TIM_08

APRIL 2004

LETNIK XLII

CENA 400 SIT PO

ŠT

NIN

A P

LA

^A

NA

P

RI P

OŠ

TI 1

10

2

ISSN 0040-7712

8

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

3

5 4

21

1. Slavna Tamiyina lastovka me-262 z zanimivo kamuflažo je deloNovomeščana Toneta Furlana, ki se je s pričujočim izdelkom nalanskem državnem prvenstvu pomeril v disciplini letalskih dioram.

2. Nejc Novak je po Timovem načrtu izdelal model jadralnega leta-la harlekin. Vanj je vgradil Graupnerjev motor speed 500 BB race,ki ga napaja 7 celic Sanyo 1100 mAh. Model je voden po višini insmeri ter krmili vrtljaje motorja.

3. Figura partizana, osvoboditelja Trsta, z naslovom »Trst je naš« vmerilu 1 : 35 je delo Luke Jančiča. Kot je pri Luki v navadi, je tuditokrat posegel po gradivih za predelavo in ustvaril veren posnetekresnične osebe.

4. Model ozkotirne lokomotive T.4 v merilu 1 : 4 je leta 1989 izde-lal Uroš Filiplič, referent za vozila v Železniškem muzeju SŽ. Modelz močjo 5 KM tehta 220 kg. Po ravnini lahko vleče 2,5 t težak vlak,doseže pa najvišjo hitrost 15 km/h. Do danes je prevozil okoli 4000kilometrov, za kar je bilo porabljenega več kot štiri tone premoga.

5. Dirkaška subaru impreza WRC2001 je delo hrvaškega maketarjaRanka Frke. Z njo je mladi Rečan osvojil prvo mesto na lanskemodprtem slovenskem DP v plastičnem maketarstvu.

Foto: N. Novak, A. Kogovšek in I. Kuralt

1april 2004�

��

��

��

��

�� !��"��# $%��&�&��

��'��(�� )�"��*��$�%�!�)"��# $%��&�+�� "��,-./��

��"�0��"##111�-./��

��!��"��# $%��&�& �� "��'��,-./��

2��'��)�� )��3��(��0)��

��!��4��'�� )�� /5-�

��(��'��&��/5-�-��)��)��(��"

�$�� $ ��67��)��8��)��9��:��&%&&��&�$�% +

63�8��:�;��(��'��'��

*��/5-�6 ��<=2:�>��'��)��)��(��

3��)��)��-��2��)��&��&��58?3"��&%&&��&�$�% +

9��/@5A-"��8?/5&B��

��C��D��)�9��C��

E��?��(�( �� !��"��!��

��F��

��8G0��C��D��)�� )��4��(��?�)��/�)��)��0��.��2��.��(�(�

��/�01��'��'��

��"��'�� '�� H=��'��'��=��'��

3��'�)��)��6=��2/� ��*%#%*:��'��'��)��(��(��)��*��I�4��)��0��-5��'��

�� J��(��

8��

��

#��"��

E��'��(��0��)��0��'��)�0�C��'��'��0��)��)��(��)��

#��$��%��

2 PLASTIČNE MAKETE –OBETI ZA LETO 2004 . . . . . . . . . . . . . . . .

7 POKAL MIBO MODELIZ AVTOMOBILI V MERILU 1 : 24 . . . . . . .

8 POSODOBITEV MODELOVLOKOMOTIV MALIH ŽELEZNIC(1. DEL)

10 KOSMOS-2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

13 »SKUHAJMO« SI POKROV KABINEZA LETALSKI MODEL . . . . . . . . . . . . . . . . . .

16 TIMOV TEST – MICRODANCER . . . . . . . . .

26 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO– FOKKER D.VII . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

27 VREMENSKA HIŠICA

28 MODEL PARNIKA NEJKO (2. DEL) . . . . .

30 DVE SESTAVLJANKI –SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI

33 SOBNI STEKLENJAK . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

36 POJOČI ZVONČEK

38 GLICINIJE IZ PAPIRJA . . . . . . . . . . . . . . . . .

40 »ELASTIČNA« VODA

2 april 2004 �

��

��

Leto 2003 so zaznamovali velikopotezni na-črti velikih novincev v maketarski industriji, kipa jim je za uresničitev proizvodnje številnihnovosti pošla sapa. Napovedi za leto 2004 somanj obsežne in obsegajo kos lani »zarečene-ga kruha«. Očitno je, da si različni proizvajalci znapovedjo novosti skušajo rezervirati pro-izvodnjo posameznega tipa makete in opozoritikonkurenco na nepotrebno podvajanje ponud-be. Sejem v Nürnbergu je prvi kazalec resnostinačrtov za letos in oglejmo si napovedi.

��Revellova naveza z Hasegawo, uglednim

azijskim proizvajalcem maket, bo tudi letosobrodila sadove z bistveno nižjimi cenami vprimerjavi z izvirnimi Hasegawinimi maketami,uvoznik Hibisco, d. o. o., pa obljublja dobro os-krbo, čeprav se bo treba za večje makete obrni-ti neposredno na naslov uvoznika: Stegne 25,1000 Ljubljana. V pregledu novosti poleg kodeizdelka navajamo tudi predvideno četrtletje izi-da posamezne makete.

Lani se je z rednih letalskih prog poslovilslavni concorde in pri Revellu so mu posvetili

��

Adieu Concorde, 1 : 144, (Revell)

Su-27 flanker in eurofighter typhoon, 1 : 72, (Revell)

An-124, 1 : 144, (Revell) Hawker hurricane Mk II C, 1 : 72, (Revell) Falcon 10, 1 : 48, (Revell)

USS Kearsarge, 1 : 96, (Revell)

HMS Prince of Walles, 1 : 570 in USS Montrose / Randall, 1 : 375,(Revell)

darilni paket »Adieu Concorde« (05755-II) vmerilu 1 : 144 s posterjem in muzejsko brošu-ro. Darilni paket »DTM German Touring CarMasters« obsega tri enostavne sestavljanke –makete dirkalnih avtomobilov audi TT-R 2003,mercedes-benz CLK-DTM 2003 in opel astra V8coupe 2003 v merilu 1 : 32 (05756-III).

V merilu 1 : 144 se nam obetajo F-14Atomcat »Black Bunny« (04029-I), radarsko le-talo ameriške mornarice grumman E-2C haw-keye (04012-IV), ruski velikan antonov An-124(04221-IV), poslovni canadair challenger 604(04207-III), boeing 767-300 ER (04216-I) in air-bus A319 (04215-III).

Novosti v merilu 1 : 72 niso tako številnekot v preteklih letih. Tu je nov hawker hurrica-ne Mk.IIC (04144-I), Hasegawin odlitek za su-hoj Su-27 flanker (04319-I) je že dosegljiv naslovenskem trgu, za maketo ruskega lovcaMiG 21 F-13 (04346-IV) upamo, da gre za po-vsem nov kalup, pričakujemo pa tudi eurocop-ter EC 145 (04422-IV).

Novosti iz Monogramove delavnice kalupovv merilu 1 : 48 so nova izvedenka nemškega lov-ca messerschmitt Bf-110 G-2/R3 (04530-I), ame-riški lovec F-102 delta dagger (04586-II) in mor-

nariški jurišnik douglas A-1H skyraider (04584-I).V maketi britanske izvedenke MDD phantomFGR Mk.2 (04588-I) je pričakovati Hasegawin iz-delek. MiG-25 foxbat A bi moral biti povsemnova maketa (04589-II), ki še nima omembevredne konkurence v merilu 1 : 48. Nova statudi lockheed X-35 (F-35) JSF (04587-I) in mor-nariški lovec F/A-18E super hornet (04585-III).Maketi ameriškega helikopterja AH-64D long-bow apache (04420-III) in francoskega poslov-nega letala falcon 10 (04217-I) zaključujeta po-nudbo novosti v merilu 1 : 48.

