VAKUOLA - University of Ljubljana · Hidrostatični pritisk vodnega stolpca • Pfefferjeva celica...
Transcript of VAKUOLA - University of Ljubljana · Hidrostatični pritisk vodnega stolpca • Pfefferjeva celica...
VAKUOLA
• Nastanek: iz ER, diktiosomov
• Zgradba: enojna membrana, vsebina:
• A) vodne vakuole
• B) Vakuole s hidrofobno vsebino
• C) Vakuole z emulzijami
• Različna pojavnost glede na število in
zgradbo v odvisnosti od tkiva, organa,
rastline, starosti
Vodna vakuola
• Zgradba: tonoplast + celični sok
• Nastanek: iz ER, iz golgijevega aparata;
najmanj dve vrsti: z nevtralnim pH
(zaloţne vakuole); s kislim pH (litične
vakuole)
• Funkcije: “skladišče”, osmoregulator,
generator turgorja (trdnosti)
Razvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je
povezan z razvojem vakuoliziranih celic
Vodna vakuola kot skladišče
• Voda
• Osmotiki (K+,NO3-,.sladkorji,…
• Produkti primarnega metabolizma
(osmotiki, ostalo)
• Sekundarni metaboliti
SEKUNDARNI
METABOLITI(Naravne snovi)
• Nastanejo iz primarnih metabolitov
• Niso neposredno vključeni v rast
• Odziv rastlin na okoljski stres (herbivorijo, glive, mikrobe, na abiotski stres,..
• Odraţajo sorodnost znotraj oţjih taksonomskih skupin
• Posebnost rastlin, gliv in lišajev
• Pomemben vir naravnih surovin za farmacevtsko, kozmetično industrijo
Skupine sekundarnih metabolitov:
• Tri glavne skupine: TERPENOIDI (hidrofobni;
polimeri izoprena ), ALKALOIDI (derivati L-
amino kislin: triptofan,tirozin, fenil alanin, lizin,
arginin), FENILPROPANOIDI (derivati
fenola:flavonoidi, lignini, lignani, tanini, kumarini,
furanokumarini stilbeni; fenilpropanoidna in
fenilproapnoidno-acetatna biosinteza
• Glikozidi (O, S, N- glikozidi)
FENILPROPANOIDI: FLAVONOIDI
• Himokromi: vodotopna barvila: modro-
rdeče (vijolični): antociani; rumeni - beli:
antoksantini ;
• ZGRADBA: aglikon (antocianidin (flavon,
flavonol) + glikon (glukoza, galaktoza,
ramnoza,
• GLIKOZIDI (kromosaharidi);
• UV-zaščitne snovi, deterenti
Flavonoidi: ANTOCIANI; himokromi
• ANTOCIAN= antocianidin + sladkor, rdeči-vijolični-modri
• 8 antocianidinov ( imena po rastlinskih rodovih):
• - PELARGONIDIN: losos rdeč (Pelargonium, Dahlia, Papaver rhoeas,..)
• - CIANIDIN: rdeč (Rosa, Pulmonaria, Centaurea cyanus, ...)
• - DELFINIDIN: moder; (Delfinium, Malva, Aconitum, .....)
• - PEONIDIN: redeč (Paeonia, Impatiens, .....)
• - PETUNIDIN: moder; Petunia, Primula, ....
• - MALVIDIN: rdeč (Malva, Petunia,....)
• - ANTOCIANI IN ANTOKSANTINI v grozdju: moder: Vitis vinifera, V. riparia, Parthenocissus,..., teran, refošk, modri pinot, modra frankinja, ţametna črnina, .....
• Barva zavisi od: R-skupin na antocianidinu, pH cel. soka, prisotnost Al 3+ , Fe2+,3+ (helatni kompleksi; Pulmonaria; Hydrangea; Myosotis, Buglossoides purpureo-coerulea); spreminjanje barve cvetov s starostjo (pH cel. soka!) in v odvisnosti od okoljskih razmer
FLAVONOIDI:ANTOKSANTINI
Himokromi
• flavon(flavonol, ksanton) + sladkor = antoksantin
• rumeno-bela barvila; v kislem bela, alkalnem rumena; vpliv kovin!
• - test z NH3 (potemnitev; (karotenoidi!!)
