UNIVERZA V MARIBORU - core.ac.uk in multigrade classes, ... Kog, the Culture Day realized at the...

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

Urška Mlinarič

Maribor, 2014

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

KULTURNI DAN »ŢIVLJENJE V PRETEKLOSTI« NA

PODRUŢNIČNI OSNOVNI ŠOLI KOG

Mentor: Kandidatka:

redni prof. dr. Samo Fošnarič Urška Mlinarič

Somentorica:

asist. dr. Martina Rajšp

Maribor, 2014

Lektorica:

Martina Strelec, prof. slovenščine

Prevajalec:

Damir Soldat, prof. angleščine in madţarščine

ZAHVALA

Zahvaljujem se rednemu prof., dr. Samo Fošnariču, za vso strokovno pomoč pri

nastajanju diplomske naloge. Posebna zahvala gre dr. Martini Rajšp za vse koristne

in strokovne nasvete, spodbude in za pomoč, ki mi jo je vseskozi nudila.

V veliko pomoč pri izvedbi praktičnega dela naloge so mi bili učenci in učiteljice

podružnične osnovne šole Kog, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujem.

Zahvaljujem se pa tudi svoji družini, fantu in prijateljem, ki so mi v času študija in

pisanja diplome stali ob strani in me spodbujali. Posebej hvala očetu in mami, ki sta

mi po materialni plati omogočila študij.

Vsem še enkrat iskrena hvala.

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA

Podpisana Urška Mlinarič, rojena 29. 09. 1988, študentka Pedagoške fakultete

Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo, z

naslovom

KULTURNI DAN »ŢIVLJENJE V PRETEKLOSTI« NA PODRUŢNIČNI

OSNOVNI ŠOLI KOG

pri mentorju rednem prof. dr. Samo Fošnariču in somentorici dr. Martini Rajšp

avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni;

teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Urška Mlinarič

____________________

Maribor, 2014

POVZETEK

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, ki skupaj tvorita

povezano in zaokroţeno celoto. V teoretičnem delu podrobneje predstavljamo dneve

dejavnosti, poudarek je na kulturnih dnevih, podruţnične osnovne šole s poudarkom

na kombiniranih oddelkih, ter pregled ciljev v učnih načrtih za pouk predmeta

Spoznavanje okolja in Druţba z vidika ţivljenja v preteklosti.

V praktičnem delu predstavljamo Osnovno šolo Miklavţ pri Ormoţu s podruţnico

Kog, kulturni dan, ki smo ga izvedli na podruţnični osnovni šoli Kog (podrobna

priprava), potek dela in evalvacijo narejenega. Kulturni dan smo izvedli na celotni

podruţnični šoli, ki šteje 30 učencev od prvega do petega razreda.

KLJUČNE BESEDE

Kulturni dnevi, dnevi dejavnosti, podruţnična osnovna šola, ţivljenje v preteklosti.

ABSTRACT

The diploma paper consists of a theoretical and a practical part. The two parts

combined create a linked and rounded up whole. The theoretical part deals with a

detailed look at the days of out-school activities, especially culture days of branch

schools in multigrade classes, as well as with the review of the aims of subject

syllabuses for Science and Citizenship from the view of the life in the past.

The practical part introduces the Primary School Miklavţ pri Ormoţu and its branch

Kog, the Culture Day realized at the branch school Kog (a detailed lesson plan),

activities and evaluation. The Culture Day was carried out at the entire branch

school, which has 30 pupils from the 1st to the 5

th grade.

KEY WORDS

Culture days, days of out-school activities, branch primary school, life in the past

KAZALO

I UVOD ........................................................................................................................ 1

II TEORETIČNI DEL .................................................................................................. 2

1 DNEVI DEJAVNOSTI ........................................................................................ 2

1.1 Cilji in izhodišča dni dejavnosti ..................................................................... 3

1.2 Cilji posameznih dni dejavnosti ..................................................................... 4

1.2.1 Kulturni dnevi ......................................................................................... 4

1.2.2 Naravoslovni dnevi ................................................................................. 4

1.2.3 Športni dnevi ........................................................................................... 4

1.2.4 Tehniški dnevi ......................................................................................... 5

1.3 Oblike in metode dela .................................................................................... 5

1.4 Načrtovanje in organizacija dni dejavnosti .................................................... 6

1.5 Kulturni dnevi ................................................................................................ 6

1.5.1 Predlagane vsebine za izvedbo kulturnega dneva ................................... 7

1.5.2 Namen in temeljni cilji kulturnih dni ...................................................... 8

1.5.3 Organizacija in izvajanje kulturnih dni ................................................... 9

1.5.4 Pogoji in moţnosti za izvajanje kulturnih dni ......................................... 9

1.5.5 Vloga učencev in učiteljev pri izvajanju kulturnega dneva .................. 10

2 PODRUŢNIČNE OSNOVNE ŠOLE ................................................................. 11

2.1 Nekdaj niţe organizirane šole, danes podruţnice osnovnih šol ................... 11

2.2 Oblikovanje vizije podruţnic osnovnih šol .................................................. 12

2.2.1 Vizija podruţničnih šol ......................................................................... 14

2.2.2 Poslanstvo in cilji podruţničnih šol ...................................................... 14

2.3 KOMBINIRANI ODDELKI ........................................................................ 14

2.3.1 Mreţa osnovnih šol s kombiniranimi oddelki ....................................... 14

2.3.2 Vzgojne posebnosti kombiniranega oddelka ........................................ 16

2.3.3 Normativi in standardi za oblikovanje kombiniranih oddelkov ........... 17

2.3.4 Načela načrtovanja, organizacije in izvedbe pouka kombiniranih

oddelkov ......................................................................................................... 18

2.3.5 Primerjava in posebnosti delovanja malih šol s kombiniranimi oddelki

v Sloveniji in v tujini ...................................................................................... 21

2.3.6 Zunanja in notranja organizacija vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti v

kombiniranih oddelkih ................................................................................... 24

3 PREGLED UČNIH NAČRTOV ZA POUK SPOZNAVANJE OKOLJA IN

DRUŢBE S STALIŠČA ŢIVLJENJA V PRETEKLOSTI .................................... 25

3.1 Učni načrt za pouk predmeta spoznavanje okolja ........................................ 25

3.1.1 Opredelitev predmeta spoznavanje okolja ............................................ 25

3.1.2 Splošni cilji predmeta spoznavanje okolja ............................................ 25

3.1.3 Tematski sklopi predmeta spoznavanje okolja ..................................... 27

3.1.4 Analiza učnega načrta za pouk spoznavanje okolja s stališča ţivljenja v

preteklosti ....................................................................................................... 28

3.2. Učni načrt za pouk predmeta druţba ........................................................... 32

3.2.1 Opredelitev predmeta druţba ................................................................ 32

3.2.2 Splošni cilji predmeta druţba ................................................................ 33

3.2.3 Tematski sklopi predmeta druţba ......................................................... 34

3.2.4 Analiza učnega načrta za pouk predmeta druţba s stališča ţivljenja v

preteklosti ....................................................................................................... 35

III PRAKTIČNI DEL ................................................................................................. 37

1 NAMEN .............................................................................................................. 37

2 OSNOVNA ŠOLA MIKLAVŢ PRI ORMOŢU S PODRUŢNICO KOG ......... 37

2.1 Podruţnična šola Kog skozi oči učiteljice Nevenke Jambriško ................... 40

3 KULTURNI DAN »ŢIVLJENJE V PRETEKLOSTI« ...................................... 42

3.1 Podrobna učna priprava................................................................................ 42

3.2 Potek dela ..................................................................................................... 71

3.3 Evalvacija narejenega................................................................................... 75

IV SKLEP .................................................................................................................. 83

LITERATURA ........................................................................................................... 86

KAZALO SLIK

Slika 1: Pristojnosti in odgovornosti v organizaciji v sistemu celostne kakovosti .... 13

Slika 2: Normativi za oblikovanje kombiniranih oddelkov v 8-letni osnovni šoli in 9-

letni osnovni šoli na področjih s posebnimi razvojnimi potrebami ........................... 17

Slika 3: Osnovna šola Miklavţ pri Ormoţu ............................................................... 37

Slika 4: Osnovna šola Kog ......................................................................................... 38

Slika 5: Jutranjo sonce na Kogu ................................................................................. 41

Slika 6: Ugotavljanje skritega predmeta .................................................................... 71

Slika 7: Izdelki učencev-lepopis ................................................................................ 72

Slika 8: Kuhanje ţgancev ........................................................................................... 73

Slika 9: Ples ................................................................................................................ 74

Slika 10: Štafetna igra s konji .................................................................................... 75

Slika 11: Izdelovanje iz gline ..................................................................................... 76

Slika 12: Izdelki iz gline ............................................................................................ 77

Slika 13: Pisanje lepopisa........................................................................................... 78

Slika 14: Igranje na »lončeni« bas ............................................................................. 79

Slika 15: Izdelava konja ............................................................................................. 79

Slika 16: Pokušnja koruznih ţgancev ........................................................................ 80

Slika 17: Učenje ljudskega plesa................................................................................ 81

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Število dni dejavnosti po razredih ........................................................ 2

Preglednica 2: Normativi za oblikovanje kombiniranega oddelka ............................ 22

Preglednica 3: Prednosti in slabosti malih šol s kombiniranimi oddelki ................... 23

Preglednica 4: Tematski sklopi predmeta spoznavanje okolja .................................. 27

Preglednica 5: Analiza učnega načrta za pouk spoznavanje okolja s stališča ţivljenja

v preteklosti ................................................................................................................ 29

Preglednica 6: Tematski sklopi pri predmetu druţba ................................................. 34

Preglednica 7: Analiza učnega načrta za pouk predmeta druţba s stališča ţivljenja v

preteklosti ................................................................................................................... 35

Preglednica 8: Število učencev in oddelkov na podruţnični osnovni šoli Kog ......... 40

Kulturni dan »Ţivljenje v preteklosti« na podruţnični osnovni šoli Kog

1

I UVOD

Za izbrano temo kulturni dan »Ţivljenje v preteklosti« na podruţnični osnovni šoli

Kog sem se odločila, ker sem tudi sama obiskovala to podruţnico in pouk v

kombiniranem razredu.

Kombinirani oddelki imajo kar veliko prednosti, saj so učenci prisiljeni k večji

samostojnosti pri delu, naučijo se prilagajanja in osredotočanja na lastno snov in ne

tisto, ki jo obravnavajo učenci razreda, s katerim so kombinirani.

So pa tudi slabosti kombinacije, kot je na primer ta, da mora vedno en razred čakati,

ko učiteljica podaja snov ali navodila drugemu. Mislim, da bi se dale določene

vsebine drugače predstaviti in naučiti tudi v oddelkih s kombinacijami.

Vsi ljudje imamo preteklost, zgodovino, ki nas zaznamuje in je pravzaprav naša

identiteta. Brez nje je, kot da sploh ne bi obstajali. Preteklosti ne moremo spremeniti

in je izbrisati, zato je pomembna tako za nas kot za ljudi, ki še pridejo za nami.

Ljudje se premalo zavedamo, kako pomembna je preteklost, ter da bo naša sedanjost

postala tudi preteklost, toda nanjo še imamo vpliv, čeprav tega dostikrat ne

izkoristimo. To je razvidno tudi na politični ravni, saj je nizka udeleţba na volitvah

postala ţe kar standard v Sloveniji.

Prav zaradi tega sem sklenila predstaviti in naučiti učence, kakšno je bilo ţivljenje

včasih, ko so bili njihovi dedki in babice še otroci, kaj so takrat jedli, se igrali, kako

so se učili in preţivljali prosti čas.

Zaradi vseh teh dejavnikov sem se odločila, da poskusim pouk popestriti in da

učence o ţivljenju v preteklosti poučim na drugačen način. Izbrala sem si kulturni

dan, v katerem bom zdruţila vse učence (od prvega do petega razreda) podruţnične

osnovne šole Kog.


2

II TEORETIČNI DEL

1 DNEVI DEJAVNOSTI

Dnevi dejavnosti predstavljajo tisti del obveznega programa osnovne šole, ki

medsebojno povezujejo discipline in predmetna področja, vključena v predmetnik

osnovne šole. Izvajajo se po letnem delovnem načrtu šole, v katerem je zapisana tudi

njihova vsebina in organizacija (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1998).

Dnevi dejavnosti so opredeljeni v delovnem načrtu šole, tam je zapisana vsebina in

organizacija le teh (Zajc, 2006).

Delijo se na štiri področja, in sicer na kulturne dneve, naravoslovne dneve, tehniške

dneve in športne dneve. Število dni dejavnosti je točno določeno, kar je prikazano v

spodnji preglednici (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1998).

Preglednica 1: Število dni dejavnosti po razredih

Vir: Ministrstvo za šolstvo in šport, 1998

Preglednica 1 nam kaţe, da so dnevi dejavnosti prisotni v vseh razredih osnovne

šole. V vsakem razredu jih je 15, le da so številčno drugače razporejeni. Teh 15 dni

razred I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. skupaj

Kulturni

dnevi

4 4 4 3 3 3 3 3 3 30

Naravoslovni

dnevi

3 3 3 3 3 3 3 3 3 27

Športni

dnevi

5 5 5 5 5 5 5 5 5 45

Tehniški

dnevi

3 3 3 4 4 4 4 4 4 33

Skupaj 15 15 15 15 15 15 15 15 15 135


3

znese v celotnem programu izobraţevanja 135 dni, kar pa je več kot 75% dni, ki so

namenjeni pouku v enem šolskem letu.

Posamezni dan dejavnosti obsega 5 pedagoških ur (prav tam).

1.1 Cilji in izhodišča dni dejavnosti

Cilji dni dejavnosti so omogočiti učenkam in učencem utrjevanje in povezovanje

znanja, pridobljenega pri posameznih predmetih in predmetnih področjih,

uporabljanje tega znanja in njihovo nadgrajevanje, s praktičnim učenjem v kontekstu

medsebojnega sodelovanja in odzivanja na aktualne dogodke v oţjem in širšem

druţbenem okolju (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1998, str. 1).

Cilji omogočajo učencem, da utrjujejo in povezujejo znanje, ki so ga pridobili pri

posameznih predmetih v šoli, ter da to znanje uporabijo v novih situacijah (Zajc,

2006).

Dnevi dejavnosti pri učencih spodbudijo ustvarjalnost, ţeljo po znanju in

samoiniciativnost. Naučijo se samostojnega opazovanja in pridobivanja znanja,

izkušenj ter si razvijejo spretnosti za samostojno reševanje problemov. S pomočjo

teh dejavnosti jim da znanje iz različnih področij neko celoto.

Dnevi dejavnosti so namenjeni vsem učencem in učenkam. Smiselno so razporejeni

skozi vse šolsko leto in se vsebinsko nadgrajujejo iz leta v leto oziroma iz triletja v

triletje (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1998).

Cilji dni dejavnosti so vezani na več različnih dejavnosti. Kulturne dneve

povezujemo s kulturnimi dogodki in vsebinami s kulturnega področja. Pri tehniških

dnevih učenci izdelujejo različne izdelke in si razvijajo svoje spretnosti in

sposobnosti. Pri naravoslovnih dnevih pa prevladujejo aktivnosti z naravoslovnega

področja, npr. učenci opazujejo spremembe v naravi, izvajajo različne poskuse in

eksperimentirajo ( Zajc, 2006).