Makete v merilu 1 : 32 že nekaj let niso večRevellov monopol. Ogrožajo ga azijski tigri kotsta Panda in Trumpeter, vendar se pri Revellune dajo. Novi nemški lovec focke wulf Fw 190D-9 (04725-I) skriva nov Hasegawin kalup vr-hunske kakovosti. Maketo nemškega ljudskegalovca na reakcijski pogon heinkel He-162 sala-mander je obljubila češka firma AML in zdi se,da bo kalup ugledal luč sveta kot Revellova ma-keta (04723-IV). Stoletnico nemške avtomobili-stične zveze ADAC označuje zbirka treh heli-kopterjev (BO 105, BK 117 in EC 135) v merilu1 : 32 (04441-I) s slikovito rumeno ADAC-ovobarvno shemo.

V seriji maket »Easykit« v merilu 1 : 100bodo na voljo že pobarvani sestavni deli zamakete F/A-18C hornet (06619-II), A-10 thun-derbolt II (06620-II) in helikopterja euro-copter EC-135 (06622-II) ter kamov hokum(06621-III). Za sestavljanje teh maket ne bo-ste potrebovali ne lepila, ne barv in ne nalepk.Vse so že postorili pri Revellu.

Stoletnico prvega uspešnega poleta motor-nega letala bratov Wright, so pri Revellu obe-ležili z novo izdajo starega Monogramovega ka-lupa Flyerja v merilu 1 : 39 (04576-I).

reportaza.pmd 30. 03. 04, 15:072

3april 2004�

��

Naftna ploščad Shell / Esso North Cormorant, 1 : 200, (Revell) Britansko topništvo iz Napoleonovih vojn, 1 : 72, (Revell)

Königstiger s Porschejevo kupolo, 1 : 72,(Revell)

Honda RC 211 V, 1 : 9, (Revell) Honda CB 72, 1 : 8, (Revell)

M60 A3, 1 : 72, (Revell)

Leopard 2 A6 EX, 1 : 35, (Revell)

Kübelwagen typ 82, 1 : 9, (Revell)

Sauber Petronasov mercedes actros, 1 : 24,(Revell)

Pri ladjah bomo znova dočakali pona-tise nekaterih dobrih Revellovih klasičnihmaket: ameriške parne fregate U.S.S. Kearsargev merilu 1 : 96 (05603-IV), tankerja Glasgowv merilu 1 : 400 (05221-I) in izkrcevalne lad-je U.S.S. Monrose/Randall v merilu 1 : 375(05018-II). Med ponatise sodita še maketi bri-tanskih oklepnic King George V (05016-I) inPrince of Wales (05017-I) v merilu 1 : 570. Ma-keta veličastne Queen Mary 2 (05223-IV) v me-rilu 1 : 570 je resnična novost, saj so pravo lad-jo pravkar splovili. Rečni parnik Goethe(05232-II) v merilu 1 : 160 bo prav slikovita po-pestritev ponudbe.

Zanimiva bo tudi maketa naftne ploščadiShell/Esso North Cormorant v merilu 1 : 200.Lanska novost, nemška podmornica tipa VII C(05015) v merilu 1 : 72 pa bo dosegla večjeslovenske prodajne police šele v prihodnjihmesecih. Priporočamo neposredno naročilopri uvozniku.

Vrste maket dirkalnikov v merilu 1 : 24bodo bogatejše za Ferrarijev F2003-GA(07240-IV), Sauber Petronas C22 (07236-I)in renault R 23 (07237-III). Rally ekipo do-polnjujejo še novi BMW 320i group 5 v merilu1 : 25. Maketam avtomobilov v merilu 1 : 32 sebodo pridružili audi union, tip D iz leta 1938(07239-II), in porsche 935 (07238-II). V več-jih merilih bosta na voljo maketi BMW 3/15 PSiz leta 1929 v merilu 1 : 24 (07131-I) in ’65 cor-

vette sting ray (07443-I) v merilu 1 : 8. Voznipark tovornih vozil v merilu 1 : 24 sebo povečal za makete peterbilt 359 v merilu1 : 25 (07542-III), mercedes actros švicarsketekmovalne ekipe Sauber Petronas v merilu1 : 24 (07539-I) s prikolico in brez nje (07536-I)ter volvo VN v merilu 1 : 24 (07534-IV). Tusta še prikolica za transport vozil v meri-lu 1 : 25 (07540-II) in hladilniška prikolicav merilu 1 : 24 z velikim arktičnim moti-vom (07544-III). Gasilske vrste bo dopolnilkamion peterbilt (07529-I). Povsem nova je se-rija maket gradbenih strojev v merilu 1 : 32, kijo sestavljajo kolesni bager liebherr L 538(07700-IV) in goseničarja liebherr A 900 li-tronic (07702-IV) ter liebherr R 900 litronic(07701-IV). V seriji »Easykit«, ki ponuja lahkosestavljive makete v merilu 1 : 32 z že pobarva-nimi deli, bodo na voljo peugeot 307 WRC »A«(07121-IV), peugeot 307 WRC »B« (07122-IV),citroen xsara WRC »A« (07125-IV), citroen xsa-ra WRC »B« (07126-IV), subaru impreza WRC»A« (07123-IV) in subaru impreza WRC »B«(07124-IV).

Med maketami motociklov bo znova navoljo honda CB 72 v merilu 1 : 8 (07926-I),suzuki RG 500 (07925-I) v merilu 1 : 12 in hon-da RC 211 (07927-I) v merilu 1 : 9.

Zbirka znanih lokomotiv v merilu 1 : 87 bobogatejša za maketi nemških lokomotiv BR 01s tenderjem 2’2' T32 (02172-III) in BR43 s ten-derjem (02173-II).

Med maketami oklepnih vozil v merilu1 : 72 bodo nove pozna izvedenka nem-škega tanka PzKpfw VI s kabino porsche(03138-I), nemški polgoseničar Sd.Kfz.9famo 18t (03141-III), ameriški tank M60 A3(03140-II), nemški oklepni transporter fuchsA1 eloka/ABC (03139-IV), lahko izvidni-ško oklepno vozilo fennek (03136-IV) in ame-riški HMMWV z metalcem bomb Mk 19(03137-III). Ponudba figur v merilu 1 : 72 jeskromna, avstrijsko topništvo iz sedemlet-ne vojne bo dopolnila še pehota (02574-I).Novo bo tudi britansko topništvo (02577-II)iz časov Napoleonovih vojn. Med maketamioklepnih vozil v merilu 1 : 35 pa zasledimole nemški tank leopard 2 A6 EX (03060-IV).Serijo motociklov v merilu 1 : 9 bo letos dopol-nila maketa znanega kübelwagna tip 82(03073-II).

reportaza.pmd 30. 03. 04, 15:073

4 april 2004 �

��

��Trboveljski uvoznik Metronic Komet, d. o. o.,

ostaja dobavitelj vseh novosti, za nameček paje postal tudi pokrovitelj pokala Italeri Heller,ki bo 17. aprila 2004 na osnovni šoli Vižmarje-Brod, Na gaju 2, Ljubljana.

Večino Italerijevih novosti predstavlja-jo ponatisi maket italijanskega proizvajalcaEschija, ki je svojo pot v sedemdesetih letihzačel v navezi z Revellom! Čeprav si večina ve-likih evropskih proizvajalcev pomaga s pona-tisi starih kalupov, je količina pravih novostimerilo konkurenčnosti. Italeri tokrat ponujaveliko in malo novega.

V merilu 1 : 72 bo med zračnimi plovili novP-47N thunderbolt (1240), nova torpedniškaizvedenka savoia marchetti SM.79 III sparviero(1243), bivši Eschijev sovjetski bombnik tupo-ljev Tu-22 blinder (1245), ameriški mornariškibombnik A-7D corsair (1237) in helikopter bellUH-1D »slick« (1247). Med maketami v merilu1 : 48 se obetajo naslednje novosti: JAS 39 A gri-pen (2638) in douglas A-20 havoc (2637). IzEschijevih zalog kalupov pa bodo ponatisnili:nemški jurišnik henschel Hs-123 A (2632),mirage III E (2634) in MDD F-4 E/F phantom II(2639). Večina nekdanjih Eschijevih maket vmerilu 1 : 72 je dobro izdelanih in imajo vgravi-rane oplate, medtem ko so makete v merilu1 : 48 zgodnejše izdelave in imajo dvignjenepovršinske detajle.