• - oksidacijske stopnje antocianov (flavonol namesto antocianidina); primer kvercetin; zelo številčni
• - vrste z modro-rdečimi-vijoličnimi in rumenimi (belimi) cvetovi; pojav tako obarvanih vrst v sorodnih rodovih, druţinah: Primula (acaulis, elatior, verris, auricula- rumene; - farinosa, carniolica, minima, wulfeniana- vijolične); Aconitum; Orchis; Corydalis, Polygala chamaebuxus;....
• Pomen antocianov(antoksantinov):
• - UV filtri ( kopenske rastline!); osmotiki (prilagoditve na stres); barva cvetov/plodov; repelenti za herbivore, parazite
BARVA RASTLIN
• kloroplasti: zelena;
• kromoplasti: rumena-oranţna-rdeča;
vakuola: rdeča-vijolična-modra; rumena-
bela;
• celična stena (vakuola): rjava, siva (bela,
rumena, rdečkasta);
• Barva kot optični efekt + kombinacija s
pigmenti
Funkcija flavonoidov je zelo različna. Apigenin in luteolin sta v koreninah signalni
molekuli za nodulacijo- Rhizobium bacteria, medikarpin je fitoaleuksin, ki deluje
Inducibilno v obrambi rastline.
Flavonoidi v rdečem vinu imajo v majhnih količinah zdravilne učinke: so antioksidanti,
Resveratrol v rdečem vinu ima antitumorne lastnosti
Zauţitje večjih količin kumarinov lahko povzroči notranje krvavitve, kar je vzpodbudilo
Izdelavo rodenticida varfarina.
FENILPROPANOIDI: Nekateri furanokumarini povzročajo poškodbe koţe (dermatitis)
in preobčutljivost za svetlobo.
Pastinaca sativa
Tanini (čreslovine)
• e) Čreslovine (tanini); flobafeni; derivati fenola
• -mešanica različnih aromatskih spojin, delno glikozidne narave; n.p. galusna, elag in kloragenska kislina (skorja dreves, nezreli plodovi, listi, semenske in plodne ovojnice, ojedren les; snovi: kvercetin, robinetin, pinocembrin, strobopinin;......
• Pomen: RASTLINA: SEKUNDARNI METABOLITI: zaščita pred mikroorganizmi. herbivori, glivami, odzivi na stres,alelopatija;
• ČLOVEK: strojila (Castanea sativa, Cotinus coggygria, Acacia mearnsii; A. dealbata, A. catechu; Eucalyptus wandoo, E. occidentalis); ojedren les -furnir (Quercus, Pinus, Larix, Prunus, Pyrus,Thuja,....)
Številni fenilpropanoidi se na koncu diferenciacije tkiv deponirajo v celično steno
LIGNINI IN LIGNANI
ALKALOIDI
• Alkaloidi: > 1200 spojin !; organske baze + soli; heterociklične N-spojine; sek. metaboliti
• - strupi: kokain, strihnin, koniin, akonitin, nikotin,
• - poţivila: kofein, teofilin, teobromin
• (Coffea arabica, C. robusta; Camellia sinensis (=Thea sinensis); Cola nitida, Theobroma cacao; Ilex paraguariensis)
• - droge: kinin, morfin, kodein, narkotin; Claviceps purpurea: ergotamin, ergobazin, derivati lizergne kisline(LSD; halucinogene droge; psihoaktivne snovi; Psilocybe mexicana(psilocibin); Amanita muscaria (amanitin);
• - citostatiki: kolhicin (Colchicum autumnale), ...
• Sorodnost alkaloidov ( KEMOTAKSONOMIJA; n.p. Solanaceae: solanin (Solanum tuberosum), atropin (Atropa belladonna), hiosciamin (Hyoscyamus niger); skopolamin (Scopolia carniolica); nikotin (Nicotiana tabacum, N. rustica)
• Pomen alkaloidov: RASTLINA: ekološki pomen; obramba pred herbivori, paraziti; alelopatija, odziv na stres; sekundarni metaboliti; ČLOVEK: zdravilne, strupene rastline; farmacevtska in kozmetična industrija; naravni biocidi.
Kafein, teofilin in teobromin so najpogostejša poţivila iz skupine alkaloidov,
ki blokirajo nevrotransmiter adenozin in s tem podaljšujejo stanje vzburjenosti
nevronov.
Theobroma cacao
Tropanski alkaloid kokain je stimulator centralnega ţivčnega sistema, poţivilo v
koka-koli, ţvečenje listov koke.