4

1.2 Cilji posameznih dni dejavnosti

1.2.1 Kulturni dnevi

Kulturni dnevi so namenjeni kulturnim dogodkom in spoznavanju različnih vsebin iz

jezikovnih, druţboslovnih in umetnostnih področij kulture. Med samim izvajanjem

kulturnih dni učenci aktivno sodelujejo, saj dejavnosti načrtujejo, sprejemajo in

izraţajo. Učijo se sprejemati in vrednotiti tako lastno delo kot tudi delo drugih

(Ministrstvo za šolstvo in šport, 1998).

1.2.2 Naravoslovni dnevi

Pri naravoslovnih dnevih učenci spoznavajo in doţivljajo naravo in človeka.

Oblikujejo si pozitiven odnos do narave, ţivljenja, učenja in dela. Naučijo se tudi, kaj

pomeni varovati zdravje in okolje. Svoje teoretično znanje dopolnjujejo, poglabljajo

in povezujejo v nove kombinacije. Spoznajo terensko in laboratorijsko delo ter druge

nove metode in tehnike raziskovalnega dela (prav tam).

1.2.3 Športni dnevi

Športni dnevi učence seznanijo z različnimi športnimi dejavnostmi, športom v

prostem času ter jih usposabljajo za samostojne športne dejavnosti. Učenci se gibajo,

sprostijo in razvedrijo. Naučijo se spoštovati lastne in druge doseţke, utrjujejo si

samozavest in pridobivajo trajne športne navade. Naučijo se medsebojnega

sodelovanja in razvijajo tovarištvo (prav tam).


5

1.2.4 Tehniški dnevi

Učenci opaţen tehniški problem v svojem okolju raziščejo ter zanj oblikujejo rešitev,

ki jo preverijo. Razvijajo pozitiven odnos do tehničnih doseţkov, zbirajo podatke o

tehničnih zbirkah in raziskujejo izvor in zgradbo tehničnih doseţkov. Primerjajo

svoje ugotovitve s podatki iz strokovne literature. Oblikujejo razstave, pri katerih si

izmenjujejo izkušnje in ideje, uporabljajo nove informacijske tehnologije ter se

trudijo izboljšati obstoječe tehnične rešitve (prav tam).

1.3 Oblike in metode dela

Dnevi dejavnosti pogosto potekajo v obliki projektnega dela, kar pa pomeni, da je

pomembno vnaprej predvideti, koliko časa bo vzela njihova priprava učencem in

učiteljem.

Velik poudarek pri izvajanju dni dejavnosti je na medpredmetnem povezovanju.

Učenci se učijo načrtovati naloge, zbirati podatke, oblikovati ugotovitve in

predstaviti rezultate. Učiteljem pa dnevi dejavnosti med sabo omogočajo strokovno

sodelovanje in timsko poučevanje.

V sklopu dni dejavnosti šolo lahko obiščejo strokovnjaki in umetniki, ali učenci

obiščejo različna učna okolja (botanični in zoološki vrt, arboretum, observatorij).

Učenci so pri dejavnostih na primeren način aktivni, samostojni in ustvarjalni ter

sodelujejo pri pripravi dneva. Vključeni so v vse faze dela, od zamisli do vrednotenja

dela.

Dnevi dejavnosti spodbujajo učenje za medsebojno sodelovanje med vsemi učenci,

učitelji in okoljem (Ministrstvo za okolje, 1998).


6

1.4 Načrtovanje in organizacija dni dejavnosti

Dnevi dejavnosti lahko potekajo v vsakem razredu posebej, skupaj za nekaj razredov

ali kar v vseh razredih na šoli. Kaj bomo načrtovali in organizirali, je odvisno od

okolja, v katerem je šola, in od njenih posebnosti.

Pri načrtovanju je pomembno, da je dejavnost v okviru šolskih strokovnih aktivov in

se izvaja kot timsko delo učiteljev. Lahko se vključi učitelje iz različnih področij ali

se kot mentorsko delo prosi na primer učitelja tehnike in tehnologije za pomoč pri

izvedbi tehniškega dneva. Izvedejo se lahko lutkovna, gledališka, recitacijska in

glasbena skupina, kroţek ali skupina ljubiteljev kulture.

Dnevi dejavnosti se lahko izvajajo tudi v okviru projektnih tednov in raziskovalnih

taborov, kot so na primer naravoslovni, astronomski in kulturni tabor (prav tam).

Dneve dejavnosti načrtujemo tako, da se lahko vsi učenci aktivno vključijo v

posamezen dan dejavnosti, saj imamo na šolah različne učence, katerih interesi in

sposobnosti se lahko zelo razlikujejo, zato moramo biti pri načrtovanju pozorni tudi

na to in na mnoge druge dejavnike (Zajc, 2006).

1.5 Kulturni dnevi

Med kulturne dneve štejemo:

- vsa jezikovno-umetnostna in druţboslovna področja, še posebej pa področje

kulture in medčloveških ter druţbenih odnosov,

- slovenski jezik in knjiţevnost kot kulturo izraţanja,

- likovno, glasbeno, gledališko in filmsko kulturo,

- kulturo obnašanja, oblačenja in okolja ter

- utrjevanje zgodovinskega spomina in narodne identitete (Ministrstvo za šolstvo in

šport, 1998).


7

1.5.1 Predlagane vsebine za izvedbo kulturnega dneva

V nadaljevanju predstavljamo nekaj predlogov vsebin kulturnih dni.

Predlogi (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1998, str. 4):

- priprava in izvedba srečanja z umetnikom, kulturnim delavcem ali

družboslovcem na šoli,

- priprava in izvedba ogleda zgodovinskih spominskih krajev, kulturnih

spomenikov ter naravnih in kulturnih znamenitosti, posebej rojstnih

krajev osrednjih slovenskih književnih, glasbenih in likovnih ustvarjalcev

(vsi učenci in učenke naj bi obiskali Prešernov in Cankarjev rojstni kraj),

- obisk filmskega ali dramskega gledališča (vsaj enkrat letno) oziroma

kulturno-umetniške ustanove (knjižnice, arhiva, muzeja, galerije,

koncertne dvorane, operne hiše), ogled knjižne, likovne, fotografske ali

kartografske razstave,

- raziskovalne dejavnosti v povezavi s spoznavanjem in varovanjem

naravne in kulturne dediščine,

- pisanje umetnostnih in neumetnostnih besedil (izdelava naloge ob obisku

kulturne znamenitosti, projektno delo Naš kraj: opis naselja, vasi, ulice,

bloka, hiše ter njihove neposredne okolice, življenja prebivalcev, pojavov

in dejavnosti v kraju, raziskava kulturnega izročila kraja ipd.),

- priprava in izvedba literarnega natečaja, srečanja mladih književnih

ustvarjalcev,

- oblikovanje knjižne razstave,

- priprava šolskega glasila,


8

- seznanitev z elementi gledališke uprizoritve, poskus priprave šolske

radijske igre,

- tematsko ustvarjanje likovnih del v različnih likovnih tehnikah,

- priprava likovne razstave,

- koncert šolskih glasbenih skupin,

- predstavitev dejavnosti glasbene šole (tematski koncert, predstavitev

glasbil),

- priprava prireditev za starše,

- priprava dneva šole, proslav ter praznovanje državnih praznikov

(proslava za Prešernov dan),

- oblikovanje "lutkovnega gledališča" z izdelavo enostavnih lutk, glasbo in

animacijo.

1.5.2 Namen in temeljni cilji kulturnih dni

Izhodišče kulturnih dni je kulturna vzgoja učencev.

V okviru kulturnih dni se učenci:

- učijo samostojno ustvarjati, delovati ter dopolnjevati dejavnosti pri pouku

splošno kulturnega vzgojno-izobraţevalnega področja v povezavi z drugimi

predmeti,

- vključujejo v interesne dejavnosti,

- navajajo na samostojno delo,

- povezujejo različne oblike kulturnih dejavnosti v ţivljenju in delu osnovne šole,

- imajo priloţnost za sodelovanje med okoljem in šolo,

- navajajo na kulturno porabo prostega časa,


9

- prikazujejo, spoznavajo kulturne dejavnosti v razredu, na šoli in zunaj nje,

- povezujejo umetnostna področja med seboj,

- navajajo se razumeti in vrednotiti lastno delo in delo drugih učencev, odraslih in

umetnikov (Ivšek, 1992, povz. po Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1981).

1.5.3 Organizacija in izvajanje kulturnih dni

Pri organizaciji mora učitelj izhajati iz okolja, kjer poučuje, saj najprej učence navaja

na opazovanje okolja. Pozornost da temu, kaj na področju kulture imajo in kaj bi

lahko sami spremenil, da bi imeli boljšo ponudbo.

Kulturni dan se lahko organizira kot oddelčni kulturni dan, razredni kulturni dan,

kulturni dan za razredno stopnjo, kulturni dan za predmetno stopnjo, celostni kulturni

dan šole in kot izmenjavo kulturnih dni med oddelki, razredi in šolami.

V razredne in oddelčne kulturne dneve je vključeno manjše število učencev, zato je

lahko aktivnost in medsebojna povezanost učencev, učiteljev in drugih vključenih

dosti večja.

Pomembno je, da se izmenjujejo kvalitetno pripravljeni in izvedeni kulturni dnevi,

saj lahko tako učenci primerjajo vsebine, postopke, oblike dela le teh. Ob tem se jim

lahko rodijo nove ideje in zamisli ter se jim poveča motivacija za aktivnost.

Na začetku je potrebno opredeliti cilje, na koncu pa ovrednotiti realizacijo (Ivšek,

1992, povzeto po: Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1981).

1.5.4 Pogoji in moţnosti za izvajanje kulturnih dni

Moţnosti in pogoji za izvajanje kulturnih dni se od šole do šole zelo razlikujejo.

Nekatere šole imajo ugodne pogoje, druge pa zelo skromne. En izmed problemov,

zakaj ne morejo izvesti kvalitetnega kulturnega dneva, je veliko število učencev na

šoli.


10

Med negativne dejavnike štejejo šole tudi vozače in oddaljenost šol od kulturnih

središč, kar prinese še materialne in finančne teţave. Kulturni dnevi so postali

finančna obremenitev za šole in starše (plačilo vstopnic, prevoza ipd.).

Šole z ugodnimi pogoji pa dobro sodelujejo z vaškimi in mestnimi kulturnimi

društvi, s posameznimi umetniki in kulturnimi delavci (Kozinc, 1992).

1.5.5 Vloga učencev in učiteljev pri izvajanju kulturnega dneva

Kulturni dan lahko kot uspešen dan imenujemo takrat, ko se učenci vključujejo v vse

faze. Torej, ko so prisotni pri prvi zamisli, izzivu, pri okvirnem in podrobnem načrtu,

pri izvedbi in predstavitvi ter tudi pri vrednotenju in analiziranju dela.

V pripravo in izvedbo kulturnega dneva bi naj bili vključeni vsi delavci šole,

predvsem pa učitelji. Mentor, ki animira, usmerja in koordinira delo, je lahko učitelj

katerega koli predmeta, učitelj na razredni stopnji ali zunanji sodelavec.

Kombiniramo lahko različne povezave znotraj šole. Npr. učitelji na predmetni stopnji

lahko pomagajo učiteljem na razredni stopnji, učitelji z izrazitim kulturnim

nagnjenjem pomagajo drugim učiteljem. Tudi učenci si lahko pomagajo med sabo

(učenci višjih razredov pomagajo učencem niţjih razredov, razred pomaga razredu,

ali pa oddelek pomaga oddelku). Lahko pa se poveţemo tudi z drugimi šolami in

tako lahko šola posreduje svoje izkušnje drugi šoli (Ivšek, 1992, povzeto po: Zavod

SR Slovenije za šolstvo, 1981).


11

2 PODRUŢNIČNE OSNOVNE ŠOLE

2.1 Nekdaj niţe organizirane šole, danes podruţnice osnovnih šol

Podruţnične osnovne šole, kot jih imenujemo danes, so se nekoč imenovale

dvorazrednice oziroma niţe organizirane šole. Te šole imajo ţe od nekdaj specifično

organiziranost, saj so delovni pogoji na više organiziranih osnovnih šolah, kjer ima

učitelj v oddelku le en razred, čisto drugačni od delovnih pogojev na niţe

organiziranih šolah, kjer ima en učitelj v oddelku več razredov (Šavli, 1955).

Večina slovenskih niţe organiziranih šol je delovalo v manjših krajih, zlasti v

gorskih in manj naseljenih pokrajinah (prav tam).

Skozi zgodovino so te šole doţivljale in prehodile različna obdobja, ki so jim bila

včasih bolj, spet drugič manj naklonjena. Veliko takih šol so ukinili zaradi slabih

vzgojno-izobraţevalnih storitev, nekaterim pa ni uspelo kljubovati teţnjam po

centralizaciji šolske mreţe. En izmed razlogov za ukinjanje pa je tudi mnoţično

izseljevanje iz podeţelja ter upad števila rojstev. Tako so se ohranile le tiste

podeţelske šole, ki imajo pozitivno demografsko podobo, podporo krajanov in

učitelje, ki so uspeli dokazati, da je znanje učencev teh šol tudi kakovostno in se

lahko primerja z znanjem učencev iz večjih šol (Nolimal, 2001).

Na teh šolah so bili pogoji dela specifični predvsem zaradi pouka, ki je potekal v

starostno in programsko heterogenih skupinah (kombiniranih oddelkih), zaradi

pedagoškega kadra (nekdaj je na podeţelju bil le redko ustrezno strokovno

izobraţen) ter zaradi slabe materialne in didaktične opreme šol (Peček, 1995).

»Slovenija ima torej, tako kot mnoge druge drţave s podobno geografsko

razčlenjenostjo in naseljenostjo, bogate izkušnje s kombiniranim poukom oziroma s

poučevanjem v starostno in programsko kombiniranih oddelkih. Omenjeni specifični

pogoji dela kot npr. heterogena starostna in programska oz. razredna struktura

oddelka, sočasno izvajanje dveh ali več učnih programov, specifični prostorski in


12

drugi materialni pogoji itd. so se na šolah s kombiniranimi oddelki do neke mere

ohranili vse do današnjih dni« (Nolimal, 2001, str. 8).

Do izboljšav je prišlo predvsem na področju splošne strokovne usposobljenosti

učiteljev, katero lahko primerjamo z drugimi tipi osnovnih šol, ter na področju

materialne in didaktične opreme (Nolimal, 2001).

2.2 Oblikovanje vizije podruţnic osnovnih šol

»Vizija je predvsem večja od nas samih. Vizija je zmerom o količini.

Vizija izraţa naše vrednote in tisto, kar si obetamo prispevati.

Vizija je ustvarjanje organizacije, ki naj bi izraţala naše temeljne vrednote o delu,

druţini, uspehu ali skupnosti.

Vizija spremeni začasne strategije v načinu ţivljenja,

Vizija povzroči spremembo.