Italeri je ponatisnil tudi Eschijevo ameriškoletališko posadko z dvigalko oborožitve intraktorjem v merilu 1 : 48 (2629) ter Natovo le-tališko osebje v merilu 1 : 72 (1246).

Med maketami vozil bomo v merilu 1 : 24našli tovornjak cisterno DAF XF 95 (3817),vlačilec volvo VN 780 (3818), tovornjak MANTG-A s prikolico (3822), prikolico dirkalne eki-pe Yamaha (3823), prikolico za razvoz cvetja(3813), mercedes actros 1845 LS (3824) in vsajdva ameriška vlačilca (3825, 3820). Tu so šemakete osebnih vozil alfa romeo giulietta spi-der (3691), mercedes S600 (3688), lancia deltaHF integrale 16v Gr.A (3689) in fiat 131 »RallyAlitalia« (3690).

Figuram v merilu 1 : 32 so dodali nemškeviteze (6863), mongolsko konjenico (6864) inNapoleonovo topniško konjsko vprego (6867).V merilu 1 : 72 bodo iz časov Napoleonovihvojn na voljo avstrijsko-ruski (6037) in britan-sko-pruski vojni štab (6065). Iz časa ameriškedržavljanske vojne je tu komplet za vojno igroGettysburg (6106). Med komplete za vojne igresodi tudi Tobruk 1941 (6107). Obdobje ame-riške osvobodilne vojne predstavljata kompletafigur francoske pehote (6043) in britanske ko-

Prikolica za razvoz cvetja, 1 : 24, (Italeri)

American superliner, 1 : 24, (Italeri)

Izkrcevalni čoln LCM(3) 50', 1 : 35, (Italeri)

Pz. Kpfw.V ausf. F1 / F2, 1 : 35, (Italeri)Amfibija DUKW s havbico 105 mm, 1 : 72,(Italeri)

S.79 III, 1 : 72, (Italeri)

Tu-22 blinder, 1 : 72, (Italeri)

Douglas A 20 havoc, 1 : 48, (Italeri)

F-86 E sabre, 1 : 48, (Italeri)

Cockpit F-104, 1 : 12, (Italeri)

Intendantsko bolniški voz, 1 : 35, (Italeri)

reportaza.pmd 30. 03. 04, 15:074

5april 2004�

��

Operacija »Overlord«, izkrcanje v Normandiji, (Italeri)

F/A-18 C, 1 : 32, (Academy)T-55, 1 : 35, (Italeri)

Polgoseničar Sd. Kfz. 10/4 s topom flak 30,1 : 35, (Italeri)

njenice (6044). V merilu 1 : 72 so na voljoše gladiatorji (6062). Vojaštvo druge svetovnevojne dopolnjujejo štirje novi kompleti figuriz Eschijevih zalog: britanska pehota (6056),ruska pehota (6057), britanski komandosi(6064) in ameriški padalci (6063).

Popestrena je tudi ponudba maket vozilv merilu 1 : 72, večinoma s ponatisi Eschije-vih kalupov: nemški tovornjak Kfz. 305 opelblitz (7014), nemški tank panther ausf.A(7018), ameriški tank M-48 A2/A3(7015), bri-tanski tank churchill Mk.III (7019), nemškiSd.Kfz.142 Stug III Ausf.G (7021), nemški ok-lepnik Sd.Kfz.250/9 (7020), amfibijsko voziloDUKW (7022), ameriški oklepnik M-8 grey-hound (7023), nemški Kdf.82 kübelwagen(7024), ameriški poltovornjak GMC M6 stopom (7025) in nemško topništvo s topovi3,7 cm pak 35, 7,5 cm, pak 40 in 2 cm flak 38(7026).

Med novostmi v merilu 1 : 35 so ponatisinemškega tanka Pz.Kpfw.V ausf. F1/F2 (6217),amfibije DUKW s 105-mm havbico (6426),nemškega 5-cm topa pak 38 s posadko (6425)in britanskega tanka crusader Mk.I (6432).Eschijeve predloge so uporabili za nove maketenemškega intendantsko-bolniškega vprežnegavoza z dvema konjema (6437), polgoseničarjaSWS in skupino inženircev s samohodno minogoliath (6434), ruskega tanka T-55 (6427) ternemškega polgoseničarja Sd.Kfz.10/4 s topomflak 30 (6395). Tudi maketa ameriškega tan-ka abrams M1A1 z motorjem (6438) zna ime-ti korenine v Eschijevih predlogah. Nove so ma-kete nemškega sodobnega tanka leopard 2 A6

EX (6435), ameriškega izkrcevalnega čolnaLCM(3) 50' (6435) in nemškega oklepnikaSd.Kfz.230 6 rad (6433).

Med maketami ladij zasledimo le eno no-vost – ameriško letalonosilko U. S. S. RonaldReagan (5533) v merilu 1 : 720.

Najbolj pestra je ponudba maket motoci-klov v merilu 1 : 9, kjer najdemo maketo hondeRC211V 2003 iz več tekmovalnih ekip (Movi-star (4624), Repsol (6422), Repsol-Valen-cia 2003 (4621) in Pramac Pons 2003 (4623)),vespo primavera 125 cm3 (4603), MV aguste500 cm3 3 cil. (4604), yamaho YZR 500 (1974)(4605), ducatija 988 SBK bayliss 2002 (4612),ducatija monster fagarty (4619), ducatija de-smosedici 2003, MV aguste »Ago« F4 1000 cm3

2004 (4626) in yamahe M1 moto GP 2004(4627). V nekoliko večjem merilu 1 : 6 bodo navoljo: honda RC211V ekipe Repsol (4505), eki-pe Movistar (4507), ekipe Pramac Pons (4506)in honda RC211V »Valencia 03« ekipe Repsol(4508).

�� Gasilska oprema, d. o. o., (Mladi tehnik)

je uvoznik Academyjinih maket, ki so na voljole v njihovi trgovini v ljubljanskem BTC. Novo-sti ni veliko, nekaj lanskoletnih obljub pa splohni več v katalogu. V merilu 1 : 48 pri Academyobljubljajo ameriški helikopter CH-46E, ki gauporabljajo ameriški marinci (2226). V merilu1 : 72 bodo na voljo ameriški mornariški bom-bnik SB2C-4 helldiver (2220), dvorepi lovecP-38J lightning (2209) in že obljubljeni F-8Ecrusader (1615). Natančna vsebina dveh kom-pletov maket vozil v merilu 1 : 72 še ni znana,vsebovala pa bosta lažja vozila sil osi (2207) inlažja zavezniška vozila (2208).

V merilu 1 : 35 bodo novi: komplet sodob-ne ameriške pehotne oborožitve – kompletstrojnic z nabojniki(1384) ter maketi ameriškihtankov M4A2 sherman (13010) in M551 sheri-dan (13011). Ameriški tank abrams M1A1(13202) in oklepnik warrior MCV (13201) bo-sta ponatisnjena z oznakimi iz zadnje iraške voj-ne. Za novosti pa lahko štejemo tudi lovca tan-kov M10 GMC (1397) in M-36 jackson (1395),ki še nista dosegla slovenskega trga.

V seriji radijsko vodenih in že pobarva-nih maket tankov v merilu 1 : 25 se bo pojavilnemški tank leopard 2A4 (1343). V tem meri-lu bosta novi tudi maketi nemškega tankapanther ausf.G v običajni – statični izved-bi (13018) in z motorjem (1341) ter statični lo-

CH-46E, 1 : 48, (Academy)

F8E crusader, 1 : 72, (Academy)

vec tankov jagdpanther (13019) in v izvedbi zmotorjem (1342).