Psihoaktivni alkalodi so osnova za zdravila iz maka vrste Papaver somniferum
(analgetiki(kodein) in uspavala (morfin)); alkaloide vsebujejo tudi številne ţivali,
npr. vrsta krastače Bufo marinus v koţi. Droga heroin je acetiliran morfin
Opijate iz maka so kot psihoaktivne substance
uporabljala že stara azijska ljudstva
Druţina razhudnikovk (Solanaceae) je strupena zaradi alkaloidov.
Atropa bella-dona
Solanum nigrum
Scopolia carniolica
Datura stramonium
Alkaloid nikotin se veţe na acetil-holinske receptorje v moţganih in jih s tem aktivira
Nanje se veţe tako čvrsto, da jih desenzibilizira za acetil holin. Med številnimi drugimi
učinki tudi poveča količino nevrotransmiterja dopamina, kar je verjetno razlog za
zasvojenost. Sicer je nikotin respiratorni strup za insekte – insekticid.
Jakobov grint in druge vrste tega rodu ter številni drugi predstavniki druţin Asteraceae
in Boraginaceae vsebujejo pirolizodinske glikozide, ki po zauţitju rastline poškodujejo
jetra.
Senecio vulgaris
PRIMARNI METABOLITI V VODNI
VAKUOLI • ) Rezervne snovi v vakuoli:
• 1) Beljakovine: alevronska zrna (izsušena beljakovinska vakuola); sestava: globoidi + kristaloid + fitin (Ca-Mg sol inozitolheksafosforne kisline); albumini (histoni, prolamini), globulini, gluteini,......
• RASTLINA: rezerva amino kislin, encimi; (energija)
• ČLOVEK: beljakovinska hrana; beljakovinski strupi!! (Fabaceae)
• 2) Rezervni polisaharidi v vakuoli:
• - monosaharidi (glukoza, fruktoza, ....; sadje)
• - disaharidi (saharoza; Saccharum officinarum; Beta vulgaris L. ssp.vulgaris var. altissima; Acer saccharum, Allium cepa)
• -oligosaharidi; saharoza + monosaharidi: gentianoza, rafinoza, stahioza, trehaloza; (Gentiana lutea; G. symphyandra, Stachys sieboldii) .
• - polisaharidi: inulin (Helianthus tuberosus); levan (Poaceae, Cyperaceae)
• RASTLINA: rezervna energija; C-ogrodja; osmotiki
• ČLOVEK: hrana (energija!), energetske surovine (bioenergija!)
• 3) Organske kisline, polioli:
• - vmesni produkti presnove; tranportne oblike C; osmotiki (kisline: jabolčna, oksalocetna, piruvična, ocetna, citronska,....; etanol, sorbitol, manitol
Beljakovine se za daljše obdobje shranjujejo v vakuolah, iz katerih se ob izsušitvi
razvijejo alevronska zrna, zgrajena iz kristaloida in več globoidov.
Topolistno (Rumex obtusifolius) in kodrastolistno ščavje (R. crispus) sta na z dušikovi-
mi spojinami pregnojenih traviščih najpogostejši vrsti, ki vsebujeta oksalat.