Vizija je ustvarjanje popolne, najljubše prihodnosti z imenitnim ciljem, veličino«

(James Mapes, »Foresight First«, Sky, str. 96).

»Organizacija, ki sprejme vizijo razvoja in nadaljnjega delovanja, lahko s tem

pomembno vpliva na uspešnost svojega sedanjega in prihodnjega dela. Usklajenost

delovanja posameznih učiteljev, delovnih skupin in šole kot celote je pogoj za

doseganje ciljev iz razvojnega načrta šole« (Beuermann, Nolimal, 2001, str. 13).

Prav zato je v današnjem svetu, ko se vse tako hitro spreminja, zelo teţko ali celo

nemogoče predvideti, kakšne bodo vse nove situacije, ki nam postavljajo nove izzive

in od nas zahtevajo nove rešitve problemov.

O dolgoročni uspešnosti organizacije odločajo predvsem kupci in porabniki storitev,

ki so zadovoljni oziroma navdušeni. Ravno tisti člani organizacije, ki so

vsakodnevno v stiku, pomembno vplivajo na uspeh organizacije. To so v tem

primeru učitelji, ki se srečujejo z učenci in njihovimi starši.


13

Teţava današnjega časa pa je, da vodstvo organizacije teţko vnaprej predvidi

dogodke in situacije ter jih nato ujame v pravilnike, statute in navodila za delo

(Beuermann, Nolimal, 2001).

»Dogovarjanje in reševanje teţav po ustaljenih organizacijskih vzorcih bi zahtevalo

preveč časa. Tako je danes povsem nujen dogovor o prenosu nekaterih pristojnosti in

odgovornosti na »niţje« nivoje« ( Beuermann, Nolimal, 2001, str. 13).

Slika 1: Pristojnosti in odgovornosti v organizaciji v sistemu celostne kakovosti

Vir: Lambert, 1993

Slika 1 nam kaţe, da posamezni oddelki presegajo obseg organizacije (na sliki je

označena z največjim trikotnikom), ker s svojim delom in pristojnostmi zavzemajo

dodatno območje, ki ga organizacija sama ne bi mogla pokriti. Ta prostor je tisti, ki

predstavlja kritično območje pri zadovoljevanju ţelja, potreb in tudi zahtev

porabnikov šolskih storitev (staršev in njihovih otrok). Če se lahko računa na veliko

notranjo motivacijo zaposlenih in če bodo cilji organizacije kar najbolj usklajeni s

cilji njenih članov, se bodo stvari bolje posrečile. Vsak zaposleni pa ima priloţnost in

moţnost, da naredi več, kot je njegova najmanjša obveza in dolţnost (Beuermann,

Nolimal, 2001).


14

2.2.1 Vizija podruţničnih šol

»Podruţnične šole bodo v povezavi z okoljem ter najboljšo izrabo razpoloţljive

opreme in pripomočkov zagotavljale poučevanje za uspešno učenje in ţivljenje«

(Beuermann, Nolimal, 2001, str. 15).

2.2.2 Poslanstvo in cilji podruţničnih šol

V nadaljevanju predstavljamo poslanstvo in cilje podruţničnih šol (Beuermann,

Nolimal, 2001, str. 15):

- pri kakovostnem pouku bomo vsakemu posamezniku omogočili razviti in

doseči njegove potenciale,

- ustvarili bomo spodbudno okolje za učenje,

- vsak učenec bo glede na starost, potrebe in zmožnosti pridobil najprimernejše

izobraževanje in socialne izkušnje,

- od vseh učencev pričakujemo največ ter bomo zato nudili vsem enake

možnosti in enake pravice,

- trudili se bomo preskrbeti in izrabiti primerne prostore in opremo,

- povezali se bomo z ožjim in širšim okoljem.

2.3 KOMBINIRANI ODDELKI

2.3.1 Mreţa osnovnih šol s kombiniranimi oddelki

Danes se kombinirani oddelki oblikujejo zgolj izjemoma zaradi majhnega števila

učencev. To natančno opredeljuje 37. člen Zakona o osnovni šoli (ZOŠ, 1996).

Kombinirani oddelki so po navadi na osnovnih šolah na območjih s specifično

poselitvijo ali z razvojnimi posebnostmi. Te šole so po navadi po statusu


15

nesamostojne, kar pomeni, da so podruţnice matičnih šol. Vendar ni nujno, da je

temu tako, saj obstajajo kombinirani oddelki tudi na šolah, ki so samostojne, vendar

so na zelo redko naseljenih območjih (Nolimal, 2001).

»Ţe več desetletij so najbolj pogoste 4-razredne osnovne šole s kombiniranimi

oddelki, poleg teh pa v slovenskem šolskem prostoru obstaja tudi nekaj drugih vrst

osnovnih šol s kombiniranimi oddelki kot npr. 2-, 3-, 5-, 6- in celo 8-razredne, ki pa

so izjemne« (Nolimal, 2001, str. 9).

Materialno (prostor, oprema) in kadrovsko stanje šole ter vpis otrok v posameznih

šolskih letih pogojujejo število programskih razredov, ki se na teh šolah poučujejo.

Včasih se zgodi, da na nekaterih področjih z razvojnimi posebnostmi ni niti enega

vpisa v prvi razred, kar potem daje šoli specifično, povsem nenavadno podobo

(Nolimal, 2001).

»Šol s kombiniranimi oddelki je kljub omenjenim teţavam in omejitvam v

slovenskem prostoru še vedno dokaj veliko, saj predstavljajo skoraj tretjino vseh

osnovnih šol« (Nolimal, 1998, str. 24).

Bistveno pa so se zmanjšali oddelki in število učencev, ki obiskujejo te šole.

Šole s kombiniranimi oddelki obstajajo v vseh organizacijskih enotah Zavoda RS za

šolstvo. V enoti Murska Sobota, Koper in Novo mesto imajo kombinirane oddelke

tudi na nekaterih samostojnih osnovnih šolah.

Sedanja šolska mreţa je zelo gosta in razvejana, podobna je bila tudi pred desetletji,

a vendar še gostejša. Študije kaţejo, da se bo število učencev in oddelkov tudi v

prihodnosti zmanjševalo, vendar šole s kombiniranimi oddelki še vsaj nekaj desetletij

ne bodo izumrle, saj ravno zaradi zmanjšanja števila učencev marsikje prehajajo iz

»čistih« oddelkov na kombinirane. Lahko pa potem pride do nasprotne situacije, ko

se poveča število učencev zaradi porasta šoloobveznih otrok in se zgodi prehod iz

kombiniranih oddelkov na »čiste«. To se zgodi na tistih območjih, ki imajo ugodne

ţivljenjske pogoje in infrastrukturo, kar vpliva na manj intenzivno izseljevanje

mladih v večja mesta, pa tudi vrnitev nekaterih prvotnih krajanov. Tako se


16

dolgoročno lahko pričakuje večje število šoloobveznih otrok in mogoče tudi preobrat

v število učencev v prid podeţelskim šolam (Nolimal, 1999).

2.3.2 Vzgojne posebnosti kombiniranega oddelka

»Vzgoja, izobraţevanje in pouk so neločljiva dialektična enota, zato bodo specifični

pogoji pouka v večrazrednih oddelkih nedvomno dali posebno barvo tudi vzgojnemu

in izobraţevalnemu delu v teh oddelkih« (Švajcer, 1953, str. 136).

Šola svoje cilje dosega s poukom kot tudi z ţivljenjem učencev v šolskem kolektivu.

Ti obe vzgojni komponenti imata v večrazrednem oddelku svoje posebnosti. Pri

pouku so te posebnosti vidne pri istočasnem delu z več razredi, v ţivljenju kolektiva

pa izvirajo iz tega, da so v oddelku učenci različnih starosti.

Oddelek, v katerem je več razredov, se tudi kot kolektiv razlikuje od oddelka z enim

razredom, in to po dveh značilnostih. Prva je ta, da zdruţitev starejših in mlajših

učencev otrokom olajša prehod iz ozkega druţinskega kroga v širši kolektiv. Druga

značilnost pa je ta, da so v takih oddelkih stalne delovne skupine, ki imajo vsaka

svoje naloge in zadolţitve, a vendar so povezane med seboj, saj si delijo delovni

prostor, učitelja in druge zunanje pogoje dela. Ti elementi razvijajo v učencu zavest

pripadnosti k tej skupini.

Učenec od prvega šolskega dne čuti pripadnost do oţje delovne skupine (svojega

razreda), preko tega pa čuti pripadnost tudi do širše skupine (celotnega oddelka).

Tako je večrazredni oddelek podoben tistim skupinam, katerim bo učenec pripadal v

poznejšem ţivljenju. S pomočjo njega se postopno in neopazno vţivlja v način

ţivljenja oziroma situacijo, v kateri se bo znašel čez nekaj let kot odrasel (Švajcer,

1953).


17

2.3.3 Normativi in standardi za oblikovanje kombiniranih oddelkov

»Obstoj in status sleherne javne osnovne šole je po vsebini Odredbe odvisen od

števila oddelkov oz. učencev na posamezni šoli. Omenjena akta odraţata veliko

pripravljenost drţave pri spodbujanju obstoja in delovanja podeţelskih podruţničnih

šol, še zlasti na območjih s posebnimi razvojnimi potrebami, kar je razvidno tudi iz

Odredbe o normativih in standardih ter elementih za sistemizacijo delovnih mest, ki

so podlaga za organizacijo in financiranje programa 9-letne osnovne šole iz sredstev

drţavnega proračuna« (Ur. l. št. 27/99).

Ţe od nekdaj so normativi in merila najbolj pogost in tudi pereč predmet razprav

med učitelji, ki poučujejo v kombiniranih oddelkih. Pri nas v Sloveniji in tudi v

Avstriji obstajajo zgolj kombinirani oddelki dveh, treh ali štirih razredov. Drugod pa

tudi petih, šestih in celo sedmih razredov, odvisno od števila učencev na posamezni

šoli in števila razredov ( Nolimal, 1998).

Legenda:

stolpec ena=osem razredna osnovna šola

stolpec dva=devet razredna osnovna šola na območjih s posebnimi potrebami

Slika 2: Normativi za oblikovanje kombiniranih oddelkov v 8-letni osnovni šoli in 9-letni

osnovni šoli na področjih s posebnimi razvojnimi potrebami

Vir: Ur. l. št. 37/97, Ur. l. št. 27/99

0

5

10

15

20

25

dva razredna tri razredna štiri ali več razredna kombinacija stolpec ena

stolpec dva


18

Iz slike 2 je razvidno, da je normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh

razredov enaindvajset, izjema so oddelki na dvojezičnem območju, kjer je normativ

šestnajst. Za delo z učenci treh ali več razredov je štirinajst, na dvojezični osnovni

šoli pa je normativ deset. Na območjih s posebnimi razvojnimi potrebami pa je za

osnovne šole, ki izvajajo program devetletne OŠ, normativ za oblikovanje

kombiniranega oddelka iz dveh razredov devetnajst, za skupinsko delo z učenci treh

ali več razredov pa dvanajst.

V Sloveniji obstajajo predvsem oddelki z dvorazredno kombinacijo, trirazredna in

štirirazredna kombinacija pa sta ţe prava redkost. Pojavljata se na območjih, kjer je

na šolah izredno malo učencev, navadno manj kot deset, in se z njimi izvaja

skupinski ali individualni pouk (Nolimal, 2001).

2.3.4 Načela načrtovanja, organizacije in izvedbe pouka kombiniranih oddelkov

Bogato praktično znanje po navadi predstavlja pomembno merilo pri ugotavljanju

učiteljeve strokovnosti in profesionalnosti. Da lahko učitelj uspešno načrtuje,

organizira in izvede pouk, potrebuje pestro paleto znanja (Marentič Poţarnik, 1992).

Takšno znanje je zelo potrebno vsakemu pedagoškemu delavcu, še posebej tistim

učiteljem, ki poučujejo v kombiniranih oddelkih, vendar tega ne osvojijo v času

šolanja oziroma jim dodiplomsko izobraţevanja tega ne nudi (Nolimal, 2001).

Iz pregledov strokovnih člankov in analize sedanje prakse je bilo ugotovljeno, da

dobri učitelji v kombiniranih oddelkih delajo po splošnih didaktičnih načelih in tudi

načelih, ki so čisto posebna in značilna le za vzgojno-izobraţevalno delo v

kombiniranih oddelkih (prav tam).


19

Ta načela so sledeča (Nolimal, 2001, str. 27):

- načelo zaporedne kombinacije razredov;

- načelo vsebinske usklajenosti;

- načelo smotrne organiziranosti in racionalne izrabe časa;

- načelo fleksibilnosti;

- načelo »enake« pozornosti nižjemu in višjemu programskemu razredu;

- načelo ustreznosti razvojni stopnji.

2.3.4.1 Načelo zaporedne kombinacije razredov

V Sloveniji in tudi v tujini poznamo zadnja desetletja predvsem kombinirane oddelke

zaporednih razredov in zaporedne starosti učencev (Nolimal, 1998). Prav takšen

način oblikovanja teh oddelkov je najbolj sprejemljiv iz razvojno-psihološkega,

vsebinskega in didaktično-metodičnega vidika. Če tega načela ne upoštevamo, lahko

pride do negacije pomembnih izsledkov znanosti na področju razvojne psihologije.

Zaporedni razredi imajo tudi več stičnih točk (ciljnih in vsebinskih) v veljavnih učnih

načrtih, s čimer je učencem omogočeno veliko skupnih vzgojno-izobraţevalnih

aktivnosti (Nolimal, 2001).

2.3.4.2 Načelo vsebinske usklajenosti

Upoštevanje prvega načela še ne zagotavlja uspešnega poučevanja v kombiniranih

oddelkih (Nolimal, 2001).

»Pomembno je, da učitelj v naslednjem koraku, skladno s skupinami učencev, ki so

vključeni v kombinirani oddelek, poglobljeno »preštudira« učne načrte za vse

predmete in za vsako skupino učencev oz. vsak razred in poišče moţne vsebinske in

ciljne povezave, ki jih nato smiselno vključi v posamezne ravni letne priprave«

(Nolimal, 2001, str. 28).


20

2.3.4.3 Načelo smotrne organiziranosti vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti in

racionalne izrabe časa

Učitelj, ki poučuje v kombiniranem oddelku učence prvega razreda, mora biti

usmerjen k temu, da prvošolcem zagotovi večino časa za direktni pouk. Tam se

izvaja veliko dejavnosti, s katerimi pridobiva komunikacijske spretnosti in veščine,

ki jih potrebuje za dosego vzgojno-izobraţevalnih ciljev vsakega predmeta in tudi za

vraščanje v (za njega novo) oddelčno skupnost (Rosič, 1992).

Zraven tega je pomembno, da se dobro načrtuje čas za izvedbo posameznih faz

učnega procesa, saj se velikokrat zgodi, da se izpusti ali samo na hitro izvede

zaključna faza – preverjanje, zaradi tega se ne dobi potrebna povratna informacija za

nadaljnje delo (Nolimal, 2001).