�� Pri Mladem tehniku (Gasilska oprema,

d. o. o.) obljubljajo uvoz maket kitajskega pro-izvajalca Trumpetra. Izbor sprva sicer ne bopopoln, vendar bo ponudba maket v prestižnovelikih merilih 1 : 32 in 1 : 24 dobrodošla. Medmaketami v merilu 1 : 24 prednjači focke wulfFw-190D-9 (02411). V tem merilu pa so že navoljo north american P-51D mustang (02401),supermarine spitfire Mk.Vb (02403) in Mk.Vbs plovci (02404), micubiši A6M2b zero(02405) in A6M2-N s plovci (02410), mes-serschmitt Bf-109 G-2 (02406), Bf 109G-6,zgodnja izvedenka (02407) ter Bf 109G-6, po-zna izvedenka (02408), Bf 109G-10 (02409).

Me Bf-109 G-10, 1 : 24, (Trumpeter)

reportaza.pmd 30. 03. 04, 15:075

6 april 2004 �

��

V merilu 1 : 32 bosta novi dve izvedenki kitaj-skega lovca nanchang A-5 fantan (02211) inA-5 III (02212) ter ruski reakcijski lovec suhojSu-27 flanker (02224). Po kritičnih ocenahmakete ameriškega mornariškega lovca sopri Trumpetru popravili kalup za grummanF4F-3 wildcat (02225). Focke wulf Fw 190D-9(02226) bo na voljo tudi v tem merilu, in sicerv družbi sovjetskega lovca MiG-3 (02230) terameriškega mornariškega torpednega letalagrumman TBF-1C avenger (02233). Tudi ma-ket MDD/BA AV-8B harrier II (02229), LTVA-7E corsair II (02231) in north americanF-100D super sabre (02232) v merilu 1 : 32 do-slej ni še nihče izdeloval.

Izvrstna družba maketam oklepnih vozil bomaketa ruskega helikopterja mil Mi-8MT/Mi-17hip-H (05102) v merilu 1 : 35.

V merilu 1 : 48 pa napovedujejo maketeameriškega lovca curtiss P-40B warhawk(02807), britanskega bombnika vickers wel-lington Mk.I (02808) ter nemškega bomb-nika in mornariškega izvidnika focke wulfFw-200C-4 condor (02814). Kot vse našteto, statudi ameriški mornariški izvidnik north-ame-rican RA-5C vigilante (02809) in rusko vodnoletalo beriev Be-6 madge (02815) prvi svetovnipredstavitvi. V merilu 1 : 72 bo ponudba no-vosti omejena na dva novejša kitajska lovca:shenyang F-8 finback-B (01610) in chengduF-10 (01611).

Trumpeter je zablestel s serijo ladijskihmaket v velikem merilu 1 : 350, kjer se namobetajo tri novosti: sodobna ameriška letalo-nosilka iz razreda Nimitz (05605), ruska leta-lonosilka Admiral Kuznecov (05606) in enaod prvih ameriških letalonosilk, LexingtonCV-2 (05608).

V klasičnem merilu 1 : 35 za makete oklep-nih vozil ne bo nič novega, zato pa v merilu1 : 16 obljubljajo kar tri izvedenke slavnega sov-jetskega tanka T-34: T-34/85 model 1944 tovar-ne 183 (00902), T-34/76 model 1943 (00903)in T-34/76 model 1942 (00905). V merilu 1 : 72lahko pričakujemo nemški tank king tiger IIs Henschlovo kupolo (07201) in nemški pol-goseničar famo 18 t (07203).

SA-2 na lansirnirampi, 1 : 35,(Trumpeter)

T-34/76, 1 : 16, (Trumpeter)

��Makete češkega proizvajalca Eduarda so

dosegljive pri Združenju graditeljev plastič-nih maket Slovenije, Tržaška 48, 1000 Ljub-ljana. Eduard, ki je v proizvodnji maket do-segel svetovni vrh, je svojo ponudbo lanirazširil s serijo figur v merilu 1 : 16. Klasičnaponudba fotojedkanih dodatkov v merilih1 : 72, 1 : 48, 1 : 32 se je z leti dopolnila s se-rijo osnovnih kompletov za detajliranje, kiso cenovno ugodni v najbolj popularnih me-rilih, in serijo osnovnih dodatkov za maketeoklepne tehnike in diorame, med katerimiso kovinski deli za upodobitev različnegarastlinja in kamuflažne mreže. Lani so izdela-li tudi tri komplete figur v merilu 1 : 48. Nji-hov bogati proizvodni program si lahkoogledate na www.eduard.cz. Večino letoš-njih novosti so pri Eduardu najavili že v ka-talogu 2003.

V merilu 1 : 144 bo Eduard pripravil seri-jo maket nemškega jurišnika junkersa Ju-87.Zgodnja izvedenka junkersa Ju-87B (4414)bo na voljo tudi v tropski inačici Ju-87R(4415). Kasnejši izvedenki Ju-87D (4416)bo sledila le končna različica Ju-87G s topovipod krili (4417). V merilu 1 : 72 bosta serijomaket francoskega lovca iz prve svetovnevojne zaključila še spad XIII s slikovitimioznakami ameriškega letalskega korpusa(7053) in spad XIII »profipack« z dodanimifotojedkanimi detajli. Tudi maketi ruskegalovca lavočkin la-7 (7062) in la-7 »profipack«(7063) sta plod lanskoletnega dela. Nova boserija maket ruskega reakcijskega lovca izčasa korejske vojne: mig-15 (7055), mig-15bis (7057) in mig-15 bis »profipack« (7056),mig-15 »profipack«(7058) in dvosedežnimig-21 UTI (7059).

V merilu 1 : 48 sta že na voljo maketi ja-ponskega eksperimentalnega samomorilske-ga letala ki-115 curugi v običajni izvedbi(8087) in »profipack« (8088). Trem make-tam britanskega lov-ca sopwith camelF.1 bosta sledili šedve maketi izveden-ke sopwith camel2F.1 (8059) in »pro-fipack« (8058). Lan-skoletni uspešnici vmerilu 1 : 72 se bo-sta pridružili maketibritanskega lovca izprve svetovne voj-ne de havilland DH-2 (8093) in DH-2»profipack« (8094).Tudi dvomotorni lo-vec bristol fighterbo na razpolagov običajni izvedbi(8126) in »profi-pack« (8127). Zago-tovo bodo pravauspešnica maketefrancoskega reakcij-skega lovca mirage

SA-2 na transportnemvozilu, 1 : 35,(Trumpeter)

Spad XIII, 1 : 72, (Eduard)

Ki-115 curugi, 1 : 48, (Eduard)

Ju-87R, 1 : 144, (Eduard)

La-7, 1 : 72, (Eduard)

reportaza.pmd 30. 03. 04, 15:076

7april 2004�

��

III v merilu 1 : 48. Prva bo običajna izvedbamirage IIIC (8100), za njo pa prideta »profi-pack« mirage IIIC (8101) in izraelska izve-denka mirage III CJ (8102).

Eduard bo s ponudbo izjemno detajli-ranih maket nemškega lovca tankov tipa he-tzer, ki je nastal na podvozju češkega pred-vojnega lahkega tanka, posegel na povsemnovo področje vrhunskih plastičnih maketoklepnih vozil v merilu 1 : 35. Načrtovalcemso bili na voljo izvirna dokumentacija in šte-vilni ohranjeni primerki v muzejih po svetu.Izvedenka »profipack« bo imela vse sestavnedele za notranjost. Pripravljajo tudi zgodnjoin pozno izvedenko hetzerja, pa še posebnoizdajo v »kraljevskem« razredu, ki bo omeje-na na vsega 1000 oštevilčenih izvodov. Tabo imela tudi posebno ilustracijo, več kovin-skih delov in posebne dodatke.

V merilu 1 : 16 se obeta maketa nemškegaterenskega vozila schwimmwagen (1601).

Eduardov katalog za leto 2004 pa še nerazkriva nadaljnjih načrtov. V merilu 1 : 48lahko pričakujemo makete sovjetskih lovcevpolikarpov I-16 tipa 10, 17,18 in 24. Nasta-jajo tudi nove izdaje nemških lovcev iz prvesvetovne vojne fokker E.III in fokker D.VII.Obnovljena bo tudi maketa francoskega lov-ca morane N.