VAKUOLE S HIDROFOBNO
VSEBINO • 1. Vakuole s trigliceridi (maščobne vakuole); olja,
masti; zaloga energije; zaloţna tkiva; embrio (Cucurbita pepo, Helianthus annuus; Juglans regia, Arachis hypogea, Brassica oleracea ssp. oleifera, Brassica napus ssp. rapifera, Brassica nigra; Raphanus sativus var.oleiformis; Camelina sativa; Sesamum indicum, Glycine max; Gossypium sp.; Linum usitatissimum), hranilno tkivo semena (sek. endosperm); Zea mays, Ricinus communis); arilus, elaeosomi semen, sarkotesta (mirmekohorija, endozoohorija): Viola; Helleborus, Asarum, Taxus, Euonymus,.....Podocarpaceae; plod: Olea europaea, Elaeis guineensis, Persea americana; vegetativni deli: Cyperus esculentus
Vakuole s trigliceridi:Cucurbita pepo, Euonymus europaeus, Olea europaea
Helianthus annuus, Cyclamen purpurascens, Arachis hypogea
2. Vakuole z eteričnimi olji:
TERPENOIDI • derivati izoprena (C5H8); mono (C10), di(C20), tri (C30), seskvi(C15), tetra (C40
–karotenoidi!), politerpeni (več kot 8 C5 enot –plastokinon, ubikinon(fotosinteza!);
• poleg alkaloidov najštevilčnejša skupina sek. metabolitov z zelo enotnim načinom sinteze: sinteza prekurzorja (IPP), ponavljajoče dodajanje IPP-tvorba serij prenil difosfatnih homologov, preoblikovanje alil- prenil difosfatov (terpenoid sintaza) v terpenoidne skelete; sekundarna encimatska modifikacija teh skeletov
• Sinteza C15, C30 in politerpenov poteka c citoplazmatskih in ER kompartmentih (klasična acetatno-mevalonatna pot sinteze); mono, di in tetra terpeni se tvorijo v plastidih (gliceralaldehid-piruvatna pot sinteze)
• - etrična olja, balzami, smole (kolofonium);Pinaceae; Apiaceae, Lamiaceae, Rutaceae; - -- ţlezne celice, shizogene in lizigene ţleze;
• POMEN: interakcija rastlina - okolje, rastlina ostali organizmi; dišave, začimbe, surovine
Terpenoidi nastajajo v specializiranih celicah- ţlezah: A-peltatni globularni trihomi
timijana (mono,-seskvi terpeni); B-ţlezni trihom mete; C-lizigena ţleza v listu
limonovca; D-smolni kanal (shizogena ţleza) v lesu bora
Primeri monoterpenov z insekticidnim delovanjem (α,β-pinen, piretrin), atraktanti
opraševalcev (linalool, cineol) in anti herbivorni agenti (1,8-cineol)
GLIKOZIDI
• c) Glikozidi: O, S, N -glikozidi; vezava aglikona preko O,N,S (aglikon je lahko fenilpropanoid, alkaloid, terpenoid)
• - O -glikozidi: kumarinski glikozidi (Poaceae (Anthoxanthum odoratum; Hierochloë australis); Galium odoratum; vonj po senu)
• - S- glikozidi: sinegrin; Brassicaceae (pekoče snovi v hrenu, zelju, gorčici, redkvi,...)
• - N- glikozidi: amigdalin; Amygdalus communis; Prunus; Malus, Pyrus
• Pomen: obramba proti mikroorganizmom in herbivorom; začimbe, dišave
Cianogeni glikozidi so razširjeni
predvsem v semenih in plodovih roţnic
(Rosaceae), redkeje v njihovih vegetativnih delih,
nevarni za zastrupitve ţivali postanejo, kadar
jih tvorijo cianogene krmne rastline, predvsem nekatere
trave in metuljnice.
3. Vakuole z emulzijami:
• mlečni kanali: Euphorbiaceae /Euphorbia,
Hevea brasiliensis), Moraceae (Ficus
elastica, F. carica); Cichoriaceae (Lactuca,
Cichorium, Taraxacum bicorne,
Scorzoniera tansaghyz); Campanulaceae;
Asclepiadaceae)
• POMEN: interakcije rastlina: okolje;
surovine
Vse vrste mlečkov (Euphorbia) vsebujejo
terpene kot obrambo proti herbivorom in
ranitvam; na sliki cipresasti (E. cyparissias)
in gladki mleček (E. nicaensis).
4. Vakuole s sluzmi
• - sluzni kanali; Cactaceae, Euphorbiaceae,
Bromeliaceae, Crassulaceae, Agavaceae,
...... CAM tip fotosinteze;
• PRILAGODITEV NA SUŠO!
• zelo velik .
VODNA VAKUOLA KOT
OSMOREGULATOR • OZMOZA: Difuzija molekul skozi polprepustne membrane v smeri
padca koncentracije (H2O, CO2, O2 in druge podobno majhne molekule). "Pasiven transport".
• OZMOTSKI TLAK : W. Pfeffer; 1877; vakuolizirana rast. celica = osmometer
• PV1 = RT ln po/p PV= n RT P = (n/V)RT = MRT (P= ozmotski tlak;
• V= volumen raztopine, V1= volumen 1 mola toplenca, n= število molov toplenca
• v čistem stanju, M= molarnost, po, p = tlak čiste vode (po) oz. raztopine (p); R = plinska konstanta; T = temperatura raztopine)
• P = m RT (m = molalnost); = c. RT;
• c= koncentracija toplenca; *; absolutni (potencialni) in učinkoviti ozmotski pritisk;
• standardne razmere: c = 1mol/l; T="sobna temperatura"(oC); R = konstanta;*= 22,7 bara = 2,27.106 Pa.