2.3.4.4 Načelo fleksibilnosti

Načelo fleksibilnosti je v kombiniranih oddelkih zelo pomembno, saj ţe sama

organizacija, načrtovanje in izvedba pouka terjajo veliko fleksibilnost. Učitelji z

večletnimi izkušnjami vzamejo to kot izziv in priloţnost za strokovno rast, novincem

in začetnikom pa tak način dela pogosto jemlje voljo do tovrstnega dela.

Fleksibilnost se odraţa tudi v urniku, saj mora biti prilagodljiv za kombinacije

predmetov znotraj kombiniranega oddelka. Potrebna je tudi pri dnevni, tedenski ali

tematski razporeditvi učne snovi, saj lahko ţe zgolj zamik obravnave nekaterih tem

spremeni načrtovan pouk (Nolimal, 2001).

2.3.4.5 Načelo »enake« pozornosti niţjemu in višjemu programskemu razredu

Učitelj v kombiniranem oddelku mora biti pozoren tudi na didaktične posebnosti

kombiniranega pouka (npr. na razmerje med direktnim in indirektnim poukom).

To razmerje mora načrtovati na podlagi (Nolimal, 2001, str. 31, povz. po Kokalj,

1994):


21

- analize učnih ciljev in vsebin za posamezno skupino učencev oz. programski

razred znotraj kombiniranega oddelka;

- analize didaktične naloge (uvajanje, obravnavanje, urjenje itd.);

-analize razvojno-psiholoških in socioloških značilnosti učencev posameznih

programskih razredov in tudi posameznikov znotraj njih;

- spoštovanja načela racionalne izrabe časa;

- dejstva, da nobenega programskega razreda ne sme prepustiti celo uro pri

indirektnem pouku.

2.3.4.6 Načelo ustreznosti razvojni stopnji

V kombiniranih oddelkih, kjer se izvajajo skupne vzgojno-izobraţevalne dejavnosti,

lahko hitro pride do tega, da učitelj pretirano zviša ali zniţa nivo pričakovanj (to stori

neustrezno glede na programski razred in razvojno stopnjo učencev) (Nolimal,

2001).

2.3.5 Primerjava in posebnosti delovanja malih šol s kombiniranimi oddelki v

Sloveniji in v tujini

V tem poglavju bomo predstavili normative za oblikovanje kombiniranih oddelkov v

nekaterih evropskih drţavah.


22

Preglednica 2: Normativi za oblikovanje kombiniranega oddelka

Vir: Nolimal, 1998

Iz preglednice 2 je razvidno, da ima najvišji normativ za dvorazredno kombinacijo

Finska, in sicer do trideset učencev, za njo je Norveška z do štiriindvajset učencev,

potem Slovenija z do enaindvajset učencev, sledita ji Avstrija z do dvajset učencev in

Italija z do dvanajst učencev.

Posebnost je Škotska, saj je tam število kombiniranih oddelkov na malih šolah

odvisno izključno od števila učencev in ne tudi od vrste kombinacije. Tako da če je

na celi šoli le 19 učencev, je tudi samo en učitelj za vsa predmetna področja in vseh

sedem programskih razredov, kar je zelo obremenjujoče za učitelja (Nolimal, 1998).

Raziskave so pokazale tudi, da glede na to, da je Slovenija zelo majhna deţela, ima

veliko število malih šol s kombiniranimi oddelki (kar 245, to je 30,93% - podatek je

za šolsko leto 1996/97) (prav tam).

Nekateri učenci (starši) se raje izognejo obiskovanju šol s kombiniranimi oddelki. To

so otroci tistih staršev, ki so npr. zaposleni v mestu in istočasno vozijo tudi tja otroke

v šolo. Raziskava je pokazala, da je največji odstotek učencev, ki jih starši vozijo v

večja mesta v šolo, da lahko obiskujejo čiste oddelke v sosednji Italiji (kar 27% je

teh otrok), pri nas v Sloveniji je ta deleţ 10,36% (prav tam).

Dvorazredna

kombinacija

Trirazredna

kombinacija

Štirirazredna

kombinacija

Pet ali več

razredna

kombinacija

Slovenija 21 14 14 -

Škotska Ne več kot 25, oziroma po število učencev: 1-19 =>1 učitelj

Norveška 24 18 12 12

Finska 20-30 20-30 20-25 20-25

Avstrija 20 - - -

Italija 12 12 12 12


23

2.3.5.1 Prednosti in slabosti malih šol s kombiniranimi oddelki

V nadaljevanju v preglednici 3 predstavljamo prednosti in slabosti malih šol s

kombiniranimi oddelki po Nolimalu (1998).

Preglednica 3: Prednosti in slabosti malih šol s kombiniranimi oddelki

Prednosti

Slabosti

- majhno število učencev

omogoča boljše vzgojno delo,

omogoča boljše poznavanje

učencev in individualizirano

delo,

- tudi na malih šolah poučuje

enako kvalificiran kader,

- imamo enake učne načrte in

učbenike,

- je delo fleksibilno,

- so učenci ob prehodu na večje

šole enako uspešni,

- učenci dosegajo dobre rezultate

na različnih tekmovanjih.

- večje šole imajo boljše učne

pripomočke in opremo,

- šole s kombiniranimi oddelki

delujejo v okolju, kjer prevladuje

druga narodnost, zato so

jezikovno zelo ogroţene in le s

kakovostnim poukom kljubujejo

asimilaciji (kakovosten pouk

terja tudi kakovostno opremo).

Vir: Nolimal, 1998, str. 39


24

Iz preglednice 3 je razvidno, da imajo male šole s kombiniranimi oddelki več

prednosti kot slabosti. Učenci, ki te šole obiskujejo, so enako uspešni ob prehodu na

večje šole, kot tisti učenci, ki so do tedaj obiskovali navadno obliko pouka. Velika

prednost je tudi to, da majhno število učencev omogoča več individualnega dela in

boljše poznavanje učencev. Ena izmed slabosti pa je ta, da imajo večje šole boljše

učne pripomočke in šolsko opremo.

2.3.6 Zunanja in notranja organizacija vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti v

kombiniranih oddelkih

»Zaradi teţenj naprednega učiteljstva, da bi ukinili enooddelčne osnovne šole, so

večkrat, tako je bilo tudi v šolskem letu 1952/53, zniţali normative in oblikovali

nove kombinirane oddelke, na območjih z gosto šolsko mreţo pa so zdruţevali

šolske okoliše« (Šavli, 1955, str. 15).

Zaradi tega so bili učenci višjih razredov bolj oddaljeni od šol in so morali dnevno

prehoditi velike razdalje od šole do doma in obratno, a s tem je »šolstvo«

racionaliziralo šolske mreţe. Finančne stroške so zmanjševali tudi tako, da so vpis v

prvi razred organizirali le vsako drugo leto (Šavli, 1955).

Tako je bilo včasih, a danes, kljub temu, da je situacija na šolah s kombiniranimi

oddelki pestra, je vseeno mnogo bolj ugodna kot nekdaj. Najbolj pomembno je to, da

je učni načrt enoten; tako učitelji ne morejo krčiti in prirejati ciljev niti v obsegu niti

v taksonomski ravni (Nolimal, 1998).


25

3 PREGLED UČNIH NAČRTOV ZA POUK SPOZNAVANJE

OKOLJA IN DRUŢBE S STALIŠČA ŢIVLJENJA V

PRETEKLOSTI

3.1 Učni načrt za pouk predmeta spoznavanje okolja

V nadaljevanju predstavljamo učni načrt za pouk predmeta spoznavanje okolja.

3.1.1 Opredelitev predmeta spoznavanje okolja

»Predmet spoznavanje okolja zajema nadaljevanje in usmerjanje spontanega

otroškega raziskovanja sveta in odkrivanja prepletenosti ter soodvisnosti v pojavih in

procesih v naravnem in druţbenem okolju. Predznanje, ki nastaja iz neposrednih

izkušenj v okolju ali prek medijev, se pri pouku oblikuje, razširja in poglablja« (Učni

načrt Spoznavanje okolja, 2011, str. 4).

V predmetu spoznavanje okolja so zdruţeni procesi in vsebine, s pomočjo katerih

podrobno spoznavamo svet, v katerem ţivimo. Ta predmet zdruţuje vsebine s

področja narave, druţbe in tehnike. Pestre vsebine omogočajo tudi smiselno

povezovanje z drugimi predmeti, kot so slovenski jezik, glasba, likovna vzgoja,

športna vzgoja in matematika (Učni načrt Spoznavanje okolja, 1998).

V dnevih dejavnosti se nadgrajujejo cilji in vsebine predmeta spoznavanje okolja

(Učni načrt Spoznavanje okolja, 2011).

3.1.2 Splošni cilji predmeta spoznavanje okolja

»Splošni cilji predmeta izhajajo iz kompetenc kot kombinacije znanja, spretnosti in

odnosov, ki ustrezajo okoliščinam in prispevajo k uspešnemu ţivljenju v druţbi

znanja« (Učni načrt Spoznavanje okolja, 2011, str. 5).

Razumevanje okolja in razvijanje spoznavnega področja sta najpomembnejša splošna

cilja predmeta, ki se uresničujeta z aktivnim spoznavanjem okolja. S tem je mišljeno,


26

da je to spoznavanje dejstev, oblikovanje pojmov in povezav, kar pripomore k

razumevanju in uporabi znanja o druţbenem in naravnem okolju ter v njem.

Cilj predmeta spoznavanje okolja je tudi organizacija takega pouka, v katerem bo

omogočeno razvijanje spretnosti in postopkov, kot so na primer: primerjanje,

razvrščanje, merjenje, urejanje, zapisovanje podatkov, sklepanje, sporočanje in

eksperimentiranje (Učni načrt Spoznavanje okolja, 2011).

Poleg omenjenih so cilji predmeta tudi (Učni načrt Spoznavanje okolja, 1998, str. 6):

- spoznavanje samega sebe in drugih (kot posameznika, posameznice);

svojega mikro- in makrookolja (družina, razred, šola, kraj, država);

kompleksnost odnosov med ljudmi (ljubezen, spoštovanje, sodelovanje,

konflikti …);

- razvijanje spoštljivega in strpnega odnosa do drugačnih ter spoštovanje

načela enakosti spolov;

- razvijanje spoštljivega odnosa do naravnega, kulturnega in družbenega

okolja,

- ugotavljanje obstoja in dojemanje pomena pravil družbenega življenja,

človekovih pravic in dolžnosti;

- seznanjanje z lokalno preteklostjo;

- seznanjanje s pomembnejšimi dogodki v preteklosti;

- spoznavanje človeka kot sestavnega dela narave;

- usposabljanje za pravilno in varno obnašanje v prometu;

- spoznavanje vremena;

- merjenje časa;

- organiziranje dela, delovnega mesta, spoznavanje pravil varnega dela,

- razvijanje ročnih spretnosti;

- pridobivanje znanja in veščin grafičnega sporočanja v naravoslovju in

tehniki.


27

3.1.3 Tematski sklopi predmeta spoznavanje okolja

Predmet spoznavanje okolja je v nacionalnem učnem načrtu razdeljen na dvanajst

tematskih sklopov, ki so med seboj ciljno in vsebinsko povezani. Ti sklopi so: Čas,

Prostor, Snovi, Sile in gibanje, Pojavi, Ţiva bitja, Človek, Jaz, Skupnosti, Odnosi,

Promet in Okoljska vzgoja.

Preglednica 4: Tematski sklopi predmeta spoznavanje okolja

1. razred 2. razred 3. razred

Čas

Prostor

Snovi

Sile in gibanje

Pojavi

Ţiva bitja

Človek

Jaz

Skupnosti

Odnosi

Promet

Okoljska vzgoja

Vir: Učni načrt Spoznavanje okolja, 2011

Iz preglednice 4 je razvidno, da so v vseh treh razredih enaki tematski sklopi. Vsak

izmed njih je obravnavan v prvem, drugem in prav tako v tretjem razredu, vsako leto

pa se nadgradijo. Cilje, ki jih usvojijo v prvem razredu, nato v drugem in tretjem,

ponovijo, razširijo in nadgradijo.


28

3.1.4 Analiza učnega načrta za pouk spoznavanje okolja s stališča ţivljenja v

preteklosti

V nadaljevanju predstavljamo učni načrt za pouk spoznavanje okolja s stališča

ţivljenja v preteklosti.


29

Preglednica 5: Analiza učnega načrta za pouk spoznavanje okolja s stališča ţivljenja v preteklosti

Tematski sklop 1. razred 2. razred 3. razred

Čas -časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe -poznajo pomen dediščine,

v različnih letnih časih,

-znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem ţivljenju in vedo, da je -znajo opisati časovni potek pojavov,

bilo ţivljenje ljudi v preteklosti drugačno,

-spoznajo vidike ţivljenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana,

obleka, delo, prevoz),

-spoznajo časovni potek dogodkov, uporabijo nekatere osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov, kot so: prej,

potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v tednu, dan, mesec, letni časi, leto,

-spoznajo koledar

Prostor / / -spoznajo ţivljenje in delo na kmetiji

po letnih časih

Snovi / / /

Sile in gibanja / / /

Pojavi -znajo primerjati vremenska

stanja v različnih letnih časih

/ /


30

Ţiva bitja / Spoznajo, da se ljudje in ţivali rodijo,

rastejo, imajo potomce, se postarajo in

umrejo

/

Človek / / /

Jaz / -poznajo obdobja človekovega

ţivljenja,

/

Skupnosti / / -vedo, da so nekateri prazniki povezani

z bojem za nekatere pravice,

Odnosi / / /

Promet / / /

Okoljska vzgoja / / /

Vir: Učni načrt Spoznavanje okolja, 2011


31

Iz preglednice 5 je jasno razvidna cikličnost učnega načrta. »Čas« je tisti tematski

sklop, v katerem je največ (sedem) ciljev, ki se nanašajo na ţivljenje v preteklosti. Ti

cilji so: časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v

različnih letnih časih; znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem ţivljenju in

vedo, da je bilo ţivljenje ljudi v preteklosti drugačno; spoznajo vidike ţivljenja ljudi

v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo, prevoz); spoznajo časovni

potek dogodkov, uporabijo nekatere osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov, kot

so: prej, potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v tednu, dan, mesec, letni časi, leto;

spoznajo koledar; poznajo pomen dediščine; znajo opisati časovni potek pojavov.

V prvem in drugem razredu se pojavijo trije skupni cilji: časovno raziskujejo,

opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih letnih časih; znajo

razlikovati preteklost in sedanjost v svojem ţivljenju in vedo, da je bilo ţivljenje

ljudi v preteklosti drugačno; spoznajo vidike ţivljenja ljudi v preteklosti in danes

(bivališča, prehrana, obleka, delo, prevoz), en cilj pa se pojavi kar v vseh treh

razredih (spoznajo časovni potek dogodkov, uporabijo nekatere osnovne izraze za

opredeljevanje dogodkov, kot so: prej, potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v

tednu, dan, mesec, letni časi, leto).

V tretjem razredu sta še dva cilja, ki ju lahko poveţemo z ţivljenjem v preteklosti

(učenci poznajo pomen dediščine in učenci znajo opisati časovni potek pojavov).