Figuram letalskega osebja v merilu 1 : 48bodo letos sledile upodobitve britanskih,ameriških mornariških, japonskih mornariš-kih in sovjetskih letalskih posadk iz drugesvetovne vojne. V vsakem kompletu je do 6figur in nekaj spremljajoče opreme. V sode-lovanju s češko firmo Extratech bo v merilu1 : 72 izšla serija maket ameriških tankov M4sherman. Extratech bo izdal maketo M4sherman v zgodnji izvedenki, M4A3 jumboin firefly Mk.I, Eduard pa M4 sherman v poz-nih izvedenkah, M4A3 76 mm, M4A3 105mm in druge.

Mirage III CJ, 1 : 48, (Eduard)

Hetzer, 1 : 35, (Eduard)

Schwimmwagen, 1 : 16, (Eduard)

Jeseni, pred začetkom lanske tekmoval-ne sezone nas je podjetje Mibo modeli pri-jetno presenetilo z odločitvijo, da bodoorganizirali pokalno tekmovanje z RV-mo-deli avtomobilov v merilu 1 : 24. Tako smose modelarji, nadušeni nad malimi štirikoles-niki, pomerili na štirih tekmah PokalaMibo. V nagradni sklad za najboljše v konč-ni razvrstitvi je organizator prispeval pri-vlačne praktične nagrade v skupni vrednostiveč kot 130.000 SIT.

�� Nekateri tekmovalci so imeli pred začet-

kom tekem pomisleke, da bodo te postaleprenapete in bodo izgubile čar prijetnega po-poldanskega druženja in zabave, vendar se ježe po prvi tekmi pokazalo, da k sreči ne botako. Čeprav smo pričakovali nekoliko večvoznikov, tudi 16 tekmovalcev v skupnem se-števku ni majhno število. Finalnih 30 minutvožnje je za vsakogar dokaj zahtevna naloga.Zbranost tekmovalca in natančnost pri vožnjista tu na veliki preizkušnji. Na majhni progiso tekmovalci z modeli prevozili tudi več kot210 krogov Na internetnem forumu http://mdm.zrcalo.si/forum so si tekmovalci izme-njevali nasvete in si zaupali trike ter si takomedsebojno pomagali. Modeli so bili bolj alimanj vsi zelo hitri, a je bila na večinoma zapr-tih progah pomembnejša voznikova sposob-nost krmiljenja modela.

�� Tri od štirih tekem so potekale na tekstil-

ni podlagi, ki omogoča izredno dober opri-jem, zato so se avtomobili ob pretiravanjupogosto prevračali. Tekma na Izlakah je pote-kala na precej bolj zahtevni podlagi. Epok-sidna tla tam omogočajo atraktivno drsenjein mehkejše vodenjeavtomobilov. Orga-nizator Jaro Krem-ser je s pomočnikiposkrbel za najbolj-šo tekmo letošnjegapokala. Na vseh tek-mah so se tekmoval-ci glede na rezultateiz kvalifikacij razvr-stili v dve jakostniskupini. Počasnejšiiz finala B so se natopomerili v dvajset-minutni vožnji, hi-trejši iz A pa so upri-zorili pravo polurnodirko. Ne glede narazlike v vožnji so sevsi tekmovalci do-bro zabavali. Večinajih je na tekme pri-hajala brez kakegapomembnejšega tre-ninga. Tistim, ki sotrenirali na stalnopostavljenih progah,pa se je to poznalotudi pri rezultatih.Zazdaj imajo takiprogi pri nas samo vMariboru (MSM) inSežani, pripravlja pase tudi postavitev vLjubljani (DML).

�� !"#��$�$�%&'(��)�)�*

��

��

� �� !�"�� #�� $��%��&�� ' ' ' ' #�'� (�)��*�� '�

�� Nekateri tekmovalci so se lotevali posa-

meznih predelav. Modela Dejana Sabederjain Zdenka Gačarja sta bila po tehnični platidaleč spredaj, zato so ju skušali posnematitudi drugi tekmovalci. Premični zadnji del spogonskim sklopom je bil ključ do hitrejšihkrogov. Večjih predelav na modelih ni biloopaziti. Krmiljenje prehitrih modelov jeenostavno prezahtevno in zahteva velikotreninga in občutka. Pregovor »počasi se da-leč pride« je tu še posebej prišel do izraza.Pomembna je bila predvsem »obutev« mode-lov in njena priprava, saj niti en tekmovalecni vozil s serijskimi pnevmatikami. Kot po-membna se je izkazala tudi masa modelov.Nekateri so celo uporabljali svinčene utežiza izboljšanje lege vozila. Kljub vsemu pa jeo končnem rezultatu odločala voznikovaspretnost, kar je večkrat dokazal Marko Sa-jovic z uvrstitvami v finale A s serijskim mo-torjem.

�� Za naslednjo jesen so nekateri tekmo-

valci že pripravili predloge za spremembepravilnika, s katerimi bi lahko pritegnili šir-ši krog navdušencev. Ob razmeroma majh-nem strošku za nakup takega avtomobilčka,njegovi vzdržljivosti, saj je skoraj neunič-ljiv, in obilici zimske zabave, ki se ponuja vtoplih prostorih, je širitev zanimanja za to-vrstno dejavnost umestno pričakovati. Večo tekmovanju z modeli avtomobilov naelektrični pogon v merilu 1 : 24 si lahkopreberete na forumu MSM http://mdm.zrcalo.si/forum in na modelarskem portaluhttp://www.modelarji. com. Vabljeni na novetekme!

reportaza.pmd 30. 03. 04, 15:077

8 april 2004 �

��

��+,��-."/��0

Hitremu tehnološkemu razvoju elek-tronike in prodoru digitalizacije se tudimodelne železnice niso mogle izogniti.Ker je v svetu (in tudi pri nas) še velikodelujočih starejših Märklinovih modelovlokomotiv, so inženirji pri tem vodilnemproizvajalcu začeli razmišljati, da bi starej-še modele prilagodili za vožnjo na make-tah, ki so delno ali v celoti digitalno krmi-ljene. Vsem lastnikom starejših modelovso ponudili možnost delne ali popolneposodobitve modela. Z delno posodobi-tvijo (sistem delta) pridobimo samo os-novne možnosti, spreminjanje hitrostibrez pospeševanja in pojemanja in funk-cijo za prednje luči. Za tako posodobitevje treba samo zamenjati elektromagnetnipreklopnik z modulom delta, vse drugolahko ostane. Za popolno posodobitevmodela pa moramo opraviti malce večjiposeg na modelu in poleg dekoderja za-menjati tudi motor. Märklinova poseb-nost je, da ima vse nadomestne dele medseboj združljive. Ker je tudi pri nas vseveč uporabnikov Märklinovega digitalne-ga sistema, bomo v dveh nadaljevanjih nakratko opisali posodobitev njihovih sta-rejših modelov.

Za posodobitev sem med svojimi mo-deli izbral lokomotivo DB38 (slika 1), ki

�1��%�

je imela za spreminjanje smeri vožnjevgrajen elektromagnetni preklopnik. Tamodel je lahko vozil samo na tirih, ki soklasično (analogno) napajani z Märklino-vim transformatorjem, ne pa tudi na so-dobni digitalno vodeni maketi. Od todtudi želja po posodobitvi.

Model ima na zgornji strani vijak, s ka-terim je pritrjeno ohišje. Ko ga odvijemo,lahko zgornji del modela odstranimo. Napodvozju je motor s prenosnim mehaniz-mom ter elektromagnetni preklopnik zaspreminjanje smeri vožnje (slika 2). Od tunaprej za delo potrebujemo še nožiček,spajkalnik, cin, termoskrčljivo cev, ščipal-ne klešče, komplet Märklinovega orodja(slika 3) in seveda najbolj pomembnostvar – Märklinov dekoder delta 6603 (sli-ka 4). Dekoder ima možnost nastavitvepetih kod ali naslovov za vodenje s cen-

tralo delta ali 15 kod za vodenje z digital-no centralo. Obstajajo tudi novejši deko-derji, ki imajo vgrajeno funkcijo za priži-ganje in ugašanje žarometov.