Shema ozmometra (Pfefferjeve celice)
Kapilarna cevka
Stena posode
Raztopina sladkorja
Izbirno prepustna membrana
Hidrostatični pritisk vodnega stolpca
• Pfefferjeva celica
Rastlinska celica:
• koncentracija topljencev v notranjosti celice je navadno 0.5 do 1 mol večja
kot v zunanjosti celice, med organeli izenačeno
• koncentracija v apoplastu 10-20 10-3 molalna
osmotski tlak
20% vodna raztopina sladkorja
100% voda
«polpropustna membrana«
glina + CuFe(CN) 6
Oblike plazmolize: A-turgescentna celica, B-mejna plazmoliza,C-konveksna,
D- konkavna, E-”skrčena” plazmoliza
NASTANEK TURGORJA
• V hipotoničnem okolju voda vdira v celico
• Celica se napolni (vakuola), nadaljnje sprejemanje vode ustavi omejeno elastična celična stena
• Nastane turgor – notranja napetost rastlin, ki je rezultanta (hidrostatskega) pritiska raztopin v celici in upora celične stene (togosti)
• Turgor zagotavlja trdnost vsem ţivim rastlinskim in glivnim celicam, pri rastlinah vsem zeliščem, listom, cvetovom, plodovom lesnatih rastlin
• Sprememba turgorja pomeni spremembo volumna, posledično poloţaja, kar je osnova za vsa turgescentna gibanja (odpiranje reţ, obračanje listov, cvetov k svetlobi, nastije)
Prikaz meritve osmotskega tlaka z osmometrom
voda raztopina
Izbirno preputna membrana
potreben tlak Indikator pretoka
Prikazi sprostitve turgorja – notranje napetosti rastlinskih tkiv. Zgradba celičnih sten je
različna. Ene so bolj raztegljive kot druge. Ko tkivo prereţemo se napetost sprosti in
celice z bolj raztegljivo steno ekspandirajo na račun srkanja vode iz sosednih tkiv.
Ekspanzija se še nadaljuje če damo tako prerezano tkivo v vodo.
Prehajanje vode skozi
plazmalemo in tonoplast
citoplazma
zunanjost celice vodne molekule
akvaporin
fosfolipidna
dvoplast
VODNI REŽIM RASTLINE
• KROŢENJE VODE V NARAVI; pot vode: TLARASTLINAOZRAČJE:
• OPREDELITEV VODNEGA STANJA V RASTLINI; voda je v gibanju!
• = VODNI POTENCIAL; opredelitev stanja vode: osnova: Gibbsova prosta energija vodekemijski potencial vode ().
• = o + R T ln P/Po (o = kem. potencial vode pri stand. razmerah (P=101KPa; T=T okolja; H2O=55,6ml; R= 8,31JK-1 mol -1);
• - o = RT (P-P/Po) (P=ravnoteţni pritisk raztopine; Po= pritisk čiste vode pri isti T);
• = - o/V = - S ( J/cm) (V= parcialni molni volumen vode (cm3/mol))
• (1 J/cm3 = 106 N/m2 = 106 Pa = 10 bar ; 1 bar = 105 Pa)
• DOGOVOR: Potencial čiste vode pri 25 oC in P = 1atm = O. V okolju in v rastlinah so vedno raztopine; vedno NEGATIVEN VODNI POTENCIAL.
• SPREJEM VODE JE MOŽEN LE V GRADIENTU VODNEGA POTENCIALA:
• o -; vrednosti vodnega potenciala v rastl. celicah so vedno negativne (ni čiste vode! IZJEME: klatrati)
VODNI POTENCIAL
• CELOKUPEN VODNI POTENCIAL RASTLINE (CELICE) SESTAVLJAJO:
• - pritiskovni (hidrostatični) potencial =TURGOR; p
• - matrični potencial (zasičenost z vodo hidrofilnih, netopnih struktur);
• - ozmotski potencial;
• Pomen, velikost in sposobnost uravnavanja posameznih v celici;
• = R T Cs; Cs = osmotsko aktivne snovi; matrični potencial pogosto zanemarimo; rastlina lahko aktivno spreminja osmotski potencial; hidrostatski (turgor) je odvisen od osmotskega in razmer v okolju. V poenostavitvah zato za opredelitev vodenega stanja pogosto določamo le osmotski potencial, oz. osmotski pritisk.