V tematskem sklopu Prostor je le en cilj povezan z ţivljenjem v preteklosti, ki pa ga

je potrebno doseči v tretjem razredu (spoznajo ţivljenje in delo na kmetiji po letnih

časih).

Tematski sklopi Snovi, Sile in gibanja, Človek, Odnosi, Promet, Okoljska vzgoja ne

vsebujejo nobenega cilja v nobenem razredu, ki bi se nanašal na ţivljenje v

preteklosti.

Pojavi so tisti tematski sklop, v katerem je en cilj povezan z ţivljenjem v preteklosti

in sicer v prvem razredu (znajo primerjavi vremenska stanja v različnih letnih časih).


32

V drugem razredu v tematskem sklopu Ţiva bitja je cilj (da učenci spoznajo, da se

ljudje in ţivali rodijo, rastejo, imajo potomce, se postarajo in umrejo), ki ga lahko

poveţemo z ţivljenjem v preteklosti.

Podobno je v tematskem sklopu Jaz v drugem razredu cilj, da učenci poznajo

obdobja človekovega ţivljenja, ki se prav tako na naša na ţivljenje v preteklosti.

Preglednica 5 nam kaţe, da je v drugem razredu največ (sedem) ciljev, ki so

povezani z ţivljenjem v preteklosti. Prvi in drugi razred jih vsebujeta vsaki po pet.

3.2. Učni načrt za pouk predmeta druţba

V nadaljevanju vam predstavljamo učni načrt za pouk predmeta druţba.

3.2.1 Opredelitev predmeta druţba

»Poudarek in namen predmeta je spoznavanje razmerja med posameznikom, druţbo

in okoljem. Gre za procesno doţivljanje in vrednotenje okolja. Pri tem mislimo na

fizično, socialno, emocionalno, kulturno, zgodovinsko in naravno, torej okolje v vseh

njegovih sestavinah, medsebojnih interakcijah ter soodvisnostih« (Učni načrt

Druţba, 1998).

V predmet druţba so vključeni cilji s področja zgodovine, etnologije, geografije,

sociologije, psihologije, politike, etike, ekonomije, ekologije in drugi. Ta predmet je

nadgradnja vsega, kar se učenci naučijo, spoznajo v prvem, drugem in tretjem

razredu pri predmetu spoznavanje okolja. Znanje, ki ga pridobijo pri predmetu

druţba, pa se nato nadgrajuje v šestem, sedmem, osmem in devetem razredu pri

predmetih zgodovina, etika, drţavljanska vzgoja, gospodinjstvo in geografija (Učni

načrt Druţba, 2011).


33

3.2.2 Splošni cilji predmeta druţba

Pri predmetu druţba učenci razvijajo (Učni načrt Druţba, 2011, str. 5):

- razumevanje o svojem družbenem, kulturnem in naravnem okolju v času

in prostoru,

- zavedanje o interakciji, soodvisnosti kulturnih, družbenih, naravnih

procesov in pojavov ter pomembnost trajnostnega razvoja,

- družbene, komunikacijske in raziskovalne spretnosti in sposobnosti, ki jim

ob znanjih omogočajo uspešno ravnanje v okolju,

- stališča in vrednote v okviru okoljske, državljanske in domovinske vzgoje

ter vzgoje za demokracijo in človekove pravice,

- spoznavne, emocionalne, socialne sposobnosti ter spretnosti (logično in

kritično mišljenje, ustvarjalnost, učinkovite strategije za reševanje

vprašanj itd.) in strategije vseživljenjskega učenja (socialne in

državljanske kompetence, sporazumevanje v materinem jeziku,

samoiniciativnost in podjetnost, digitalna pismenost, učenje učenja,

kulturna zavest in izražanje ipd.).

»S predmetom druţba ţelimo ustvariti učno okolje, v katerem bodo učenci pridobili

znanje o okolju, razumevanje interakcij in soodvisnosti sestavin ter vrednote,

spretnosti in stališča, ki jim bodo pomagala pri uporabi spoznanj in pri smotrnem

odločanju ter ravnanju v socialnem, naravnem in kulturnem okolju.

Cilji pri predmetu druţba se med seboj prepletajo in zajemajo kognitivno, socialno,

emocionalno, motivacijsko, estetsko ter moralno-etično področje« (Učni načrt

Druţba, 1998, str. 6).


34

3.2.3 Tematski sklopi predmeta druţba

V nadaljevanju vam predstavljamo tematske sklope pri predmetu druţba.

Vsebinsko je predmet druţba v nacionalnem učnem načrtu razdeljen na tri ciljno in

vsebinsko povezane sklope: Ljudje v druţbi, Ljudje v prostoru in Ljudje v času.

Preglednica 6: Tematski sklopi pri predmetu druţba

4. razred 5. razred

Ljudje v druţbi

Ljudje v prostoru

Ljudje v času

Vir: Učni načrt Družba, 2011

Iz preglednice 6 je razvidno, da ima učni načrt za predmet druţba le tri tematske

sklope, ki pa se vsi pojavijo tako v četrtem kot tudi v petem razredu.


35

3.2.4 Analiza učnega načrta za pouk predmeta druţba s stališča ţivljenja v preteklosti

V preglednici 7 predstavljamo učni načrt za pouk druţbe s stališča ţivljenja v preteklosti.

Preglednica 7: Analiza učnega načrta za pouk predmeta druţba s stališča ţivljenja v preteklosti

Tematski sklop 4. razred 5. razred

Ljudje v druţbi / /

Ljudje v prostoru

Ljudje v času

-spoznajo preteklost domačega kraja/domače

pokrajine skozi ţivljenje ljudi in jo primerjajo z

današnjim ţivljenjem,

-znajo izdelati in kronološko prikazati dogodke iz

preteklosti na preprostem časovnem traku,

-pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in

drugih sprememb skozi preteklost na enem od

primerov (na primer promet, gospodarstvo, načini

ţivljenja, prenos informacij idr.)

-razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen

ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki

idr.),

-poznajo temeljna zgodovinska obdobja (prazgodovina,

stari, srednji in novi vek),

-poznajo nekatera temeljna obdobja in dogajanja iz

slovenske preteklosti,

-uporabljajo različne zgodovinske vire v raziskovanju

preteklosti,

-razlikujejo med zgodovinskimi dejstvi in interpretacijo

zgodovine,

-pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih

sprememb skozi preteklost.

Vir: Učni načrt Družba, 2011


36

Iz preglednice 7 je razvidno, da peti razred vsebuje več ciljev povezanih z ţivljenjem

v preteklosti kot četrti razred. V petem je šest takih ciljev, v četrtem razredu pa le

trije.

Tematski sklop Ljudje v druţbi ne vsebuje nobenega cilja, tako ne v četrtem kot ne v

petem razredu, ki bi bil povezan z ţivljenjem v preteklosti.

V učnem načrtu sta tematska sklopa Ljudje v prostoru in Ljudje v času zdruţena.

Iz preglednice 7 je razvidno, da se v teh dveh sklopih nahajajo cilji povezani z

ţivljenjem v preteklosti.

V četrtem razredu so cilji: spoznajo preteklost domačega kraja/domače pokrajine

skozi ţivljenje ljudi in jo primerjajo z današnjim ţivljenjem; znajo izdelati in

kronološko prikazati dogodke iz preteklosti na preprostem časovnem traku; pojasnijo

vzroke in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost na enem od

primerov (na primer promet, gospodarstvo, načini ţivljenja, prenos informacij idr.).

Peti razred vsebuje šest ciljev povezanih z ţivljenjem v preteklosti, to so: razvijajo

pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade,

kulturni spomeniki idr.); poznajo temeljna zgodovinska obdobja (prazgodovina, stari,

srednji in novi vek); poznajo nekatera temeljna obdobja in dogajanja iz slovenske

preteklosti; uporabljajo različne zgodovinske vire v raziskovanju preteklosti;

razlikujejo med zgodovinskimi dejstvi in interpretacijo zgodovine; pojasnijo vzroke

in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost.


37

III PRAKTIČNI DEL

1 NAMEN

V praktičnem delu diplomske naloge bomo izpeljali kulturni dan na podruţnični

osnovni šoli s kombiniranimi oddelki, vanj bomo vključili vse učence osnovne šole.

2 OSNOVNA ŠOLA MIKLAVŢ PRI ORMOŢU S PODRUŢNICO

KOG

»Za začetek šolstva na Kogu lahko štejemo leto 1779, torej čas, ko so se uveljavljale

šolske reforme Marije Terezije. Šola pri Sv. Bolfenku na Kogu je med starejšimi v

nekdanjem ptujskem okraju. Pobudo za ustanovitev šole je dala takratna cerkvena

podruţnica nemškega viteškega reda, ki je spadala pod faro Sv. Miklavţ« (Luskovič,

2009, str. 435).

Slika 3: Osnovna šola Miklavţ pri Ormoţu

Vir: OŠ Miklavž pri Ormožu, 2013


38

Slika 4: Osnovna šola Kog

Vir: OŠ Miklavž pri Ormožu, 2013

Osnovno šolo Miklavţ pri Ormoţu v letošnjem šolskem letu 2013/2014 obiskuje 165

učencev, od tega jih je 30 na podruţnični Osnovni šoli Kog.

Na podruţnični osnovni šoli izvajajo pouk za učence od prvega do petega razreda.

V prvem in drugem razredu ter v četrtem in petem razredu se pouk izvaja

kombinirano. Tretji razred je samostojni oddelek.

Podruţnico Kog obiskujejo učenci iz vasi Gomila pri Kogu, Jastrebci, Vodranci,

Vitan, Lačaves in Kog (Publikacija 2013/2014).

Šola je vključena v veliko projektov, ki ohranjajo in nadgrajujejo učenčeva številna

močna področja in hkrati zagotavljajo razvoj kompetenc na šibkih področjih.

Nekaj teh projektov (Osnovna šola Miklavţ pri Ormoţu, 2013):

- Mediacija v šolskem prostoru,

- Zdrava šola in Eko šola,

- Bralna pismenost – Skrivna moč uspeha,

- Humanizacija odnosov med generacijami – Simbioz@,

- Ethos,


39

- Comenius,

- Sobotna šola,

- Z roko v roki,

- Pasavček,

- Evropa v šoli,

- E-Twinning,

- Petkovi poleti,

- Varnost in mobilnost,

- GO-car-GO,

- Popestrimo šolo.

Učenci imajo na matični šoli na voljo veliko izbiro interesnih dejavnosti (literarni

klub, pevski zbori, folklora, mladi tehniki, šport, debata, gledališki kroţek,

računalniški kroţek, šolski radio).

Na podruţnični šoli pa izvajajo pevski, plesni, športni in računalniški kroţek.

Šola ponuja tudi moţnost vključevanja v različna tekmovanja in natečaje, kot so

tekmovanje iz biologije, tekmovanje iz kemije, tekmovanje Kaj veš o sladkorni

bolezni?, tekmovanje OŠ ekip prve pomoči, tekmovanje za Zlato kuhalnico,

tekmovanje iz nemščine in angleščine, Cankarjevo tekmovanje, bralne značke,

tekmovanje Vesela šola, Cici vesela šola, Vegovo tekmovanje, tekmovanje iz logike,

Bober, tekmovanje Kaj veš o prometu?, tekmovanje Go-car-go, tekmovanje mladih

tehnikov, športna tekmovanja, tekmovanje iz debate ter likovni, literarni in

fotografski natečaji (Publikacija 2013/2014).


40

V preglednici 8 prikazujemo število učencev po posameznih razredih in organizacijo

kombiniranih oddelkov na podruţnični šoli Kog v šolskem letu 2013/14.

Preglednica 8: Število učencev in oddelkov na podruţnični osnovni šoli Kog

Razred Število učencev Kombinacija

Prvi razred 3

Drugi razred 13

Tretji razred 7

Četrti razred 3

Peti razred 4

Skupaj 30 3

Vir: Publikacija 2013/2014

Iz preglednice 8 lahko razberemo, da je v spremljanem šolskem letu na podruţnični

osnovni šoli Kog trideset učencev, ki obiskujejo pet razredov. Oblikovani so trije

kombinirani oddelki: v prvem so zdruţeni učenci prvega in drugega razreda, v

drugem so tretješolci in v tretjem oddelku so učenci četrtega in petega razreda.

2.1 Podruţnična šola Kog skozi oči učiteljice Nevenke Jambriško

Na zadnjih obronkih Slovenskih goric se dviga Kog. Popotniku tu na vrhu, na Kogu,

zastane korak. Vsepovsod, kamor seţe oko, se odpre čudoviti svet. Lepota jutranjega

sonca, ko kogovska pokrajina zavalovi kot valovi morja, je prečudovita.


41

Slika 5: Jutranjo sonce na Kogu

Vir: Jambriško, 2014

Smo majhna podruţnična šola, katero obiskujejo učenci od 1. do 5. razreda. Letos

nas je na šoli 30. Dva oddelka sta kombinirana ( 1. in 2. razred ter 4. in 5. razred), 3.

razred je samostojen. Kljub majhnemu številu učencev se vključujemo v vsa

tekmovanja, izvajamo veliko interesnih dejavnosti, sodelujemo na raznih srečanjih,

projektih in natečajih. Skupaj s centralno šolo izvajamo šole v naravi

(planinska, plavanje – letna in smučanje). Učenci so zaradi kombinacije pri delu

samostojni. Vsako leto imamo tudi večjo kulturno prireditev v kraju, pri kateri

sodelujejo tudi druga društva iz kraja. Dobro sodelujemo tudi s podruţnično šolo

Stanetinec iz Hrvaške, vsako leto imamo srečanja, tako da učenci med seboj tkejo

prijateljske vezi. Na šoli je zaposlenih 5 učiteljic, ena za polovični delovni čas. Tuje

jezike poučujeta učiteljici iz centralne šole, športno vzgojo v 4. in 5. razredu pa

ravnatelj.

Učenci skupaj s starši ustvarjajo v delavnicah, katerih izdelke razstavljamo v našem

vinogradniškem muzeju in na šoli.


42

3 KULTURNI DAN »ŢIVLJENJE V PRETEKLOSTI«

V poglavju 3 predstavljamo podrobno učno pripravo za izvedbo kulturnega dne

»Ţivljenje v preteklosti« v podruţnični osnovni šoli Kog (3.1), potek dela (3.2) in

evalvacijo narejenega (3.3).

Kulturni dan »Ţivljenje v preteklosti« smo organizirali tako, da so bili vanj vključeni

vsi učenci podruţnične osnovne šole.

3.1 Podrobna učna priprava

Predstavljamo podrobno učno pripravo za izvedbo kulturnega dne »Ţivljenje v

preteklosti«.