Najprej odstranimo elektromagnetnipreklopnik, ki je z vijakom pritrjen napodvozje modela (slika 5). Žice poščipa-

Slika 1.

Slika 2. Slika 3.

Slika 4. Slika 5.

reportaza.pmd 30. 03. 04, 15:078

9april 2004�

��

Zastopa in prodaja

Prometej, d. o. o.,

Kri`na 4, 1000 Ljubljana��

��

��

mo s ščipalnimi kleščami ali jih na me-stih, kjer so prispajkane, odstranimo spomočjo spajkalnika. Pri vgrajevanju de-koderja je priporočljivo, da na sebi nima-mo sintetičnih oblačil, ker statična elek-trika lahko poškoduje dekoder. Ko vseodstranimo, dekoder delta vgradimo namesto, kjer je bil prej elektromagnetnipreklopnik. Dekoder skupaj z držalom jenamreč enakih dimenzij kot elektromag-netni preklopnik. Pri spajkanju žic pazi-mo, da jih ne zamenjamo, zato imajo izo-lacijo različnih barv (slika 6). Za dovodelektrike sta namenjeni dve žici. Rjava(masa) mora biti pritrjena na podvozjemodela, rdeča (faza) pa na drsnik medkolesi. Dve žici sta namenjeni za luči, insicer siva za prednjo ter rumena za zad-njo luč. Ker je v omenjeni model vgrajenmotor na izmenično napetost, ima za po-vezavo z dekoderjem tri žice. Prvi dve,modra in zelena, morata biti povezani znavitjem statorja motorja, črna pa z ro-torjem prek krtačke, ki je povezana zmaso. Kondenzatorji, ki so že vgrajeni namotor, morajo za pravilno delovanje mo-

torja tam tudi ostati. Prispajkanju dveh žic priporo-čam uporabo termoskrčljivecevi, ki se pri segrevanju skr-či in izolira spoj (slika 7). Povgradnji dekoderja vse žiceporavnamo, da ne ovirajo de-lovanja modela in ponovnepritrditve ohišja na podvozje(slika 8). Na dekoderju na če-tvernem mikrostikalu nasta-vimo enega od naslovov, kiso nam na voljo, in model lo-komotive že lahko preizkusi-mo, seveda v digitalnem si-stemu na Märklinovi centraliControl Unit (slika 9).

Slika 6.

Slika 7.

Slika 8.

Slika 9.

2�3��2�� 4!5!3��!."6�� 0

V ponedeljek, 16.februarja, le nekajmesecev pred dopol-nitvijo 80. leta življe-nja, nas je zapustiluniv. dipl. inž. ke-mije Vlado Zupan.Dolga leta je s Teh-niško založbo Slove-

nije oziroma uredništvoma revij TIMter Življenje in tehnika sodeloval kotavtor in prevajalec.

Rodil se je 18. julija 1924 v Vrbi naGorenjskem. Po končani srednji šoli infakulteti se je najprej zaposlil v podjet-ju Arbo Podgrad, kasneje pa je delal šev tovarnah Lek, Nafta Lendava in Teolter na Kemijskem inštitutu v Ljubljani.Zadnja leta pred upokojitvijo je bil za-poslen v Leku kot svetovalec direktorjaza investicije. Ob redni zaposlitvi je ne-kaj časa učil tudi na srednji kemijskišoli in na višješolski stopnji fakultet-nega študija.

Poleg obiskovanja koncertov kla-sične glasbe, planinarjenja in potovanjse je najbolj navduševal nad tehniko.Pred približno štirimi desetletji se jezačela njegova strast do malih železnic.Skupaj s sinom sta tire postavljala naj-prej po vsem stanovanju, po preselitvipa sta v približno 4 x 4 m velikem klet-nem prostoru naredila pravo maketo zizključno Märklinovimi modeli. Bogateizkušnje, ki sta si jih pri tem pridobila,sta začela v obliki člankov posredovatibralcem revije TIM. Zaradi vedno več-jega zanimanja graditeljev maket je Vla-do Zupan v rubriki Male železnice red-no spremljal razvoj in novosti na tempodročju ter se v zadnjih letih navdu-ševal nad neizčrpnimi možnostmi, kista jih v svet malih železnic prineslaelektronika in računalništvo. Na podla-gi vseh teh člankov je naposled napisalknjigo z naslovom Male železnice, ki jeleta 1995 izšla pri Tehniški založbi Slo-venije v okviru zbirke Timova knjižni-ca. Zelo odmevna je bila tudi njegovaserija prispevkov o izdelavi maket zna-čilnih slovenskih hiš, ki jo je za revijoTIM pripravil v letih 1994–96. Za istozaložbo je prevedel še dobršen delknjige Izdelajmo sami.

V reviji Življenje in tehnika je obja-vil precejšnje število prevedenih, pri-rejenih in izvirnih člankov z različnihpodročij tehnike. Med najbolj zanimi-vimi so bili vsekakor njegovi prispev-ki o prvih hitrih vlakih na evropskihprogah in njegovi potopisno-zgodovin-skotehniški članki. V njih je na pravposeben način opisal številne evrop-ske tehniške znamenitosti, muzejskezbirke itd., ki jih je obiskoval na svojihskrbno načrtovanih potovanjih. Spo-minjali se ga bomo po vzorno urejenihrokopisih, ki so jih vedno dopolnjevalitudi izbrano slikovno gradivo in izvrst-ne avtorske fotografije.

reportaza.pmd 30. 03. 04, 15:089

10 april 2004 �

�� !�

V zadnjih dveh številkah Tima letnika1998/99 smo pisali o ruski nosilni raketilahkega razreda kosmos-3M, tokrat pabomo predstavili nekoliko zgodnejšitehnični dosežek znamenitega dnjepro-petrovskega konstrukcijskega biroja »Juž-noje« – še ne povsem pozabljeno prvo no-silno raketo lahkega razreda z oznako63S1 (11K63), sicer bolj znano kot kos-mos-2. Tehnološki duplikat rakete je bildolga leta razstavljen v paviljonu Kosmosna moskovskem VDNH (razstavi dosež-kov narodnega gospodarstva). V tem pri-spevku natančneje opisujemo raketo inpredstavljamo podroben načrt (v prilogi),izdelan na temelju kopije rakete, ki jerazstavljena v Nacionalnem centru za le-talsko-vesoljsko izobraževanje Ukrajine vDnjepropetrovsku.

Zgodovina te nosilne rakete sega vleto 1960, ko je vlada izdala ukaz »O izde-lavi nosilne rakete 63S1 na temelju vojaš-ke rakete R-12 ter razvoju in izstrelitvi de-setih malih umetnih satelitov«. S tem jebil potrjen program vesoljskih raziskav, kiga je predlagal KB Južnoje, čigar predstoj-nik je bil tedaj akademik Mihail Jangel.

KB Južnoje so na predlog Sergeja Ko-roljova ustanovili leta 1951 pri dnjepro-petrovskem podjetju št. 586, ko so tam za-čeli z izdelavo prvih balističnih raket R-1,R-2 in kasneje tudi R-5. Leta 1953 je bil M.Jangel imenovan za glavnega konstruktor-ja biroja, čigar naloga je bila načrtovanjein izdelava bojnih raketnih kompleksov strajnejšimi komponentami raketnih gorivza potrebe strateških raketnih enot.

Prvi samostojni izdelek biroja jebila vojaška raketa srednjega dometaR-12, z razvojem katere so začeli po uka-zu vlade, 13. avgusta 1955, »O načrtova-nju in proizvodnji raket R-12 (8K63)«.Ta je predvideval začetek letno-kon-strukcijskih preizkusov v aprilu 1957 indoločil domet rakete 2000 km.

