost optimizma, tako v meni kakor v svetu, ki me obdaja. Med raziskovanjem sem ugotovil, da je bilo o optimizmu in sreči opravljenih že na tisoče študij. In da vsak dan potekajo nove. Začetek

21. stoletja torej ni zastrt le v slabe novice. Raziskovalci po vsem svetu se predano poglabljajo v razmeroma novo vedo o pozitivni psihologiji, ki ne izhaja iz napak, porazov in negativnih sindromov, marveč temelji na pozitivni moči ljudi. Če bomo bolje razumeli stvari, zaradi katerih smo zdravi, srečni in uspešni, bomo te mehanizme lahko bolje uporabljali in osrečili sebe in tudi svet, ki nas obdaja. Po nekem predavanju se mi je približal sedemnajstletnik. Rekel je: »Zdaj bom znal odgovoriti, ko me bodo spraševali, kaj bi rad postal. Optimist bom. Razumel sem, da je to nekaj, česar se lahko naučim.«

Prva novinarska vprašanja ljudem, ki se specializirajo v optimizmu in sreči, so vedno zelo sumničava. »Ste nekakšen idealist? Mar res ne vidite, kako žalosten in grozljiv kraj je v resnici svet?« Vprašanja so največkrat cinično obarvana. Ciniki pogosto niso srečni, so pa zelo

zadovoljni s seboj. Pravzaprav govorijo: »Poglej, kako bister in inteligenten sem!

V nekaj kratkih minutah lahko pogasim vso strast, ogenj in upanje, ki gorijo v tebi!«

To je najlažja – ne pa zadovoljujoča – življenjska filozofija. Drugi omalovažujejo optimizem z obrabljenimi obrazci: »Nisem ne optimist ne pesimist, ampak realist.« Tako imenovani realisti so v resnici pesimisti, ki tega nočejo priznati. Seveda so obdobja, ko gre kaj narobe, in vsak ima pravico, da je tedaj žalosten. Kljub temu pa je v vsakem od nas neizmerna pozitivna moč, ki jo lahko razvijamo in krepimo. V Nepalu sem spoznal pomen dnevnega pozdrava, ki veliko pove: »Namasté (klanjam se bogu v tebi).«

Za to knjigo sem prebral nešteto znanstvenih poročil in izsledkov raziskav. In vedno znova me je presenetilo, da nihče od mojih prijateljev še nikoli ni slišal zanje. »Pozitivna psihologija? Kaj je to?« Zato sem se odločil, da se bom povezal s 100 najuglednejšimi izvedenci

s tega področja in jih prosil, naj povzamejo svoje delo v največ 1000 besedah, nekakšnem sporočilu svetu. Odkril sem, da so pozitivni psihologi tudi sicer zelo prijazni ljudje. Skoraj vsi so z veseljem ustregli moji prošnji. Ker je bilo vse skupaj skoraj prelahko, sem si zadal dodaten izziv. Zaželel sem si povezati spoznanja z vsega sveta. Zaželel sem si najti izvedence iz 50 različnih

dežel, torej iz števila dežel, ki sem jih imel srečo obiskati. To nam bo povedalo

8

(sem upal), kako naj spremenimo življenje z osredotočanjem na štiri ključne prvine. Prvič: hotel sem pridobiti le spoznanja, osnovana na znanju, ki temelji na raziskavah; duhovna filozofija me ni zanimala. Drugič: njihovi zaključki naj se ne bi osredotočali zgolj na srečo

posameznika, marveč tudi na srečo skupin, biotopov, organizacij in dežel. Ne le to, omogočili naj bi navzkrižno oplajanje zamisli znotraj globalnega videnja univerzalne sreče. In nazadnje: besedila naj bi bila napisana v jeziku, kakršnega razumejo navadni ljudje: v iskanju sreče se nočemo spotikati čez ovire akademskega žargona. Vsi profesorji, s katerimi sem navezal stik, so zamisel ocenili kot izviren in zanimiv izziv. In opravili so ga sijajno. Uspelo jim je preobraziti podatke v znanje, in znanje v modrost. Vsem se srčno zahvaljujem in upam, da bo knjiga tako ali drugače prispevala k sreči vseh ljudi na svetu, onemogočila, da bi nas hromil fatalizem strahu, in nas navdihnila z dinamiko upanja – kljub vsemu … in natančno zato.

leo Bormans,avtor in glavni urednik

9

Knjigo posvečam vsem ljudem na svetu, ki je ne bodo nikoli brali.

Posebne zahvale prijateljem Riet, Ine in

Kasperju, Ruutu Veenhovenu, De Heerlijckyt

van Elsmeren in vsem drugim sodelavcem

pri tem čudovitem projektu.

Dodatno ozadje, kratek film, sveže novice,

odzive in stike najdete na:

www.theworldbookofhappiness.com

Kljub pretanjenim pomenskim razlikam med

‚subjektivnim dobrim počutjem‘, ‚življenjskim

zadovoljstvom‘, ‚blagostanjem‘ in ‚srečo‘ jih

v tej knjigi razumemo kot sopomenke.