Učna priprava za kulturni dan »ŢIVLJENJE V PRETEKLOSTI«

KANDIDATKA:Urška Mlinarič

DATUM:15. 3. 2014

ŠOLA:Osnovna šola Miklavţ pri Ormoţu s podruţnico Kog

RAZRED:1. b, 2. b, 3. b, 4. b, 5. b

PREDMET:Spoznavanje okolja, Druţba

TEMATSKI SKLOP:Čas, Ljudje v času, Ljudje v prostoru

UČNA VSEBINA: Ţivljenje v preteklosti

UČNI CILJI:

a) Globalni

Učenci:

- znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem ţivljenju in vedo, da je

bilo ţivljenje v preteklosti drugačno,

- spoznajo vidike ţivljenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana,

obleka, delo, prevoz),


43

- spoznajo preteklost domačega kraja/domače pokrajine skozi ţivljenje

ljudi in jo primerjajo z današnjim ţivljenjem.

b) Etapni

Učenci:

- se natančneje seznanijo s prehrano v preteklosti,

- se natančneje seznanijo z načinom ţivljenja v preteklosti,

- se natančneje seznanijo z bivališčem, posodo v preteklosti,

- se natančneje seznanijo z igrami v preteklosti,

- se natančneje seznanijo z igračami, s katerimi so se igrali nekoč,

- se natančneje seznanijo z ljudskimi plesi in besedilom, ki so ga nekoč

zraven prepevali,

- se natančneje seznanijo z glasbili v preteklosti,

- se natančneje seznanijo s potekom pouka v preteklosti,

- se natančneje seznanijo s pisavo, ki so jo pisali nekoč (lepopis).

c) Operativni:

Izobraţevalni:

Učenci:

- pojasnijo, da so nekoč ţiveli drugače kot danes,

- povedo, kaj so včasih ljudje jedli,

- razloţijo, zakaj so nekoč jedli vsi iz ene posode,

- opišejo pribor, ki so ga uporabljali nekoč,

- opišejo, kakšno posodo so uporabljali nekoč,

- povedo, kako se naredi lončena posoda,

- naštejejo, kaj vse lahko naredimo iz gline,

- povedo, kakšne igrače so imeli nekoč,

- naštejejo igre, ki so se jih igrali otroci v preteklosti,

- naštejejo ljudske plese, ki jih poznajo,

- opišejo oblačila, ki so jih nosili v preteklosti (»folklorna obleka«),

- pojasnijo, da so se nekoč zabavali drugače kot danes,

- naštejejo glasbila, ki jih poznajo,

- opišejo lončeni bas,

- izdelajo lončeni bas in nanj igrajo,


44

- povedo, da je nekoč potekal pouk drugače kot danes,

- opišejo odnos med učitelji in učenci nekoč.

Vzgojni:

Učenci:

- se navajajo na delo v skupinah,

- se na delo pripravijo in po delu pospravijo za sabo,

- znajo upoštevati navodila.

Psihomotorični:

Učenci:

- razvijajo fino motoriko (izdelek iz gline, izdelovanje lončenega basa,

izvajanje iger),

- razvijajo verbalno komunikacijo (branje navodil, odgovarjanje na

vprašanja, pogovor).

UČNE OBLIKE:frontalna, delo po skupinah.

UČNE METODE:

- metoda izkušenjskega učenja (metoda igre, metoda praktičnih del),

- verbalno tekstualne metode (metoda razgovora, metoda razlage, metoda dela

s tekstom),

- ilustrativno-demonstracijska metoda (metoda prikazovanja).

UČNI PRIPOMOČKI IN UČNA POMAGALA : pisala, krede, škatla z navodili,

posoda za kuhanje, voda, sol, kuhalnica, sestavljanka, polenta, glina, palčice za

pomoč pri okrasitvi izdelka (posode), kamenčki, ruta, palica, nogavice, blago, volna,

gumbi, radio, CD, folklorna obleka, računalnik, pisalo, plastični kozarec, slamica,

balon, škarje, gumica, vrvica, črna tempera, čopiči, blok listi.

PRILOGE:

-učna priprava za postajo »Hrana v preteklosti«,

- učna priprava za postajo »Izdelek iz gline«,

- učna priprava za postajo »Otroške igre«,

- učna priprava za postajo »Ljudski ples«,


45

- učna priprava za postajo »Glasbila«,

- učna priprava za postajo »Šola v preteklosti«.


46

ARTIKULACIJSKE

STOPNJE

VZGOJNO-IZOBRAŢEVALNO DELO OBLIKE IN METODE

DELA

UČNI PRIPOMOČKI,

POMAGALA UČITELJ UČENCI

I. UVAJANJE

Star likalnik

Predstavitev

MOTIVACIJA:

Učencem pokaţem

škatlo, v kateri je nekaj

skrito. Učenci

ugotavljajo, kaj se

nahaja v škatli.

»Učenci, kaj mislite,

kaj je v tej škatli?

»Poskusite jo dvigniti.

Je teţka?«

»Pa poglejmo. Kaj bi to

lahko bilo?«

»Kakšen pa je ta

likalnik?«

Vodim pogovor o

likalniku.

Poslušajo.

Si ogledujejo.

Odgovarjajo na vprašanja.

»Zaklad.«

»Ja, zelo teţka. Mogoče

so pa notri kamni.«

»Likalnik.«

»Star.«

Frontalna oblika

Metoda razgovora.

Metoda razlage.

Metoda prikazovanja.

Metoda razgovora.

Star likalnik.


47

Odlomek filma Pastirci

»Po čem se razlikuje od

vaših doma?« »Kako

pa deluje?«

»Kako so pa včasih

otroci ţiveli, se igrali?«

»Kaj so počeli, če ni

bilo elektrike, torej ne

televizije, računalnikov

in podobno?«

Za laţjo predstavo si

bomo ogledali del

starega slovenskega

filma.

Predvajam film.

Vodim razgovor o

filmu.

»Kakšen je bil film?«

»Gledate oz. ste ţe

gledali kdaj take stare

filme?«

»Na ţerjavico. Nima

kabla.«

»Igrali so se zunaj.«

Gledajo posnetek.

Odgovarjajo na vprašanja.


Metoda razgovora.

Interaktivna tabla,

računalnik.


48

»Govorijo kaj drugačen

jezik kot mi danes?«

»Kako so bili

oblečeni?«

»Kaj so jedli?«

»Kakšne igre so se

otroci igrali?«

»Ja, drugače govorijo kot

mi.«

»Oblečeni so starinsko.«

II. USVAJANJE

NOVIH UČNIH

VSEBIN

1. Delitev v skupine

2. Delo v skupinah

»Vidim, da o ţivljenju

v preteklosti ţe veliko

veste. Danes pa boste o

njem izvedeli še nekaj

več.«

Z ţrebom učence

razdelim v skupine.

Predstavim delo v

skupinah.

»Vsaka skupina ima na

mizi škatlo, v kateri so

Ţrebajo listke in se

razvrstijo v skupine.

Poslušajo.

Frontalna oblika

Metoda razlage.

Metoda praktičnih del.

Metoda razlage.

Vreča z listki.


49

kuverte označene s

številkami, v njih pa

navodila za delo.

Najprej odprete kuverto

s številko ena in nato

nadaljujete z dve, tri.

Na koncu vse

pospravite v škatlo, kot

je bilo na začetku.«

Spremljam delo

učencev po skupinah.

V skupinah delajo po

danih navodilih.

1. postaja:

Hrana v

preteklosti

2. postaja:

Izdelek iz

gline

Skupinska oblika


Metoda dela s tekstom.

Škatla z navodili,

koruzni zdrob, voda,

posoda, kuhalnica.

Škatla z navodili, glina,

palčice, računalnik.


50

Vodim razgovor o delu

v skupinah.

Učence sprašujem, kaj

so delali na kateri

postaji in zakaj mislijo,

da so to delali in kako

je vse skupaj povezano

z ţivljenjem v

preteklosti.

3. postaja:

Otroške igre

4. postaja:

Ljudski ples

5. postaja:

Glasbila

6. postaja:

Šola v

preteklosti

Povedo, kaj in kako so

delali.

Metoda igre.

Frontalna oblika

Metoda razgovora.

Škatla z navodili,

krede, kamenčki,

gumbi, blago, volna,

palica.

Radio, CD, folklorna

obleka.

Škatla z navodili,

lonček, balon, slamica,

pisalo, računalnik.

Škatla z navodili,

čopiči, črna tempera,

blok papir, računalnik.


51

III. URJENJE

1. Ples

2. Igre

»Sedaj pa nam boste

vsi skupaj zaplesali in

zapeli pesem, ki ste se

jo naučili na postaji

Ljudski ples.«

»Igračo – konja, ki ste

jo naredili na postaji

Otroške igre, bomo

sedaj uporabili.

Postavili bomo poligon

in tekmovali v štafetni

igri.«

Dajem navodila za

štafetno igro.

»Za zaključek se bomo

vsi skupaj igrali igre, ki

so se jih igrali nekoč.«

»Poznate igro gnilo

Zaplešejo in zapojejo

pesem.

Pomagajo postaviti

poligon.

Tekmujejo s konji.

Poslušajo.

Se igrajo igre.

Frontalna oblika

Metoda igre.


Metoda igre.

Igrača – konj, stoţci za

poligon.


52

ZAKLJUČEK

jajce? Kakor kamen

kost? Rinčko talat?«

Podam navodila za

vsako igro posebej.

Sodelujem v igranju

iger.

Zahvalim se za

sodelovanje in se

poslovim.

Se poslovijo.

Frontalna oblika

Metoda razgovora.


53

UČNA PRIPRAVA ZA POSTAJO »HRANA V PRETEKLOSTI«

UČNI CILJI:

a) Globalni

Učenci:

- spoznajo vidike ţivljenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka,

delo, prevoz).

b) Etapni

Učenci:

- se natančneje seznanijo s prehrano v preteklosti.

c) Operativni:

Izobraţevalni:

Učenci:


- povedo, kaj so včasih ljudje jedli,

- razloţijo, zakaj so nekoč jedli vsi iz ene posode,

- opišejo pribor, ki so ga uporabljali nekoč.

Vzgojni:

Učenci:




Psihomotorični:

Učenci:

- razvijajo motorične spretnosti (kuhanje ţgancev),

- razvijajo verbalno komunikacijo (branje navodil, odgovarjanje na vprašanja,

pogovor).


54

UČNE OBLIKE: delo po skupinah.

UČNE METODE:

- metoda izkušenjskega učenja (metoda praktičnih del),

- verbalno tekstualne metode (metoda razgovora, metoda dela s tekstom).

UČNA POMAGALA: škatla z navodili, posoda za kuhanje, voda, sol, kuhalnica,

sestavljanka, polenta.


55

ARTIKULACIJSKE

STOPNJE

VZGOJNO-IZOBRAŢEVALNO DELO OBLIKE IN

METODE DELA

UČNI PRIPOMOČKI,

POMAGALA

I. UVAJANJE

1. Sestavljanka

2. Vprašanja

Učenci imajo v škatlah pripravljena navodila za

delo.

V ovojnici s številko ena je sestavljanka (slika

koruznih ţgancev).

Učenci sestavijo sestavljanko.

V ovojnici dve so vprašanja (Kaj je na sliki –

sestavljanki? Kakšna je bila hrana nekoč? Kaj so

jedli? So imeli vsak svoj kroţnik? Iz česa je bil

pribor? Poznaš katere stare jedi?)

Frontalna oblika

Metoda igre.

Metoda razgovora.

Škatla z navodili,

sestavljanka, kuverte.

II. USVAJANJE

NOVIH UČNIH

VSEBIN

Učenci odprejo tretjo ovojnico, v kateri so slike

predmetov, jedi povezanih s hrano v preteklosti.

Učenci skušajo ugotoviti, kaj je na sliki, in se o

tem pogovorijo.

Metoda razgovora.

Metoda opazovanja.

Slike predmetov in jedi.

III. URJENJE

ZAKLJUČEK

- Učenci po navodilih skuhajo ţgance.

Učitelj nadzira delo.

- Učenci poizkusijo pripravljene ţgance

in pospravijo škatlo z navodili.


Posoda, ţganci, voda,

sol, kuhalnica.


56

UČNA PRIPRAVA ZA POSTAJO »IZDELEK IZ GLINE«

UČNI CILJI:

a) Globalni

Učenci:

- znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem ţivljenju in vedo, da je bilo

ţivljenje v preteklosti drugačno,

- spoznajo vidike ţivljenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka,

delo, prevoz).

b) Etapni

Učenci:


- se natančneje seznanijo z bivališčem – posodo v preteklosti.

c) Operativni:

Izobraţevalni:

Učenci:


- opišejo, kakšno posodo so uporabljali nekoč,

- povedo, kako se naredi lončena posoda,

- naštejejo, kaj vse lahko naredimo iz gline.

Vzgojni:

Učenci:




Psihomotorični:

Učenci:

- razvijajo fino motoriko (izdelek iz gline),


57


pogovor).


UČNE METODE:


- verbalno tekstualne metode (metoda razlage, metoda dela s tekstom),


UČNI PRIPOMOČKI: flomaster – pisalo.

UČNA POMAGALA: glina, palčice za pomoč pri okrasitvi izdelka (posode), škatla z

navodili.


58

ARTIKULACIJSKE

STOPNJE


METODE DELA

UČNI PRIPOMOČKI,

POMAGALA

I. UVAJANJE

1. Primeri izdelkov iz

gline


delo.

V ovojnici s številko ena je navodilo, da si učenci

na spletu poiščejo različne primere izdelkov iz

gline in si ogledajo, kaj se vse da narediti iz gline,

in se o tem med seboj pogovorijo.

Frontalna oblika

Metoda opazovanja.

Metoda razgovora.

Škatla z navodili,

računalnik, interaktivna

tabla, ovojnice.

II. USVAJANJE

NOVIH UČNIH

VSEBIN

Učitelj razdeli vsakemu učencu kos gline.

Učenci se seznanijo z glino.

Metoda opazovanja.

Glina.

III. URJENJE

ZAKLJUČEK

Učenci izdelajo vsak svojo posodo iz gline in jo po

ţelji okrasijo.

Učenci se podpišejo na svoj izdelek in ga dajo

sušit ter pospravijo škatlo z navodili.


Glina, palčke za

krašenje.

Pisalo.


59

UČNA PRIPRAVA ZA POSTAJO »OTROŠKE IGRE«

UČNI CILJI:

a) Globalni

Učenci:


ţivljenje v preteklosti drugačno,

- spoznajo vidike ţivljenja ljudi v preteklosti in danes.

b) Etapni

Učenci:


- se natančneje seznanijo z igrami v preteklosti,

- se natančneje seznanijo z igračami, s katerimi so se igrali nekoč.

c) Operativni:

Izobraţevalni:

Učenci:


- povedo, kakšne igrače so imeli nekoč,

- naštejejo igre, ki so se jih igrali otroci v preteklosti.

Vzgojni:

Učenci:




Psihomotorični:

Učenci:

- razvijajo fino motoriko (izdelava igrače – konja, izvajanje iger),


pogovor).


60


UČNE METODE:


- verbalno tekstualne metode (metoda razgovora, metoda razlage, metoda dela

s tekstom).

UČNI PRIPOMOČKI: krede, pisala.

UČNA POMAGALA: kamenčki, ruta, palica, nogavice, blago, volna, gumbi.


61

ARTIKULACIJSKE

STOPNJE


METODE DELA

UČNI PRIPOMOČKI,

POMAGALA

I. UVAJANJE

1. Vprašanja


delo.