V OKB-586 so oktobra istega leta obja-vili popravljen okvirni projekt nove rake-te, ki je predvideval uporabo tehnološkeopreme podjetja Južmaš za izdelavo raketR-5. Določili so tudi premer rakete 1,65 min dolžino okoli 21 m. Za njen pogon so iz-brali štirikomorni motor na tekoče gorivoRD-214, razvit v OKB-254, ki ga je vodilglavni konstruktor Valentin Gluško. Motorje uporabljal komponente raketnega gori-va z visokim vreliščem – AK27I (27-odstot-na raztopina dušikovega tetraoksida v du-šikovi kislini) in TM-185 (ogljikovodikovo

��7�

2%�8��9��2

��"��#��$��$��#��$�#�"��#��$��

gorivo, podobno terpentinu) ter razvijalpotisno silo 635 kN na Zemlji ter 730 kN vvakuumu. Tlak v zgorevalnih komorah jeznašal 43,6 atmosfer, motor je deloval 130s, vžigali pa so ga s kemijsko reakcijo s po-močjo štartnega goriva TG-02 (podobnimnemškemu gorivu Tonka – 250), vstavlje-nega neposredno v gorivni sklop.

Raketa R-12 je bila prva, ki je imela po-polnoma avtonomni sistem inercijskegakrmiljenja in se je usmerjala s pomočjografitnih plinskih krmil, postavljenih vcurek iztekajočih plinov.

Raketo (od zgoraj navzdol) sestavljajonaslednji sklopi: bojni del, prehodni od-sek, rezervoar za oksidant, vmesni instru-mentni odsek, rezervoar za gorivo in repniodsek z vgrajenimi štartnimi oporami inplinskimi krmili. Uporaba tekočinskega ra-ketnega motorja RD-214 je vplivala tudi nazunanjo obliko rakete – nujno je bilo obli-kovati konični okrov na repnem delu, karje pozitivno vplivalo na stabilnost leta ra-kete. V ta namen je raketa imela tudi ne-premične aerodinamične stabilizatorje.

»Suhi« odseki imajo že po tradiciji ko-vičeno konstrukcijo, sestavljeno iz nosil-nih elementov in oplat iz aluminijeve zli-tine B-95 oziroma D-16.

Rezervoarji so zvarjeni iz aluminijevezlitine AlMg-6. Vsak od teh je sestavljen izvaljastega oboda in dveh sferičnih dnov.Obodi so oblikovani iz obročev, zvarjenihiz upognjenih plošč. Material je na mestihzvarov zaradi kompenzacije slabših me-hanskih lastnosti odebeljen s pomočjo ke-mijskega postopka.

Štartni kompleks rakete R-12 je bil vmnogih pogledih podoben tistemu za ra-keto R-5, ki so ga razvili v konstrukcij-skem biroju Specmaš pod vodstvom glav-nega konstruktorja V. Barmina.

Letno-konstrukcijske preizkuse rakete8K63 so začeli 22. junija 1957 na izstreli-šču Kapustin Jar in so potekali vse do de-cembra 1958. V tem času so izstrelili 25 ra-ket. 4. marca 1959 so raketni kompleksR-12 sprejeli v oborožitev sovjetske arma-

de in je postal temelj za novi rod oborože-nih sil – strateške raketne enote. Te so us-tanovili po ukazu vlade 17. decembra1959 in za njihovega prvega načelnikaimenovali topniškega maršala M. Nedelina.

Zadnja etapa v posodabljanju raketeR-12 je bil razvoj različice R-12U, name-njene za izstreljevanje iz silosa, ki so jovpeljali v oborožitev januarja 1964. Odosnovne rakete se je razlikovala po spre-menjeni konstrukciji rezervoarja za oksi-dant in po tem, da ni imela aerodinamič-nih stabilizatorjev. V obdobju serijskeproizvodnje so izdelali okoli 2500 kosovR-12 in njenih izpeljank. Zadnje tovrstne

R-12 RD-214

reportaza.pmd 30. 03. 04, 15:0810

11april 2004�

�� !�

rakete so umaknili iz oborožitve šele ju-nija 1989. V tem času so jih uporabljali nele v vojaške namene, temveč tudi za iz-strelitve modelov orbitalnih raketoplanovBor-1 in Bor-2 in za izdelavo vesoljskihnosilnih raket kosmos-2.

�� !"Pri izdelavi raket kosmos-2 (63S1) so za

prvo stopnjo brez kakršnih koli spremembuporabili različico R-12U, povsem na novopa so konstruirali drugo stopnjo S1.

Blok glave druge stopnje nove nosilkeje bil sestavljen iz aerodinamičnega okro-va in pod njim umetnega satelita DS terprehodne rešetke. Za pogon druge stop-nje so v NPO Energomaš pod vodstvom V.Gluška razvili tekočinski raketni motorRD-119. Motor je uporabljal eksotično go-rivno zmes – tekoči kisik in nesimetričnidimetilhidrazin, kar je ob visokem tlaku78,9 atmosfer v zgorevalni komori omo-gočilo precej visok specifični impulz –skoraj 3500 Ns/kg; to še danes velja za za-vidljiv dosežek. Motor je deloval 260 s inrazvijal potisno silo 105 kN (v vakuumu),vžigali pa so ga s pirotehničnimi sredstvi.

Ločevanje stopenj je potekalo po t. i.»vroči« metodi – motor druge stopnje seje vžgal še pred zaključkom delovanja mo-torja prve stopnje.

Za upravljanje poleta stopenj so izko-ristili izrabljeni plin iz TNA, ki je iztekalskoz tri pare nepremičnih šob, opremlje-nih z napravo za razvod plinov. Poleg tegaje RD-119 zagotavljal ustvarjanje plinovza zagotavljanje pritiska v rezervoarjih zgorivom.

Drugo stopnjo nosilne rakete tvorijoprehodni odsek, rezervoar za oksidant,instrumentni odsek, rezervoar za gorivo,repni del in spajalna rešetka s toplotnozaščito rezervoarja za oksidant prve stop-nje. Rezervoarja sta zvarjena iz dveh delovsferičnega dna in valjastega oboda izplošč aluminijeve zlitine AlMg-6.

Konstrukcija »suhih« odsekov iz alu-minijeve zlitine B-95 oziroma D-16 (no-silni elementi in oplate) je kot običajnokovičena.

V prehodnem odseku je prostor zaokvir, namenjen za pritrditev vesoljskegaplovila in namestitev naprav za oddvajanje.

Tehnične lastnosti nosilne raketekosmos-2:

Dolžina: 29,625 mNajvečji premer: 2,003 mŠtartna masa: 49,4 tKoristni tovor: 450 kgDolžina prve stopnje: 18,615 mPremer rezervoarjev: 1,65 mMasa brez goriva: 3.150 kgPotisna sila

motorja RD-214: 635 kN na zemlji,730 kN v vakuumu

Čas delovanja: 130 sDolžina druge

stopnje: 10,63 mMasa brez goriva: 840 kgPotisna sila motorja RD-119: 105 kNČas delovanja: 260 s

Instrumentni odsek je predviden zanamestitev aparatur za krmiljenje rakete,zato so v trup odseka napravljene štirivečje lopute, ki omogočajo montažo ozi-roma dostop do aparatur.

V repnem odseku se nahaja pogonskimotor RD-119, na spodnjem robu odsekapa so šobe krmilnega sistema. Spajalna re-RD-119

reportaza.pmd 30. 03. 04, 15:0811

12 april 2004 �

�� !�

šetka, ki služi tudiza nemoten pre-tok plinov ob vži-gu motorja drugestopnje, je z vijakipritrjena na spod-nji nosilni obročodseka. Na spod-njem delu je nanjopritrjena toplotnazaščita rezervoarjaza oksidant prvestopnje, ki je izde-lana iz azbestnegatekstolita v oblikiokrogle plošče s ko-nično profiliranimosrednjim delom.Ob ločitvi stopenjrešetka ostane naprvi stopnji.

Raketa 63S1 jedolga 29,95 m intehta ob vzletu49,4 t. V standard-

no orbito lahko ponese koristni tovor zmaso 450 kg.