11

16 Christopher Peterson ...... Združene države Amerike .......................................... Odkrijte ‚drugega‘ v sebi20 Claudia Senik ...... Francija ........................................................................................................... Bodite ambiciozni22 Robert Biswas-Diener ...... Združene države Amerike ......................................... Preoblikujte poraze26 Stavros Drakopoulos ...... Grčija ......................................................................................... Protislovje29 Ernst Gehmacher ...... Avstrija ................................................................................................. Naučimo se sreče34 José de Jesús García Vega ...... Mehika ...................................................................... Mehiški val38 Ying-yi Hong ...... Kitajska ............................................................................................................. Guanxi na Kitajskem42 Ekaterina Selezneva ...... Rusija ........................................................................................... Ruski tunel46 Habib Tiliouine ...... Alžirija ........................................................................................................ Nauki iz Sahare49 Michael Eid ...... Nemčija ................................................................................................................. Ponos in skromnost

50 Dubravka Miljković & Majda Rijavec ...... Hrvaška ..................................... Recept

52 Christian Bjørnskov ...... Danska .......................................................................................... Skrivnost vikinškega sveta54 Heli Koivumaa-Honkanen ...... Finska ........................................................................ Zdravilo55 Axel R. Fugl-Meyer ...... Švedska .......................................................................................... Zdravstveni dejavnik56 Erich Kirchler ...... Avstrija ............................................................................................................. Denar v škatli60 David G. Myers ...... Združene države Amerike ............................................................... Deset zapovedi o sreči62 Paolo Verme ...... Italija .................................................................................................................... Univerzalni zakon izbire64 Sonja Lyubomirsky ...... Združene države Amerike ................................................. Kaj pa genetika?66 Elena Pruvli ...... Estonija ................................................................................................................. Sanjske počitnice

70 Robert A. Cummins ...... Avstralija ...................................................................................... Merite temperaturo74 Wolfgang Glatzer ...... Nemčija .............................................................................................. Poiščite svojo latimerijo78 Yew-Kwang Ng ...... Avstralija .................................................................................................... Kvantni skok v srečo80 Michael Hagerty ...... Združene države Amerike ......................................................... Detektiv za srečo84 Alex C. Michalos ...... Kanada .................................................................................................... Zakladnica86 Noraini Mohd Noor ...... Malezija ........................................................................................ Ne zanemarjajte duše90 Elie G. Karam ...... Libanon ............................................................................................................ Družaben temperament93 Vahid Sari-Saraf ...... Iran ............................................................................................................. Moč športa

94 Andrew Clark ...... Združene države Amerike / Francija .............................................. Družbeni krog96 Xing Zhanjun ...... Kitajska ............................................................................................................ Devet izkustev100 Eduardo Lora ...... Združene države Amerike ................................................................... Cena prijatelja102 Leonardo Becchetti & Giacomo Degli Antoni ...... Italija ................ Eksperimentalna igra106 Helena Hnilicova & Karel Hnilica ...... Češka .................................................... Doživetje revolucije

Vsebina

12

110 Giampaolo Nuvolati ...... Italija ............................................................................................ Mestne luči114 Ahmed M. Abdel-Khalek ...... Egipt / Kuvajt ............................................................ Ljubezen do življenja116 Daniel T. L. Shek ...... Kitajska .................................................................................................... Jin in jang120 D. J. W. Strümpfer ...... Južnoafriška republika .............................................................. Hamba kahle!122 Doh C. Shin ...... Združene države Amerike .......................................................................... Za smeškom126 Grant Duncan ...... Nova Zelandija .......................................................................................... Pravica do žalosti128 Mariano Rojas ...... Mehika .......................................................................................................... Življenje je umetniško delo132 Félix Neto ...... Portugalska ............................................................................................................. Navzkrižja življenja v tujini136 Gary T. Reker ...... Kanada .............................................................................................................. Smisel življenja140 Huda Ayyash-Abdo ...... Libanon ....................................................................................... Odbojni mehanizmi142 Mathew White ...... Avstralija ..................................................................................................... Srečna šola145 Johannes Hirata ...... Butan ....................................................................................................... Bruto domača sreča v Butanu148 Margie E. Lachman ...... Združene države Amerike .................................................. Življenje se začne pri štiridesetih, petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih151 Alexandra Ganglmair-Wooliscroft ...... Nova Zelandija ........................... Tržni sistem za srečo153 David Bartram ...... Velika Britanija ......................................................................................... Priseljenci pridobijo ali izgubijo?156 Leon R. Garduno ...... Mehika .................................................................................................. Vedno napačna izbira158 Teresa Freire ...... Portugalska ..................................................................................................... Otroci kažejo pot162 Joar Vittersø ...... Norveška .......................................................................................................... Ne kdo – ampak kako165 Finbarr Brereton ...... Irska ......................................................................................................... Odtenki zelene166 Marek Blatny ...... Češka ................................................................................................................. Intro ali ekstra?168 Takayoshi Kusago ...... Japonska .......................................................................................... Valuta takajoši170 Dov Shmotkin ...... Izrael ............................................................................................................... Onstran dobrega in slabega174 Konstantinos Kafetsios ...... Grčija .................................................................................. Kultura srečnih odnosov177 Eduardo Wills-Herrera ...... Kolumbija .......................................................................... Skrivnosti bodoče javne politike180 Robert E. Lane ...... Združene države Amerike ................................................................ Izguba sreče182 Luisa Corrado ...... Velika Britanija ............................................................................................ Napovednik ‚zaupanje‘184 Martin Guhn