• -H2O = +P + (-) + (-); - = majhen 0;
• (-)H2O = (+)P + (-) ; (+) S= * - (+) P;
• S= sesalna sila; enaka razliki vodnih potencial celice in okolja; * = izkoristljiv ozmotski pritisk celice; P = hidrostatični pritisk v celici (= turgor);
• Črpanje vode: *P; S0; Ravnotežje: * P; S=O
VODNA STANJA OKOLJA IN
CELICA; • - izotonično; okolja celice; posledica: ravnoteţje;
turgescentna celica (fiziološke raztopine, izoozmotske raztopine);
• - hipertonično; okolja je bolj negativen kot celice; posledica: celica izgublja vodo (in trdnost)( plazmoliza; reverzibilnost procesa; ozmotska smrt; posledice za rastline (suša, trdnost,...rast, črpanje vode......). V HIPERTONIČNEM OKOLJU DOLGOTRAJNO USPEVANJE RASTLIN NI MOGOČE!!
• antropogeni vplivi: mineralna gnojila -pomen pravilne uporabe!; isto: zaščitna sredstva; namakanje! (SALINIZACIJA, tropi, subtropi); soljenje cest z NaCl ob poledici
• -hipotonično okolje; okolja je manj negativen kot celic; ( celice okolja); posledica: voda vdira v celico sprejem vode TURGOR; TRDNOST IN PRAVILNA ZGRADBA, PRIMERNE RAZMERE ZA RAST
• Učinek hipotonične raztopine
Čista voda 0.1 M razt. saharoze
Neturgescentna celica
Celica po vzpostavitvi ravnotežja Ψp=potencial tlaka (=turgor)
Ψs= osmotski potencial
Ψw=vodni potencial
• Učinek hipertonične raztopine
Turgescentna celica
0.3 M razt. saharoze
Celica po vzpostavitvi
ravnoteţja
Ψp=potencial tlaka (=turgor)
Ψs= osmotski potencial
Ψw=vodni potencial
• Sušni stres
osmotska prilagoditev brez osmotske prilagoditve
pomanjkanje
vode
Ψp=potencial tlaka (=turgor)
Ψs=matrični potencial
Ψw=vodni potencial
Sprejem vode v rastlino
apoplastna pot
simplastna pot
epidermis
korteks
pericikel ksilem floem
endodermis Casparijev
trak
Sprejem vode v rastlino
Radialni transport vode v
korenini
Celična stena (Σ = APOPLAST) Protoplast (Σ = SIMPLAST)
vakuola
rizoderm korteks
(primarna
skorja)
endoderm parenhim
centralnega
cilindra
ksilem
SIMPLASTNA
POT
APOPLASTNA
POT Casparijeva
proga
Koreninski tlak in gutacija
Ksilemski tlak, ki se pojavi zaradi
akumulacije ionov v ksilemski
tekočini, lahko povzroči izhajanje
vode iz hidatod na listih. Pojav
imenujemo gutacija.
Sesalna sila listov
kloroplast
citoplazma
vakuola celična
stena plazmalema
vodni film
izhlapevanje
Iz celičnih sten celic asimilacijskega parenhima v listu izhlapeva voda, ki preko intercelularjev in reţ izhaja v atmosfero. Izhlapela voda se v steni zaradi kapilarnosti nadomesti z vodo iz ksilema, kar v ksilemu ustvarja zniţan tlak. Posledica je sesalna sila, ki vodo po ksilemu vleče navzgor.