V ovojnici s številko ena so vprašanja o otroških

igrah in igračah nekoč, na katere učenci ustno

odgovorijo.

Vprašanja: Katere igre, ki so se jih igrali nekoč,

poznate? Kakšne igrače so imeli otroci? Kako so

se zabavali?

Frontalna oblika

Metoda razgovora.

Škatla z navodili,

kuverte, vprašanja.

II. USVAJANJE

NOVIH UČNIH

VSEBIN

Učenci po navodilih iz ovojnice vsi skupaj v

skupini naredijo igračo – konja.

Učitelj nadzoruje njihovo delo.


Palica, nogavica, blago,

volna, lepilo.

III. URJENJE

ZAKLJUČEK

Učenci preberejo navodila za igre in jih izvedejo

(Ristanc, Slepa miš, Frcanje gumbov).

Učitelj opazuje učence, jim pomaga pri izvedbi.

Učenci se pogovorijo med seboj, katera igra jim je

bila najbolj všeč ter pospravijo škatlo z navodili.


Metoda razgovora.

Kamenčki, krede, ruta,

gumbi.


62

UČNA PRIPRAVA ZA POSTAJO »LJUDSKI PLES«

UČNI CILJI:

a) Globalni

Učenci:


ţivljenje v preteklosti drugačno.

b) Etapni

Učenci:


- se natančneje seznanijo z ljudskimi plesi in besedilom, ki so ga nekoč zraven

prepevali.

c) Operativni:

Izobraţevalni:

Učenci:


- naštejejo ljudske plese, ki jih poznajo,

- opišejo oblačila, ki so jih nosili v preteklosti (»folklorna obleka«).

Vzgojni:

Učenci:




Psihomotorični:

Učenci:

- razvijajo fino motoriko (izvajanje plesa),

- razvijajo verbalno komunikacijo (odgovarjanje na vprašanja, pogovor).


63


UČNE METODE:


- verbalno tekstualne metode (metoda razgovora, metoda razlage).

UČNA POMAGALA: radio, CD, folklorna obleka.


64

ARTIKULACIJSKE

STOPNJE


METODE DELA

UČNI PRIPOMOČKI,

POMAGALA

IV. UVAJANJE

Pogovor o ljudskih

plesih

Učitelj učence vpraša, ali poznajo katere stare

ljudske plese.

Učenci odgovorijo in naštejejo katere.

Frontalna oblika

Metoda razgovora.

V. USVAJANJE

NOVIH UČNIH

VSEBIN

Učitelj pokaţe učencem »folklorno obleko«.

Učenci povedo svoje mišljenje o njej in zakaj

mislijo, da se tako razlikuje od oblačil, ki jih

nosimo danes.

Učitelj jim predstavi ljudski ples »Poţugano« ter

zraven zapoje pesem Dekle razposajeno.

Metoda opazovanja.

Metoda razgovora.

»Folklorna obleka.-

+*96«

VI. URJENJE

ZAKLJUČEK

Učitelj po delih uči učence plesa »Poţugano«.

Učenci ponavljajo korake za učiteljem.

Zraven korakov jih učitelj nauči še besedilo.

Učenci sledijo učiteljevim navodilom.

Učenci skupaj z učiteljem zaplešejo in zapojejo

novi ples.


Metoda igre.

Radio, CD.


65

UČNA PRIPRAVA ZA POSTAJO »GLASBILA«

UČNI CILJI:

a) Globalni

Učenci:



b) Etapni

Učenci:


- se natančneje seznanijo z glasbili v preteklosti.

c) Operativni:

Izobraţevalni:

Učenci:


- naštejejo glasbila, ki jih poznajo,

- opišejo lončeni bas,

- izdelajo lončeni bas in nanj igrajo.

Vzgojni:

Učenci:




Psihomotorični:

Učenci:

- razvijajo fino motoriko (izdelava »lončenega« basa),

- razvijajo verbalno komunikacijo (odgovarjanje na vprašanja, pogovor).


66


UČNE METODE:


- verbalno tekstualne metode (metoda razgovora, metoda razlage),


UČNA POMAGALA: škatla z navodili, računalnik, pisalo, plastični kozarec, slamica, balon,

škarje, gumica, vrvica.


67

ARTIKULACIJSKE

STOPNJE


METODE DELA

UČNI PRIPOMOČKI,

POMAGALA

I. UVAJANJE

Učenci imajo v škatli z navodili kot prvo zapisano,

da si naj poiščejo na spletu slike starih ljudskih

inštrumentov.

Frontalna oblika

Metoda razgovora.


Škatla z navodili,

računalnik.

II. USVAJANJE

NOVIH UČNIH

VSEBIN

Učenci sledijo navodilom v škatli in ustno

odgovorijo na vprašanja zapisana v ovojnici

številka 2.

Vprašanja: Katere inštrumente ste našli?

Kakšni so ti inštrumenti, se kaj razlikujejo od

današnjih?

Poglejte si še posebej inštrument lončeni bas. Ga

poznate?

Metoda opazovanja.

Metoda razgovora.

Računalnik.

III. URJENJE

ZAKLJUČEK

V škatli z navodili v ovojnici 3 imajo učenci

navodila, kako izdelati »lončeni« bas.

Učenci ga izdelajo in se nanj podpišejo.

Učitelj jih nadzira in pomaga, če je potrebno.

Učenci skupaj z učiteljem zapojejo in zraven

zaigrajo na svoje nove lončene base.

Na koncu še pospravijo škatlo z navodili.

Metoda praktičnih del. Pisalo, plastični kozarec,

slamica, balon, škarje,

gumica, vrvica.


68

UČNA PRIPRAVA ZA POSTAJO »ŠOLA V PRETEKLOSTI«

UČNI CILJI:

a) Globalni

Učenci:



b) Etapni

Učenci:


- se natančneje seznanijo s potekom pouka v preteklosti,

- se natančneje seznanijo s pisavo, ki so jo pisali nekoč (lepopis).

c) Operativni:

Izobraţevalni:

Učenci:

- povedo, da je nekoč potekal pouk drugače kot danes,

- opišejo odnos med učitelji in učenci nekoč.

Vzgojni:

Učenci:




Psihomotorični:

Učenci:

- razvijajo fino motoriko (lepopis),

- razvijajo verbalno komunikacijo (odgovarjanje na vprašanja, pogovor),



69


UČNE METODE:


- verbalno tekstualne metode (metoda razgovora, metoda razlage),


UČNA POMAGALA: računalnik, črna tempera, papir, čopiči.


70

ARTIKULACIJSKE

STOPNJE


METODE DELA

UČNI

PRIPOMOČKI,

POMAGALA

I. UVAJANJE

Učenci imajo v škatli z navodili kot prvo

zapisano, da si na spletu (youtube) poiščejo

video posnetek: Obisk v slovenskem šolskem

muzeju in si ga ogledajo od 1. minute do 8

minut in 45 sekund.

Frontalna oblika


Škatla z navodili,

računalnik, interaktivna

tabla.

II. USVAJANJE

NOVIH UČNIH

VSEBIN

Učenci preberejo vprašanja iz škatle in nanje

ustno odgovorijo ter se med seboj pogovorijo.

Vprašanja: Kakšni so bili učitelji nekoč? Kako

so jih imenovali? Kakšen red je bil v razredu?

Bi obiskovali takšno šolo?

V tretji ovojnici bo zapisano, da naj po navodilu

učitelja vadijo lepopis. Poskusijo naj napisati

vsak svoje ime.

Metoda razgovora.

Škatla z navodili.

III. URJENJE

ZAKLJUČEK

Učitelj pokaţe učencem, kakšne so črke

lepopisa. Nauči jih pravilno drţati »pisalo«.

Učenci vadijo pisanje lepopisa.

Učenci zapišejo svoje ime in se podpišejo na

list. Na koncu še pospravijo škatlo z navodili.

Metoda praktičnih del. Črna tempera, papir,

čopiči.


71

3.2 Potek dela

Najprej pozdravim učence in se jim predstavim. S sabo prinesem škatlo, v kateri

imam skrit predmet. Učence povprašam, kaj mislijo, da je v škatli. Učenci

odgovarjajo, da je verjetno zaklad ali kakšna čarovnija. Rečem jim, naj poskusijo

dvigniti škatlo, in tako ugotovijo, da je kar teţka. Predvidevajo, da so notri kamni.

Skupaj pogledamo, kaj se res nahaja v njej. Učenci ugotovijo, da je star likalnik.

Slika 6: Ugotavljanje skritega predmeta

Vir: Mlinarič, 2014

Vodim pogovor o likalniku: vprašam jih, kakšen je, po čem se razlikuje od tistih, ki

jih imamo doma, kako deluje. Učenci odgovarjajo, da je star, da nima kabla in da je

na ţerjavico. Nato jih vprašam, kako pa so včasih otroci ţiveli, se igrali, kaj so

počeli, če ni bilo elektrike (torej tudi ne televizije, računalnikov). Učenci

odgovarjajo, da so se nekoč igrali zunaj.

Povem jim, da si bomo za laţjo predstavo o ţivljenju otrok v preteklosti ogledali del

starega slovenskega filma Pastirci. Nato jim predvajam del filma (posnetek).


72

Po ogledu posnetka vodim razgovor o njem. Vprašam jih, če so ţe gledali take stare

filme, kakšen jezik uporabljajo v filmu, kako so bili otroci oblečeni, kaj so jedli,

katere igre so se igrali. Učenci odgovarjajo, da so ţe gledali take filme, da govorijo

drugačen jezik kot mi danes in da so bili oblečeni starinsko.

Nato učence nagovorim, da vidim, da o ţivljenju v preteklosti ţe veliko vedo, vendar

bodo danes izvedeli še nekaj več o njem s pomočjo dela po postajah.

Učenci ţrebajo listke, s pomočjo katerih jih razdelim v skupine. Potem jim

predstavim delo po postajah. Povem jim, da bo delo potekalo na šestih postajah in da

ima vsaka postaja na mizi škatlo, v kateri so kuverte označene s številkami, v njih pa

navodila za delo. Najprej odprejo kuverto s številko ena, nato dve, tri, štiri. Odvisno,

koliko je kuvert. Zelo pomembno je, da na koncu vse lepo pospravijo, kot je bilo na

začetku.

Učenci se razvrstijo po postajah in začnejo z delom, jaz pa spremljam njihovo delo.

Prva postaja je Izdelek iz gline. Učenci si najprej na spletu ogledajo izdelke iz gline

in s tem tudi dobijo ideje za lasten izdelek. Učiteljica Nevenka, ki je zadolţena za to

postajo, jih poduči kako se »rokovati« z glino.

Druga postaja je Šola v preteklosti. Učenci si najprej na spletu poiščejo posnetek o

Šolskem muzeju in si ga ogledajo. Nato jim učiteljica Simona pokaţe starinsko

pisavo – lepopis. Učenci vadijo pisanje »starih« črk in na koncu z njimi zapišejo

svoje ime.

Slika 7: Izdelki učencev-lepopis



73

Tretja postaja je Ljudska glasbila. Pri tej postaji si najprej ogledajo na spletu stara

ljudska glasbila in še nato podrobneje lončeni bas. Potem se vsi skupaj pogovorijo o

starih ljudskih glasbilih. Sledijo navodila za izdelavo lončenega basa. Za to postajo

sva bili zadolţeni učiteljica Janja in jaz.

Četrta postaja so Otroške igre. Učenci najprej s pomočjo učiteljice Sabine izdelajo

igračo – konja in se nato igrajo igre, ki so se jih igrali v preteklosti.

Peta postaja je Hrana v preteklosti. Za uvodno motivacijo na tej postaji morajo

učenci sestaviti sestavljanko – puzzle. Nato se pogovorijo o dobljeni sliki in

odgovorijo na vprašanja. Za to postajo je zadolţena učiteljica Natalija. Na koncu po

navodilih in s pomočjo kuharice skuhajo koruzne ţgance.

Šesta postaja je Ljudski ples. Učenci se seznanijo s folklorno obleko, nato se naučijo

peti in plesati pesem po navodilih učiteljice Milene, ki je zadolţena za to postajo.

Po tem, ko vsaka skupina opravi delo na vseh postajah, se zberemo vsi skupaj.

Slika 8: Kuhanje ţgancev


Vodim razgovor o njihovem delu. Povprašam jih, kaj so delali na kateri postaji in

zakaj mislijo, da so to delali ter kako je to povezano z ţivljenjem v preteklosti.


74

Učenci povedo, kaj so delali in kakšna je povezava s preteklostjo.

Potem jih povabim, da nam vsi skupaj zapojejo in zaplešejo pesem, ki so se jo naučili

na postaji Ljudski ples. Učenci zapojejo in zaplešejo.

Slika 9: Ples


Igračo – konja, ki so ga naredili na postaji Otroške igre, uporabimo za tekmovanje v

štafetni igri. Skupaj z učenci postavimo poligon in izvedemo štafeto.

Za zaključek se igramo igre, ki so se jih igrali nekoč. Povprašam jih, če poznajo igro

gnilo jajce, kakor kamen kost, rinčko talat. Podam navodila za vsako igro posebej.

Učenci poslušajo navodila in nato izvedejo igre.


75

.

Slika 10: Štafetna igra s konji


Na koncu se jim zahvalim za sodelovanje in se poslovim.

3.3 Evalvacija narejenega

Uvodna motivacija je potekala po načrtu in tako, kot sem si jo zamislila. Učenci so z

navdušenjem ugotavljali, kaj se skriva v škatli. Še bolj so postali radovedni in dobili

več idej, ko so poskusili dvigniti škatlo in ugotovili, da je skrivnostni predmet precej

teţak. Star likalnik so takoj prepoznali. Bil je iz dveh delov in bilo ga je potrebno

sestaviti, zato sem vključila učenca, ki mi je pomagal to storiti. En izmed učencev je

povedal, da imajo doma veliko podobnih likalnikov, zato je tudi takoj ugotovil, kaj to

je.

Med razgovorom o starem likalniku so učenci lepo in vneto sodelovali, odgovarjali

na vprašanja. S pomočjo vprašanj o likalniku (kakšen je, kako deluje) smo prišli do

spoznanja, da včasih ni bilo elektrike in tako tudi ne televizije in računalnikov. S tem

sem učence spodbudila, da so si poskušali zamisliti, kakšno je bilo ţivljenje v


76

preteklosti, kaj so takrat počeli otroci in kako so se igrali. Mislim, da je bil prvi del

uvodne motivacije primeren in bi ga ponovila, če bi imela priloţnost.

Za še boljšo predstavo o ţivljenju otrok nekoč smo si v drugem delu uvodne

motivacije pogledali odlomek iz filma Pastirci.

Učenci so ga z zanimanjem gledali, saj ko sem predvajanje ustavila, so ţeleli, da bi

nadaljevali. Na posnetku so videli, kako so bili nekoč otroci oblečeni, kaj so počeli in

jedli, kako so se igrali in lahko so slišali, kako so nekoč govorili. Med razgovorom o

filmu so mi vedeli povedati, da so otroci v filmu uporabljali drugačen jezik kot ga mi

danes in da so bili oblečeni starinsko. Fantje so si najbolj zapomnili vragolije, ki so

jih počeli tisti fantje v filmu.