& Anne Gadermann ...... Kanada / Združene države Amerike ........................... Konflikt potreb188 Ingrida Geciene ...... Litva ........................................................................................................... Evropski kolač192 David Watson ...... Združene države Amerike .................................................................. Petka196 Carol Graham ...... Združene države Amerike .................................................................. Okoli sveta200 Miriam Akhtar ...... Velika Britanija .......................................................................................... Urjenje mišic sreče204 Katja Uglanova ...... Rusija ........................................................................................................... Po šoku208 Joaquina Palomar ...... Mehika .............................................................................................. Mešanica zunanjega in notranjega

211 Reynaldo Alarcón ...... Peru ...................................................................................................... Štiri vprašanja214 Jonathan Adler ...... Združene države Amerike .............................................................. Vaša zgodba218 Leonard Cargan ...... Združene države Amerike ........................................................... Poročeni ali samski?

13

220 Eunkook M. Suh ...... Južna Koreja ......................................................................................... Najpomembnejši trije224 Jan Delhey ...... Nemčija ................................................................................................................... Stroj napredka227 Willibald Ruch ...... Švica ............................................................................................................... Dvoreznost humorja232 Andreja Avsec ...... Slovenija ...................................................................................................... Različni ljudje …236 Hardik Shah ...... Indija ..................................................................................................................... Žarišče energije238 Sauwalak Kittiprapas ...... Tajska ....................................................................................... Sprememba žarišča241 Kanokporn Nitnitiphrut ...... Tajska ............................................................................... Novi okvir243 Sakari Suominen ...... Finska .................................................................................................... Občutek povezanosti246 Claire Beazley ...... Velika Britanija ........................................................................................... Živeti laž250 Jon Hall ...... Francija / Avstralija / Velika Britanija ................................................................ Nov pogled na napredek253 Samuel Ho ...... Kitajska ..................................................................................................................... Univerzalna sreča256 Katie Hanson ...... Velika Britanija ............................................................................................. Najboljše najstniško mamilo259 Kenneth C. Land ...... Združene države Amerike .......................................................... Indeks dobrega počutja otrok in mladih260 Cassie Robinson ...... Velika Britanija .................................................................................... Kaj pa seks?264 José L. Zaccagnini ...... Španija .............................................................................................. Moč ljubezni270 Ilona Boniwell ...... Velika Britanija .......................................................................................... Čas je sovražnik273 Mark Elchardus ...... Belgija ........................................................................................................ Politika sreče278 Joshi Wasundhara ...... Indija .................................................................................................. Zdravnici v Mumbaju282 Sergiu Baltatescu ...... Romunija ........................................................................................... Metuljasta vprašanja286 Dev Raj Paudel ...... Nepal ........................................................................................................... Družinske vezi288 Anastasia M Bukashe ...... Južnoafriška republika ................................................... Svit ljubezni294 Fermina Rojo-Perez

& Gloria Fernandez-Mayoralas ...... Španija ........................................................ Srečni stari ljudje298 Jonathan Gershuny

& Kimberly Fisher ...... Velika Britanija ................................................................................ Minuta za minuto302 Philippe Van Parijs ...... Belgija .............................................................................................. Dobro življenje306 Maulolo T. Amosa ...... Samoa ................................................................................................ Po cunamiju309 Reidulf G. Watten ...... Norveška ........................................................................................... Izobilje313 Ralph Kober ...... Avstralija ............................................................................................................. Sposobnost in nesposobnost316 Peter Adriaenssens ...... Belgija ............................................................................................ Glas staršev322 Dóra Guðrún Guðmundsdóttir ...... Islandija ..................................................... Sporočilo na hladilniku326 Valerie Møller ...... Južnoafriška republika .......................................................................... Življenje v prihodnosti330 Hein Zegers ...... Belgija ................................................................................................................... Človek ni povprečje332 Graciela Tonon de Toscano ...... Argentina ............................................................. Ključ, imenovan prijateljstvo

333 Richard Layard ...... Velika Britanija ........................................................................................ Gibanje za srečo338 Ruut Veenhoven ...... Nizozemska ........................................................................................ Kaj vemo

16

ZDRUžENE DRžAVE AMERIKE

Odkrijte ‚drugega‘ v sebi

0 Povsem sami na vrhu gore. srečni?

0 Doma ste, a za zaprtimi vrati in okni. srečni?

0 »sam bom zmogel.« srečni?

Je človek, ki je sam, lahko popolnoma srečen? Christopher

Peterson misli, da ne. Meni, da nas najbolj osrečujejo drugi. Peterson je postavil temelje pozitivni psihologiji. Mu bo uspelo povzeti svoje znanje in odkritja v dvajsetih vrsticah? »Zadostujejo štiri besede,« pravi. K sreči dodaja dvajset vrstic, v katerih jih pojasnjuje.