• evaporacija vode iz celičnih sten
• zmanjšanje v celicah
• kohezija vodnih molekul v
ksilemu, kapilarna geometrija
ksilema
• embolije
• manjši v koreninah v primerjavi
s tlemi, privzem vode
• povečana absorpcijska površina
Komponente vodnega potenciala so različne v ţivih in mrtvih celicah-prikaz stika
celičnih sten parenhimov in prevodnih elementov (trahej, traheid)
Prikaz vodnega potenciala celičnih delov; ↑-naraščanje potenciala,↓-upadanje
Potenciala; zgornja črta pomeni Ψ=0; A-razmere v protoplastu (simplastu);
B-razmere v apoplastu (celični steni; samo tenzija!);C-ravnovesje na meji
Ψw = vodni potencial
Ψs(p)=osmotski potencial protoplasta
Ψp(p)= turgor (hidrostatski tlak) protoplasta
Ψw(p)= vodni potencial protoplasta
Ψs(a)=osmotski potencial apoplasta
Ψm(a)=matrični potencial apoplasta
Ψw(a)_vodni potencial apoplasta
Z manjšanjem vodnega potenciala (manjšanjem količine proste vode) upadajo
ţivljenski procesi; primer je upad dihanja semena rţi med zorenjem
Upad-zmanjševanje vodnega potenciala prizadene vse ţivljenske procese, ene bolj
kot druge; elongacija lista je v večji meri odvisna od sprejema vode kot potek neto
fotosinteze in se prej ustavi.
VAKUOLA KOT
OSMOREGULATOR: • 1)Sprejem vode; 2) Trdnost in pravilna zgradba
(turgor); 3) Razmere za rast; 4)Rastlinska gibanja na osnovi spremembe turgorja-nastije
• - mesta ozmotskega prehoda vode v rastlini (tla : rastlina; v rastlini, kjer so prisotne izbirno prepustne membrane)
• pojav plazmolize, vrste plazmolize (pomen kationov: K, Ca); mejna plazmoliza
• pomen ozmotskega pritiska v celici in generacija (ozmotiki; generacija sesalne sile in razmer za rast)
• ozmotske (koncentracijske) meje uspevanja rastlin; EVRI in STENOHALINE vrste; HALOFITI :GLIKOFITI
Nihanja osmotskega potenciala, izmerjena kot minimalne in maksimalne vrednosti v
stisnjenem soku listov rastlin različnih ţivljenjskih oblik
Vodne rastline geofiti
Travniške rastline Gojene rastline-poljščine
Pleveli Zelišča vlaţnih gozdov
Zelišča suhih gozdov Listavci-drevesa in grmi
Iglavci
Med. lesnate rastline Nizki grmički
Stepske rastline Puščavske rastline
Sukulenti Rastline mangrove
Rastline slanih močvirij
Rastline rastejo v gradientu vodnega potenciala. V normalnih razmerah je vodni
potencial listov bistveno manjši (bolj negativen!) kot vodni potencial tal. Voda “teče” v
smeri bolj negativnega vodnega potenciala. Razlika v vodnem potencialu med
koreninami in listi omogoča dvig vode proti zemeljski teţnosti in s tem transport snovi iz
tal.
Izhlapevanje vode iz listov-transpiracija ustvarja razliko v vodnem potencialu rastline
In je gonilna sila za transport med organi. Za to se uporabi cc80% absorbirane svetlobe.
Cona konvekcija
Cona mejne plasti
Kutikula in celična stena
Zgornja povrhnjica
Palisadni parenhim
Gobasti parenhim
Intercelular
Spodnja povrhnjica s
celicami zapiralkami
Cona mejne plasti
Cona konvekcije
Traheja v ksilemu
Difuzija vodnih molekul v plinski fazi
Dotok vode z difuzijo v tekočinski fazi
Dotok vode z masnim pretokom med
ksilemom in apoplastom sosednjih celic
Prikaz razpoloţljive vode v tleh glede na njihovo sestavo in teksturo.
Celokupna voda
Poljska kapaciteta
Permanentna točka venenja
Nedostopna voda
Dostopna voda
pesek Peščena ilovica
ilovica glina
Ilovnata glina
MERITVE VODNEGA
POTENCIALA
• - P : manometri; bomba po Scholandru,
vodni potenciometri
• - : ozmometrija; mejna plazmoliza;
krioskopija; zniţanje zmrzišča
• psihrometrija; razlika v izhlapevanju
različnih raztopin in čiste vode
S tlačno komoro po Scholandru merimo ksilemski vodni potencial, kar dokaj dobro
predstavlja vodne razmere, v katerih raste rastlina. Ko preko reducirnega ventila
pazljivo povečujemo zračni tlak kompenziramo podtlak (tenzijo) v ksilemu, kar opazimo
po iztoku kaplice vode na odrezani površini. Zaradi ravnovesja Ψ na meji protoplasta
in apoplasta predstavlja to hkrati Ψ rastline.