Posnetek je dosegel svoj namen, saj so imeli učenci po njegovem ogledu jasnejšo

predstavo o ţivljenju v preteklosti.

V pripravi sem predvidevala, da bom učence razdelila v skupine s pomočjo ţreba

listkov, vendar so učiteljice ţe v naprej pripravile in napisale seznam skupin. S tem

sem se strinjala, saj so bile skupine sestavljene tako, da so bili skupaj učenci

različnih razredov in tudi karakterjev. Predvidevala sem, da bomo imeli šest skupin

po pet učencev, a ker so nekateri zboleli, smo imeli v vsaki skupini le štiri učence.

Skupine so bile ravno dovolj velike, da so lahko vsi učenci aktivno sodelovali.

Slika 11: Izdelovanje iz gline



77

Navodila za delo po postajah so bila večini razumljiva, tiste ta mlajše so vodili

starejši učenci. Najprej sem jim predstavila postaje oziroma vrstni red postaj, kako si

sledijo. Kaj bodo delali na kateri postaji, jim nisem izdala, saj so za to imeli škatle z

navodili za delo. Ta način se mi je zdel zanimiv in tudi učenci so z večjim

zanimanjem pričeli z delom. Sicer skrivnost, kaj se dela na kateri postaji, ni bila

dolgo skrita, saj so si učenci med sabo hitro povedali, kje se kaj počne.

Od začetka se je nekajkrat zgodilo, da na nekaterih postajah niso upoštevali navodil,

da je treba na koncu škatlo z navodili pospraviti, zato jih je bilo treba večkrat

opozoriti na to.

Na vsaki postaji so bili vodeni in nadzorovani s strani ene izmed učiteljic.

Na prvi postaji Izdelek iz gline, so učenci upoštevali navodila in nasvete (kako delati

z glino) učiteljice Nevenk tako, da so nastali lepi in raznovrstni izdelki.

Slika 12: Izdelki iz gline


Za vsako postajo smo predvideli dvajset minut. Pri pisanju priprave se mi je zdelo

dvajset minut kar veliko in me je skrbelo, da bodo učenci prej končali z nalogami in

se tako dolgočasili. Vendar je bilo v praksi ravno nasprotno, saj so učenci morali biti


78

zelo pridni in hitri, da so lahko izvedli naloge, čeprav jim je včasih za nekatere tudi

zmanjkalo časa.

Na drugi postaji Šola v preteklosti je bil velik problem čas, saj jim ga je v večini

zmanjkalo, tako da bi bilo potrebno (za drugič) spremeniti navodila za delo.

Z vajo lepopisa in pisanja svojega imena s starinskimi črkami so se precej zamudili,

zato je bilo potrebno ţe med samim izvajanjem spremeniti navodila za delo na tej

postaji. Skrajšali smo ogled posnetka Šolski muzej. Učiteljica Simona je bila

zadolţena za to skupino in jim je tako ustno povedala spremembo. Ugotovili smo

tudi, da je boljše, da učenci najprej vadijo lepopis in zapišejo svoje ime in si nato

ogledajo posnetek, če jim je le ostal čas. S tem smo dosegli, da so vsi učenci

dokončali izdelek – zapis svojega imena s starinskimi črkami.

Slika 13: Pisanje lepopisa


Na tretji postaji Ljudska glasbila je učence motiviralo ţe to, da so si lahko sami na

računalniku poiskali slike. Pri sami izdelavi lončenega basa so imeli kar nekaj

motoričnih teţav. Ţe samo pritrjevanje balona z elastiko na slamico jim je delalo

teţave, tudi starejšim učencem. Tega pri pisanju priprave nisem predvidevala.

Čeprav je bila izdelava lončenega basa »zahtevna« za učence, so kazali veliko

zanimanja in se trudili po svojih najboljših močeh. Trud je bil poplačan, ko so na

koncu lahko zaigrali nanj in zraven zapeli pesem.


79

Slika 14: Igranje na »lončeni« bas


Na četrti postaji Otroške igre, so imeli učenci v navodilih kar tri igre za igranje,

vendar so se z izdelavo konja zelo zamudili, tako da jim je v večini skupin preostal

čas le za eno igro.

Mislila sem, da jih bodo pri tej postaji bolj pritegnile igre, kot izdelava igrače –

konja, vendar se je izkazalo, da jih je izdelovanje igrače bolj pritegnilo in so za to

tudi v to vloţili več truda in časa.

Slika 15: Izdelava konja


Sestavljanka na peti postaji je bila res teţka, tako da so se učenci pošteno namučili,

preden so jo sestavili in dobili sliko ajdovih ţgancev. Namesto ajdovih ţgancev pa so


80

na tej postaji kuhali koruzne ţgance oziroma smo zaradi hitrejše priprave uporabili

kar polento. Učenci so z veseljem sodelovali pri mešanju in stresanju polente v vrelo

vodo. Na koncu so ţgance tudi pojedli. Nekaterim niso bili dobri, nekateri pa so še

posebej omenili, da so jim bili zelo dobri, tako da mislim, da so bili naši cilji

doseţeni.

Slika 16: Pokušnja koruznih ţgancev


Na zadnji postaji ples učencem ni delal velikih teţav, saj poznajo veliko ljudskih

plesov, ker jih večina obiskuje tudi folkloro. Nekaterim je bilo všeč, spet drugim ne.

Če bi imela moţnost izvajati še enkrat (na tej oz. podobni šoli) tak kulturni dan, bi

verjetno to postajo spremenila, ker se mi zdi, da jim je bila ta postaja najmanj

zanimiva. Verjetno zaradi tega, ker je bila podobna klasičnemu pouku folklore.


81

Slika 17: Učenje ljudskega plesa


Mislim, da so bile postaje nasploh dobro načrtovane in tudi izvedene. Bila sem

zadovoljna z izvedbo in tudi učenci so kazali zadovoljstvo. Skupine so bile dobro

sestavljene, tako da so lahko starejši učenci pomagali mlajšim.

Učencem smo ob koncu dneva razdelili vprašalnike – povprašali smo jih, kaj jim je

bilo pri delu všeč, kaj so radi počeli in česa ne. Odgovore otrok smo strnili v

naslednji alinejah:

VŠEČ MI JE BILO:

- izdelava konjev (9 učencev),

- izdelovanje iz gline (5 učencev),

- izdelovanje lončenega basa (7 učencev),

- vse mi je bilo všeč (6 učencev),

- ko smo jedli ţgance (1 učenec),

- da smo izdelovali različne stvari (1 učenec).

NI MI BILO VŠEČ:

- izdelava konja (2 učenca),

- ples (9 učencev),

- igre (2 učenca),


82

- izdelovanje iz gline (2 učenca),

- kuhanje ţgancev, sestavljanka (3 učenci).

Največ učencem je bila všeč in zanimiva izdelava konjev, kar se mi zdi zelo

zanimivo, saj tega nisem pričakovala. Predvidevam, da zato, ker so imeli na voljo

različne materiale, iz katerih so lahko izdelali konja po svoji domišljiji. Verjetno so

podali take odgovore tudi zato, ker so izdelavo povezali s tekmovanjem s konji v

štafetni igri in jim je zato bilo to toliko bolj všeč.

Ples pa je dejavnost, za katero je največ učencev napisalo, da jim ni bilo všeč. To pa

verjetno za to, ker (kot sem ţe prej omenila) jim je bilo delo na tej postaji zelo

podobno pouku folklore in ni bilo nič drugačnega in novega, kot na preostalih petih

postajah.

Kot celoto gledano sem zadovoljna z izvedbo in potekom kulturnega dneva

»Ţivljenje v preteklosti« na podruţnični osnovni šoli Kog.


83

IV SKLEP

Čas ima lesene noge

in čuden gospelovski glas,

ko ga nežno retušira

aplavz dežja.

Preteklost me srepo premerja

in se me togo dotika

in hoče z vilico in nožem

priti do srca

(Krajnc, 2005, str. 83)

Šola oblikuje kombinirani oddelek, če skupno število učencev iz dveh razredov ne

presega 21 (oziroma iz treh razredov 14 oziroma iz štirih ali več razredov 10). Šole

pogosto oblikujejo kombinirane oddelke na podruţničnih šolah, ki so praviloma

manjše in so organizirane za izvajanje osnovnošolskega programa na različnih

lokacijah. Iz podatkov Statističnega urada RS (SURS) izhaja, da so šole v začetku

šolskega leta 2011/2012 oblikovale skupaj 535 kombiniranih oddelkov, od tega jih le

41 (pribliţno 8 procentov) ni delovalo na podruţničnih šolah (Kresal Strniša, 2012,

str. 1).

Za uspešno načrtovan in izveden pouk v kombiniranih oddelkih je potrebno veliko

znanja, ki ga učitelj ne pridobi v času šolanja, pač pa s pomočjo sledenja načelom, ki

so značilna le za vzgojno-izobraţevalno delo v kombiniranih oddelkih.

Program dela poteka po učnih načrtih in je enak za učence in učitelje v kombiniranih

in »čistih« razredih.

Tudi v učnem načrtu Spoznavanje okolja in v učnem načrtu Druţba so cilji, ki so

povezani z ţivljenjem v preteklosti. Pregledali smo tematske sklope v obeh učnih

načrtih in poiskali cilje, ki se nanašajo na ţivljenje v preteklosti.

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0952704S&;ti=&path=../Database/Dem_soc/09_izobrazevanje/04_osnovnosol_izobraz/01_09527_zac_sol_leta/&lang=2


84

Na osnovi teoretičnih znanj in dognanj smo izpeljali kulturni dan na podruţnični

osnovni šoli Kog na temo Ţivljenje v preteklosti. V dejavnosti so bili vključeni vsi na

dan izvedbe prisotni učenci (24) od prvega do petega razreda. Pripravili smo šest

postaj:

1. Hrana v preteklosti

2. Izdelek iz gline

3. Otroške igre

4. Ljudski ples

5. Glasbila

6. Šola v preteklosti

Učence smo po ključu razdelili v skupine in vsaka skupina je tekom dneva izvajala

dejavnosti na vsaki postaji.

Po opravljenih aktivnostih ugotavljamo:

- da so se učenci pozitivno odzvali na takšen način dela, saj so se jim

aktivnosti zdele zanimive in so jih v večini z veseljem in z velikim

interesom izvedli,

- da so se učenci skozi »igro« učili in naučili veliko o ţivljenju v

preteklosti, čeprav tega niso občutili kot tisto pravo učenje,

- da so učitelji bili zadovoljni s potekom dela, strinjali so se, da je takšen

način dela učence zelo pritegnil in so v njem očitno uţivali in tudi sami

učitelji so bili aktivno vključeni v delo,

- da so bile skupine otrok dobro sestavljene, saj so v eni skupini bili učenci

različnih razredov, tako so lahko starejši pomagali mlajšim pri

zahtevnejših aktivnostih,

- da je za izvedbo takšnih in podobnih aktivnosti potrebno več dela in

sodelovanja med učitelji ter veliko vloţenega truda in idej.

Sklenemo torej lahko, da je delo v skupinah in po postajah učencem zanimivo in

hkrati poučno, čeprav sami tega ne doţivljajo kot učenje, a vendar se na ta način

veliko naučijo. Dobro je, da tudi v razredih s kombiniranimi oddelki uvajamo takšne

in podobne dejavnosti, saj s tem razbijemo monotonost vsakdanjega pouka in

pridobimo pozornost učencev.


85

Pozitivno so tudi delovale skupine z različno starostjo otrok, saj so si nudili

medsebojno pomoč in pri tem ni bilo čutiti občutka manjvrednosti ali nevednosti

mlajših učencev.

Učitelji se malokdaj odločijo za ta način dela, saj zahteva več dela in angaţiranosti

učiteljev iz različnih razredov. Problem je tudi v pridobitvi različnega materiala, ki je

potreben za tako delo, za kar bi mogla imeti več posluha sama šola in tudi starši

otrok. Je pa res, da so tako starši kot tudi šola vedno bolj finančno omejeni in se

posledično temu izogibajo.


86

LITERATURA

Grubelnik. V., Repnik, R. (2011). Lili in Bine. Priročnik za poučevanje in

medpredmetno povezovanje v prvem triletju. Ljubljana: Zaloţba Rokus Klett,

d.o.o.

Ivanuš Grmek, M., Čagran, B., Sadek, L. (2009). Didaktični pristopi pri

poučevanju predmeta spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole.

Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Ivšek, M., Kozinc. A., Pečnik, S., idr., (1992). Iz prakse za prakso. Kulturni

dnevi v osnovni šoli. Priročnik za učitelje-mentorje. Ljubljana: Zavod

republike Slovenije za šolstvo in šport.

Kobal, E., Jazbec, R., Perenič, I., Kordiš, T., idr., (1992). Didaktične pobude

za naravoslovje v šoli. Priročnik za organizatorje raziskovalnih šol, akcij,

taborov in projektov. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije, d.d.

Kranjc. M.(2005). Preteklost: Pesmi zadnjih let. Ljubljana: KUD Štempihar

Ministrstvo za izobraţevanje, znanost, kulturo in šport, (1998). Dnevi

dejavnosti.

Pridobljeno 22. 10. 2013, iz

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/dev

etletka/program_drugo/Dnevi_dejavnosti.pdf.

Nolimal, F., Beuermann, D., Kovačič, V., Rogelj, M., Kramarič, M. (2001).

Kombinirani pouk včeraj, danes, jutri, didaktični priročnik. Ljubljana: Zavod

RS za šolstvo.

Nolimal, F. (1998). Primerjalna analiza malih osnovnih šol s kombiniranimi

oddelki v Sloveniji in tujini. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Dnevi_dejavnosti.pdf

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Dnevi_dejavnosti.pdf


87

Normativi za oblikovanje oddelkov. (2012)

Pridobljeno 26. 5. 2014

http://www.eurydice.si/index.php?option=com_content&view=article&id=60

53:normativi-za-oblikovanje-oddelkov&Itemid=355

Osnovna šola Miklavţ pri Ormoţu. (b.l.)


http://www.os-miklavz.si/

Spomini na miklavško šolo. (2002)


http://www2.arnes.si/~osmbmi1s/dogodki/zbornik/spomini.pdf

Šavli, A. (1955). Pouk na niţe organiziranih šolah. Ljubljana: Zveza

pedagoških društev LR Slovenije.

Učni načrt: Druţba. (1998). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod

RS za šolstvo.

Učni načrt: Druţba. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod

RS za šolstvo.

Učni načrt: Spoznavanje okolja. (2005). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in

šport, Zavod RS za šolstvo.

Učni načrt: Spoznavanje okolja. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in

šport, Zavod RS za šolstvo.

Zajc, S. (2006). Tehniški dnevi od 1. do 5. razreda osnovne šole. Ljubljana:

Zavod RS za šolstvo.

http://www.os-miklavz.si/

UNIVERZA V MARIBORU - core.ac.uk in multigrade classes, ... Kog, the Culture Day realized at the...

Documents

Transcript of UNIVERZA V MARIBORU - core.ac.uk in multigrade classes, ... Kog, the Culture Day realized at the...