Drugi ljudje so pomembniPozitivna psihologija je znanstveni študij, ki proučuje, kaj daje življenju največjo vrednost. Teme tega novega polja raziskovanja segajo od biokemičnih osnov veselja do blagostanja narodov. Kakorkoli že, zadostuje povzetek v štirih besedah: drugi ljudje so pomembni. Vsa odkritja in teorije pozitivne psihologije poudarjajo pomen drugih ljudi za našo srečo in zdravje.

17

Author of Article

Z denarjem je mogoče kupiti srečo,

če gaporabimoza druge.

19

Christopher Peterson

Zadovoljstvo je najbolje občutiti v družbi drugih. Najpomembnejši dejavniki za zadovoljno življenje so družbeni. Dobri odnosi z drugimi utegnejo resnično biti nujen pogoj za srečno življenje. Z denarjem je mogoče kupiti srečo – če ga porabimo za druge. Dosežkov ne gre pripisati le lastni genialnosti in vztrajnosti, ampak tudi temu, česa nas naučijo in kako poskrbijo za nas tisti, ki nas imajo radi. Starši in učitelji nam priučijo značaj. V službi je dober prijatelj pomembnejši od plače ali statusa. Ljudje, ki imajo dobre odnose z drugimi, so bolj zdravi kakor tisti, ki jih nimajo, kljub temu da so – domnevno – bolj izpostavljeni klicam.

Beatli so nam povedali, da je vse, kar potrebujemo, ljubezen. Pozitivna psihologija pojasnjuje, zakaj je tako. Lepo življenje je posledica ljubečih odnosov s prijatelji, sosedi, sodelavci, z družinskimi člani in s partnerji.

Drugi ljudje so pomembni. In vsi smo drugi ljudje za druge.

ključne misli

0 ne iščite sreče v sebi, marveč v odnosih z drugimi.

0 spoštujte ljudi, ki so vam pomembni: starše, učitelje, družino,

sodelavce in prijatelje.

0 spoznajte, da ste tudi vi vedno ‚drugi‘ za druge.

Christopher Peterson je profesor psihologije na Michiganski univerzi (ZDA). Pogosto ga imenujejo ustanovitelja pozitivne psihologije. Je član Iniciativnega odbora za pozitivno psihologijo in strokovni direktor Inštituta VIA za značaje. Slovi po svojem delu o značaju, zdravju, optimizmu in dobrem počutju.

Z denarjem je mogoče kupiti srečo,

če gaporabimoza druge.

20

FRANCIjA

Bodite ambiciozniDve skupini študentov rešujeta uganko v ločenih sobah. Obema uspe v približno desetih minutah. Pa vendar rezultat veliko bolj osreči skupino A kakor skupino B. Zakaj? Skupini A so rekli, da drugi potrebujejo četrt ure za rešitev problema. Skupina B je slišala, da so ga drugi rešili v petih minutah. V resnici sta skupini porabili enako časa; uganko sta rešili v desetih minutah. Njihovi občutki sreče sploh niso povezani z resničnostjo okoliščin.

Primerjanje pokvari srečoPrilagajanje in primerjave na splošno slabo vplivajo na dobro počutje. Toda primerjave včasih tudi osrečujejo; to se zgodi, ko se ljudje lahko poučijo o lastnih možnostih, če se primerjajo z drugimi. Osrečujejo jih tudi pozitivna pričakovanja in možnosti za izboljšave. Kaže, da se ljudje nagibajo k dvigu svojega profila, to je, k napredovanju samem po sebi. Skratka, ambicija jih osrečuje, zavist pa onesrečuje.

Zatorej priporočam naslednje: odvrnite se od primerjalnih izhodišč in se osredotočite na lastne načrte. To vas bo osrečilo in ohranilo vir dobrega počutja, ki ga črpate iz tistega, kar imate.

»Ambicija osrečuje ljudi, zavist pa jih onesrečuje.«

21

Claudia Senik

ključne misli

0 ne primerjajte se z drugimi.

0 če se primerjate, si oglejte, česa se lahko iz primerjave naučite.

0 Preženite zavist. napravite prostor za ambicijo.

Claudia Senik je profesorica na pariški univerzi Sorbona (Francija). Raziskuje predvsem mikroekonomsko analizo porazdelitve prihodka in subjektivno dobro počutje. Pogosto poziva k primerjalnemu pristopu, osnovanem na različnih okoljih v Zahodni Evropi v primerjavi z Vzhodno. Vodi več mednarodnih programov znanstvenega sodelovanja.

22

ZDRUžENE DRžAVE AMERIKE

Preoblikujte porazeroberta Biswas-Dienerja vsepovsod poznajo kot ‚Indiano Jonesa pozitivne psihologije‘, saj ga je raziskovanje o čustveno lepem življenju popeljalo v oddaljene kraje, kot so Kenija, Indija, Grenlandija, Španija in Izrael. Njegov oče je Ed Diener, največji svetovni strokovnjak za srečo.

»Ljudje so me začeli zanimati v tretjem razredu, ko so me starši vzeli iz šole in smo

v drevaku odpluli po Amazonki. Pogled na domorodce, živeče v lesenih kočah na

kolih ob reki, je vzbudil v meni vseživljenjsko radovednost o kulturi. Zanimanje

me je nazadnje pripeljalo na poklicno pot svetovnega popotnika in raziskovalca

sreče. V vsaki od obiskanih dežel sem malce globlje razumel, kaj osrečuje ljudi;

s predavanji in poučevanjem se trudim prenesti te nauke v svoje življenje. Ko sem

sedel, da bi napisal prispevek za Veliko knjigo o sreči, je na moj računalniški

zaslon skočilo nekaj zelo nenavadnega. Med pisanjem sem se zelo zabaval,

a nisem prepričan, ali ustreza tistemu, kar želite od mene …«

23

Robert Biswas-Diener

Neuspeh, prožnost in srečaKot raziskovalec sreče se ponašam z dejstvom, da raziskujem zunaj raziskovalnega laboratorija in univerzitetnega središča, saj delam na terenu. Kritiki že dolgo obtožujejo psihologe, da se za svoja raziskovalna spoznanja o človeški naravi preveč opirajo na vzorce univerzitetnih študentov. Seveda je v znanstvene namene včasih nujno uporabiti kontrolirano okolje laboratorija. Kar zadeva mene, mislim, da je preprosto veliko bolj zabavno iskati srečo tako, da se odpravim na dogodivščine v širni svet. In to kakšne dogodivščine! Imel sem srečo, da sem potoval po mnogih čudovitih krajih in raziskoval z očarljivimi ljudmi. Delal sem z amiškimi kmetovalci na ameriškem Srednjem zahodu, z lovci na tjulnje na severni Grenlandiji, z domorodci v vzhodni Afriki in s prostitutkami v kalkutskih ubožnih četrtih. Glede na vse te mednarodne raziskovalne izkušnje bi morda pomislili, da je najpomembnejše, kar sem se naučil o sreči, nekako povezano s kulturnimi razlikami ali podobnostmi. Če je tako, se motite: najpomembnejših naukov o sreči ne gre iskati v izsledkih objavljenih študij, ampak raje v porazih in težavah pri vodenju raziskave.

Prvi poraz sem doživel leta 2002, ko sem raziskoval srečo med Inuiti na severni Grenlandiji. Namenil sem se zbirati podatke pri domačinih med njihovimi tradicionalnimi lovskimi in ribiškimi opravili. Bil je edini kraj, kjer sem si moral večerjo uloviti sam – bil sem neznansko nespreten –, in spoznal sem neizmerno zadovoljstvo, ki ga je mogoče občutiti pri tem. Grenlandija je spektakularna, prazna pokrajina in ob svojih raziskovalnih dolžnostih sem si zaželel malce pustolovščine, zato sem se iz ribiškega tabora odpravil na približno 40 kilometrov dolg pohod do najbližjega naselja. Odšel sem pod polnočnim soncem in hodil vzdolž obale, sledila pa mi je jata tjulnjev. Priznam, da kot Američan razmišljam malce hollywoodsko, in zlahka sem si predstavljal samega sebe kot zmagoslavnega junaka, ki po epskem pohodu čez ozemlje, kjer mrgoli severnih medvedov, prikoraka v mesto. Zamislil sem si celo filmsko glasbo. Kakorkoli, po 7 ali 8 urah hoje mi je pot zaprla masivna ledeniška stena. Na izbiro sem imel dvoje: lahko bi poskusil preplezati in prečkati ledenik – zelo nevaren podvig – ali pa bi se obrnil in se poražen vrnil 7 ali 8 kilometrov do tabora v upanju, da spremljevalci še niso odpotovali (v tem primeru bi verjetno umrl od podhladitve). Moj cilj je bil priti v mesto in resnično sem si želel, da bi mi uspelo. Kljub temu sem se odločil ubrati previdnejšo pot, zato sem se obrnil in se nameril nazaj v tabor. Med hojo z bolečimi stopali in s padajočo telesno temperaturo sem spoznal, da sem le nadomestil en cilj z drugim. Novi je bil, da se varno vrnem in sem pazljiv, tako da bom ostal živ in se bom lahko vrnil domov k ženi in otrokom – nič manj vreden od prvotnega. S prilagodljivim razmišljanjem mi je uspelo preoblikovati zaznani poraz v novem okviru in gledati na pohod kot na uspeh.

24

ZDRUžENE DRžAVE AMERIKE

Podoben poraz sem doživel, ko sem raziskoval srečo pri Amiših, verski sekti, ki se ogiba sodobni tehnologiji, kot so televizorji in avtomobili. Mednje je zelo težko priti, saj se namerno trudijo oddaljiti od širšega družbenega sveta. Mesece sem obiskoval družine, da bi jim postal bolj domač in si prislužil njihovo zaupanje. Vseeno sem bil vedno znova razočaran, ko so se umikali iz moje raziskave, pogosto v zadnji minuti (nimajo telefonov, zato mi tega niso mogli nikoli sporočiti vnaprej). Imel sem jasen cilj, da v študijo zajamem čim več Amišev, in počutil sem se vse bolj poraženega. Slovim po tem, da lahko delam z najteže dostopnimi skupinami, zato sem neuspeh z Amiši doživljal kot poraz v odnosu do njih in razočaranje nad samim sabo. Po nekaj odpovedih sem se umaknil in ponovno ovrednotil svoj cilj. Spoznal sem, da se nikakor ne ujema s cilji Amišev, s katerimi sem delal. Cilj sem uporabljal kot krepelo, da bi udrihal po ljudeh in dosegel svoje. Začel sem razmišljati o tem, kaj bi želeli oni in kaj bi jim lahko ponudil. Namesto da bi samo zbiral podatke o sreči, kakor da bi bil kakšen zdravnik, ki jemlje kri, bi bilo zame in zanje koristneje, če bi si jih izmenjali. Že takoj naslednji teden sem v amiških osnovnih šolah začel predavati o vsakdanjem življenju v drugih kulturah. Krajevna skupnost se je trumoma zgrinjala na te predstavitve in ugotovil sem, da se veliko bolje počutim, če dajem enako podatkov, kolikor jih sprejemam. Za povrh sem uspešneje sledil raziskovalnemu cilju. Odgovorov, ki so mi jih dajali, je bilo občutno več.

V obeh primerih – pri delu z Inuiti in z Amiši – sem se znašel pred isto neusmiljeno resnico: včasih najdragocenejši cilji naletijo na resne ovire. Včasih so te ovire zunanje okoliščine, včasih pa se nanašajo predvsem na to, kako smo oblikovali cilj. Kadar se to zgodi, smo pogostokrat zelo razočarani in nezadovoljni. Toda če se naučimo o svojih ciljih prožno razmišljati in jih ob porazu prilagajati, bomo na koncu srečnejši. Če si zamislite svoje življenje kakor pripoved, zgodbo, ki se odvija kakor knjiga, si lahko

»Cilj sem uporabljal kot krepelo,da bi udrihal po ljudeh in dosegel svoje.«

25

Robert Biswas-Diener

tudi predstavljate, da ste njen avtor. Zgodbo je možno predelati, medtem ko se odvija: potrebni so le majhni popravki, ki zgodbo izboljšajo in stopnjujejo srečo. Ni mi spodletel pohod v oddaljeno naselje na Grenlandiji, ampak mi je uspelo pohajkovati po pusti pokrajini, ne da bi se mi kaj zgodilo, in sprejeti težavno, a pametno odločitev, ki mi je zelo verjetno rešila življenje. Ni mi spodletelo pridobiti veliko Amišev za sodelovanje v raziskavi, ampak mi je uspelo, da sem jim dal nekaj, kar so želeli – novice o drugih kulturah. Če boste prožno razmišljali o svojih neuspehih, se boste lahko učili iz njih, se razvijali in jih celo preobrazili v uspeh. Nikoli nisem objavil kakega članka o tej temi, mislim pa, da na Borneu, v Mongoliji in na Madagaskarju živijo ljudje, ki bi morda rade volje sodelovali v raziskavi!

ključne misli

0 Včasih se ovire nanašajo predvsem na to, kako smo oblikovali cilj.

jasno zastavite cilje: sebi in drugim.

0 ne sramujte se umakniti in ponovno razmisliti o svojem cilju. naučite se

prožnega mišljenja. Zaznani neuspeh poskusite preoblikovati v uspeh.

0 Zamislite si svoje življenja kakor zgodbo v knjigi, ki jo pišete sami.

Robert Biswas-Diener je objavil več kakor dva ducata knjig in poglavij o sreči in je član uredniškega odbora revij Journal of Happiness Studies ter Journal of Positive Psychology. Ustanovil je Positive Psychology Services (ZDA) in je programski direktor Središča za uporabno pozitivno psihologijo (Velika Britanija). Napisal je knjigo Sreča: razkrivanje skrivnosti psihološkega bogastva (Happiness: Unlocking the Misteries of Psychological Wealth). Da bi bile koristi pozitivne psihologije dostopne vsem, je soustanovil Projekt moči (The Strengths Project), človekoljubno organizacijo za pozitivno psihologijo.

26

GRčIjA

ProtislovjeŠtudija Eda Dienerja je pokazala, da so najbogatejši Američani, ki letno zaslužijo več kot 10 milijonov dolarjev, le neznatno srečnejši kakor ljudje, ki delajo zanje. In zakaj so ljudje v nekaterih nerazvitih državah srečnejši od onih v bogatih državah? Pojav imenujejo ‚protislovje sreče‘. Profesor stavros Drakopoulos raziskuje učinek denarja na srečo. Njegov nasvet?

Povezava med prihodkom in srečoMnogi ekonomisti so se med številnimi zanimivimi odkritji prikopali tudi do razmerja med prihodkom in splošno izraženo ravnijo sreče. Zlasti izsledki mnogih nacionalnih študij kažejo, da je zaslužek zelo pomemben za srečo mnogih ljudi. Kakorkoli že, kaže, da je ta vpliv zelo velik, če je prihodek razmeroma nizek, manjši pa, če je prihodek visok. Izvedenci so razmerje poimenovali ‚protislovje sreče‘. Drugače povedano, prihodek je zelo pomemben za srečo ljudi, če so revni, a veliko manj, če so denarno preskrbljeni ali premožni. Kaže, da to ne velja le za posamezne dežele, ampak tudi za primerjave med različnimi deželami. Nekatere dežele v razvoju poročajo, da so ljudje srečnejši kakor mnogi njihovi razviti sosedje z visokimi prihodki. To bi bilo mogoče razložiti z utemeljitvijo, da se ljudje na splošno počutijo zelo nesrečne, če ne morejo zadovoljiti osnovnih potreb, kot sta hrana in streha nad glavo. Brž ko so zadovoljene, postanejo pomembni drugi dejavniki. To pomeni, da je primeren prihodek za zadovoljitev pomembnih potreb (kakor jih opredeljuje sodobna družba) ključnega pomena. Še višji zaslužek pa nekako ne zagotavlja ustreznega porasta sreče. Brž ko višina prihodka zadovoljuje družbeno opredeljene materialne potrebe, na srečo bolj vplivajo drugi dejavniki, kakor so svoboda, kakovost življenja, zaupanje ter osebni in družbeni odnosi.

»Vse višji prihodek ne vodi k vse večji sreči.«

27

Author of Article

28

GRčIjA

Teoretična osnova te razlage je hierarhična zgradba človekovih potreb. Zatorej bi lahko sklenili, da je prihodek pomemben za srečo, a da višji prihodek ne vodi k večji sreči. Drugi dejavnik, povezan z vplivom prihodka na srečo, je ,primerjanje prihodka‘, kakor ga imenujejo ekonomisti. Nagibamo se namreč k temu, da primerjamo višino svojega prihodka s prihodkom ljudi, ki opravljajo enako delo, so podobno usposobljeni in imajo približno enako let izkušenj. Predvsem smo nesrečni tedaj, ko odkrijemo, da naš prihodek zaostaja v primerjavi s prihodkom enakovrednih vrstnikov. Zato nas možen dvig prihodka ne osreči, če so oni deležni večjega poviška.

Na splošno bi utegnili biti srečnejši, če bi manj poudarjali dejavnike, ki niso povezani s prihodkom, brž ko bi s slednjim zlahka zadovoljevali osnovne potrebe.

ključne misli

0 Prihodek je pomemben za srečo, a višji prihodek ne vodi k večji sreči.

0 ne primerjajte svojega prihodka s prihodkom sodelavcev ali drugih ljudi.

0 naj vam več pomenijo svoboda, kakovost življenja, zaupanje in odnosi,

saj občutneje vplivajo na srečo kot prihodek.

Stavros A. Drakopoulos je profesor ekonomije na Univerzi v Atenah (Grčija). Predaval je tudi na univerzah v Aberdeenu in Glasgowu (Škotska). Med njegovimi številnimi knjigami je tudi Vrednote in ekonomska teorija: primer hedonizma (Values and Economic Theory: The Case of Hedonism). Raziskuje predvsem odnos med srečo in ekonomijo.

29

Naučimo se sreče»Na mnogih področjih vznika prvi vpliv nove možnosti, da ljudje postanejo srečnejši z eksperimentalno preverjeno socialno politiko na različnih področjih: v izobraževanju, v ekonomiji, v zdravstvu in stanovanjski politiki, v cerkvi in v športnih klubih,« trdi specialist ernst gehmacher. Poznamo dobre in slabe oblike sreče. Se lahko naučimo dobrih brez urjenja?

Trdno zdravje, prijatelji in zabavaKot sociolog že štirideset let sodelujem v raziskovanju sreče in naučil sem se dveh osnovnih naravnih zakonov:

0 Dolgoročno preživijo le srečne družbe – zmagujejo v družbeni evoluciji. Skozi vso zgodovino je bila človeška sreča ključni izpit iz uspešnosti za civilizacije, kulture, skupnosti in ekonomije – kakor je še danes. Poleg tega je splošno merilo za družbeno povezanost v vsaki družbeni enoti, od navadne družine do človeštva kot celote.

0 Napredek je odvisen od znanja, znanje je odvisno od objektivnega opazovanja in objektivno opazovanje je odvisno od natančnega merjenja. Naučili smo se meriti atome in obseg vesolja, dejavnost nevronov v možganih, cikle ekonomskega povpraševanja in ponudbe – nimamo pa splošno sprejetega merila za srečo. Če se želimo ogniti morebitnim katastrofam, je prednostna naloga novega reda v globalnem

»Dolgoročno preživijo le srečne družbe.«

AVSTRIjA

30

COUNTRY

31

Author of Article

32

AVSTRIjA

svetu, da oblikujemo dobro delujoče objektivno merilo za ‚bruto domači proizvod sreče‘.

Toda sreče ni lahko najti – in še teže jo je zadržati. Poznamo dobre, dolgotrajne oblike ‚trajnostne‘ sreče: biti sam svoj mojster, ljubezen in prijateljstvo, zdravje in čilost, pridobivanje prijateljev in izboljševanje družbe. So pa tudi slabe oblike ‚odvisnostne‘ sreče: pijača in mamila, lov za uspehom in statusom, dolgočasno razvedrilo in samotno druženje. Te zasvojenosti dolgoročno uničujejo posameznika, okolje in družbo. Dobre oblike sreče je treba poučevati in se uriti v njih. Ljudi zlahka zapeljejo slabe oblike, zlasti v stresnih okoliščinah in v pomanjkanju. Dobra sreča ni dobra le za vaše prijatelje, sosede in družbo – ampak tudi za človeštvo kot celoto. Dobra je tudi za vas. Sreča je v bistvu demokratična – nihče ne more biti srečen brez osebne predanosti, toda osebna predanost vas brez družbene pomoči ne more osrečiti.

Raziskovanje sreče je jasno pokazalo: srečo je mogoče najti in celo biti vedno srečnejši, če imamo tri osnovne prvine: trdno zdravje, prijatelje in zabavo.

0 Trdno zdravje? Kronične bolezni prizadenejo več kakor 80 % ljudi nad 50. letom, ki živjo osamljeni in nezdravo, a le 5 % ljudi z dobrim ‚družbenim kapitalom‘ (življenje v skupnosti), zabavnim delom in dejavnimi konjički.

0 Prijatelji? Najboljša priložnost za ‚družbeno‘ srečo se pojavi, ko imate v družinskem ali prijateljskem krogu najmanj štiri, a ne več kakor dvanajst tesnih odnosov ‚trdnega zaupanja‘ in ‚zanesljive pomoči‘. Obenem ste vpleteni v najmanj petnajst (ni zgornje meje) drugih prijateljskih in sodelavskih odnosov z ljudmi, ki jih dobro poznate in imajo tudi močan občutek pripadnosti večjemu družbenemu telesu (merila ‚optimalnega družbenega kapitala‘).

0 Zabava? Bogastvo (prihodek in materialna lastnina) osreči revne in onesreči bogate. Porast bogastva (dobitki, zaslužki, poklicna pot, povišek plače, splošna ekonomska rast) osrečuje za krajši čas, ne pa trajno. Zelo neenakomerno porazdeljeno bogastvo spodbuja nasilje in nesrečo za vse. Trudite se doseči dobro in trajnostno srečo.

Sreče se je treba naučiti. Lahko bi jo celo poučevali v šoli. Prvi eksperimenti z ‚urami sreče‘ v srednjih šolah so se izkazali za uspešne.

33

Ernst Gehmacher

ključne misli

0 opustite slabe, odvisnostne oblike sreče in izberite dobre, trajnostne oblike.

0 srečnejši boste, če si boste zagotovili tri osnovne prvine: trdno zravje,

prijatelje in zabavo.

0 sreče se lahko naučimo in se je celo moramo naučiti. Torej se pri priči

lotimo učenja!

»Moj prispevek k Veliki knjigi o sreči je osrečil tudi mene,« pravi profesor Ernst Gehmacher iz Rimskega kluba in BoaS-a (Büro für die Organisation angewandter Sozialforschung) na Dunaju (Avstrija). Tesno sodeluje z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Program OECD-ja Merjenje družbenega kapitala spodbuja raziskovanje sreče kot prvega koraka k oblikovanju globalne politike z orodjem za ‚iskanje sreče‘.

34

MEHIK A

Mehiški valV Mehiki je letni dohodek na prebivalca približno 7000 dolarjev. V Avstraliji je petkrat višji. Kljub temu je Mehika više na lestvici najsrečnejših držav. »Kadar dosežete soliden življenjski standard, približno kakršnega ima danes Mehika, nadaljnja rast bogastva ne pridaja k sreči,« piše v reviji za raziskovanje sreče Journal of Happiness Studies. Dr. josé de jesús garcía Vega živi in dela v Monterreyu (Mehika). V 60. letih prejšnjega stoletja se je prav v tem mestu verjetno začel ‚mehiški val‘. Torej dvignimo roke in zanihajmo v ritmu!

Najvišji ciljPravijo, da je sreča potovanje in ne cilj. In res, prav to mi je pomenila študija o sreči: resnično čudovito potovanje! Toda še preden sem spoznal, da je srečo mogoče proučevati, sem čutil, da je sreča najpomembnejša stvar v mojem življenju. Ko sem na novo odkril Aristotela – ki mi je povedal, da je namen večine stvari, ki jih počnemo, osrečiti nas –, mi je postalo jasno, da je najvišji cilj sreča.

Odtlej sem naletel na obilico drugih zamisli, ki so mi olajšale življenje in me osrečile. Zazdelo se mi je tudi, da je moja naloga širiti besedo, pridigati evangelij sreče. Pogosto pomislim, da je največja ovira do sreče nevednost. Je veliko orodij, postopkov in zamisli, ki pomagajo ljudem k sreči. Dokazano je, da delujejo. Le da morajo postati dosegljivi vsem.

Začnimo na začetku. Brž ko začnete razmišljati o možnosti, da bi bili srečnejši, ste že na dobri poti. Osupljivo je, koliko nas v življenju gara in se trudi doseči nov uspeh, medtem pa pozabljamo na potrebo po sreči. Nenehno si prizadevamo za materialne stvari, toda ko poskusimo uživati v njih, odkrijemo, da je prepozno. Pogosto slišimo, da ljudje preživijo najboljša leta v naprezanju za denarjem, medtem ko žrtvujejo svoje zdravje in družino, nato pa preživijo preostale dni s trošenjem tega denarja v poskusu, da bi si povrnili zdravje in odtujeno družino.

© A

FP –

Dan

iel G

arci

a

35

Author of Article