Za izstreljevanje satelitov so razvilidve vrsti štartnih kompleksov – površin-skega in podzemnega v obliki silosa.

S preizkusnimi poleti so začeli okto-bra 1961 iz podzemne lansirne naprave vKapustin Jaru. Prvi dve izstrelitvi sta bilineuspešni, posrečila se je šele tretja, 16.marca 1962. Nosilna raketa No6LK je uti-rila v orbito okoli Zemlje blizu načrtova-ne satelit DS-2, ki je dobil ime Kosmos-1.Do konca leta 1965 so v orbito izstrelili22 umetnih satelitov znanstvenega ingospodarskega pomena.

V tem času so na kozmodromu Ple-seck zgradili površinski stacionarni štart-ni kompleks Raduga (mavrica). Nosilnaraketa, konstruirana za izstreljevanje iz si-losa, je bila v vetru manj stabilna, zato sojo po namestitvi na vzletno ploščad zaprliv poseben servisni stolp, visok okoli 45m. Prva raketa je s tega kompleksa polete-la 16. marca 1967. Skupno so izstrelili163 nosilnih raket kosmos-2, od katerih jebilo 144 uspešnih. Pri tem so v orbito uti-rili 145 satelitov, vključno s tistimi iz pro-grama Interkosmos.

Zadnja izstrelitev s Kapustin Jara jebila izvedena 19. aprila 1974 s satelitomInterkosmos-8 na krovu, s Plesecka pa 18.junija 1977 – satelit Kosmos-919.

Kasneje raket 63S1 (indeks 11K63)niso več uporabljali, in sicer zaradi uved-be nove bolj izpopolnjene in močnejše ra-kete kosmos-3M (indeks 11K65), pa tudizaradi zapletenosti priprave raket ko-smos-2, povezane z obilico različnih kom-ponent raketnega goriva in plinov, po-trebnih za delovanje rakete.

��#�� Nosilna raketa kosmos-2 je prototip,

primeren za izdelavo leteče makete zustreznimi lastnostmi za uspešen nastopna tekmovanjih v raketnem modelarstvu.S svojimi letnimi in tehničnimi lastnostmise povsem približa maketi rakete kos-mos-3M, opisani v Timu 8 in 9–10/99. Ena-ko kot pri tej, priporočamo gradnjo vmerilu 1 : 40, kar omogoča uporabo mode-larskih minimotorjev do premera 13 mmin konstrukcijskih rešitev, predlaganih priopisani maketi.

Merilo je lahko tudi večje, saj spre-memba pravil FAI v kategoriji maket S7zdaj dopušča vzletno maso 1 kg. Izračunpokaže, da bi bilo mogoče izdelati maketocelo v merilu 1 : 25 in v prvi stopnji upora-biti štiri motorje po 20 Ns. Načeloma nibistvenih razlik, razen pri zagotavljanju us-trezne stabilnosti leta druge stopnje.

Program Interkosmos

reportaza.pmd 30. 03. 04, 15:0912

13april 2004�

��

��

Ko gradimo letalski model samo ponačrtu, naletimo na težavo, kako izde-lati prozorni plastični pokrov kabine.Prozorni pokrovi kabin se običajno iz-delajo po postopku termoformiranja,kar pomeni da plastično folijo najprejsegrejemo do temperature, ko postanemehka, nato pa jo raztegnemo prekustrezno oblikovanega modela. Temurečemo globoki vlek. Druga metoda je,da pri oblikovanju plastike prek mo-dela uporabimo vakuum. Obe metodista dokaj zapleteni za modelarja brezustreznih orodij in pripomočkov, splohpa se postopek ne splača, če namerava-mo izdelati le eno kabino.

�� !��

Doma narejeni pokrov kabine za motornimodel

Na srečo pa obstaja še en zelo pre-prost način izdelave pokrova kabine.Pri tem izkoristimo zanimivo lastnostplastenk gazirane pijače, da se pri po-višani temperaturi krčijo. To pomeni,

da če plastenki odrežemo dno, vanjopotisnemo primerno oblikovan model(kalup), ter vse skupaj segrejemo dotemperature, ko se plastika začne krči-ti, bo ta med krčenjem objela naš mo-del, in ko se bo ohladila, bo obdržalanovo obliko.

Prikazali bomo ta preprosti posto-pek izdelave pokrovov kabin, ki sem jihže večkrat uspešno uporabil na svojihmodelih.

Spekter možnih barv in velikosti plastenk jevelik.

Potrebujemo:– plastenko od gazirane pijače,– kos stirodura,– večji lonec,– oster kuhinjski nož,– škarje,– flomaster,– grob in fin brusilni papir, nalep-

ljen na leseni deščici,– vilice,– električni odstranjevalnik barve

(ni nujno).

�� Vzamemo prazno plastenko ter ji s

škarjami odrežemo dno, nato pa še grlo.Pri tem pazimo, da se ne urežemo terda bo rez potekal v čim bolj ravni črtiokoli oboda plastenke. S plastenke mo-

Plastenki odrežemo dno in grlo.

ramo odstraniti etiketo. S plastično nitežav, če pa je papirna, jo najprej nekajčasa namakamo v mlačni vodi, da lepilohitreje popusti.

Naredimo si kalup, ki bo povzemalobliko pokrova kabine. Na primernovelik kos stirodura narišemo krivuljo,ki predstavlja zgornji obris pokrova,vendar jo podaljšamo naprej in nazajdo roba stirodurnega kosa, saj bo trebaizdelati nekoliko večji pokrov, ki ga ka-sneje s škarjami natančneje prikrojimotrupu modela letala.

Stirodur odrežemo po tej črti. Lahkouporabimo oster nož ter odrežemo več

Na stirodur narišemo obris pokrova kabine.

manjših kosov, dokler se ne približamočrti. Če pa imamo žago na uporovno(cekas) žico, si naredimo kartonskošablono, jo z bucikami pripnemo na sti-rodur ter odrežemo z vročo žico.

Pri rezanju si lahko pomagamo s šablonoiz tršega papirja.

Zdaj bo treba kos stirodura obliko-vati tako, da bo čim bolj podoben po-krovu kabine, ki ga želimo narediti,zato moramo zaobliti ostre robove. Sflomastom narišemo na robovih črte, kinam bodo služile za vodilo, do kod botreba odstraniti material. Z ostrim no-žem odrežemo gradivo med obema čr-tama. Da bo rez gladek, režemo tako, dadelamo podobne gibe, kot če bi žagali.

Za čim lepši rez pomikamo nož kot prižaganju.

Na podoben način obrežemo robo-ve še enkrat, vendar tokrat odvzemamoveliko manj gradiva. Spet si lahko nari-

Prostoročno risanje vzporednic ob robustirodura

14 april 2004 �

šemo pomožne črte. Enakomerne črte,vzporedne z robom stirodura, nariše-mo tako, da flomaster podpiramo s pr-stom, s katerim drsimo po stranskemrobu stirodura.

Obrezovanje robov

Preostane nam le še dokončna do-delava površine stirodura z brusilnimpapirjem. Pri brušenju pazimo, da ni-smo pregrobi, saj se kaj hitro odkrhnekošček gradiva in nam pokvari izdelek.

Nazadnje uporabimo še fin brusnipapir, da do konca zgladimo kalup.

Dobili smo obliko, ki posnema žele-ne obrise pokrova kabine za naš letalskimodel.

Obdelovanje z nožem je končano, sledibrušenje.

Površina stirodura je obrušena. Črtkana čr-ta prikazuje del, ki bo služil kot zasteklitevkabine.

Preverimo, kako tesno gre stirodur v pla-stenko.

Prikazani pokrov kabine je tisti, kisem ga naredil za svoj model, sicer pase pri izdelavi vselej ravnajte po tlorisu,stranskem risu in po prerezu pokrovakabine iz načrta.

Najprej moramo preizkusiti, kako senaš kalup prilega v plastenko. Po potre-bi obrežemo kos stirodura na mestih,kjer ga je preveč, vendar samo tam, kjerne predstavlja površine pokrova.

Odrežemo presežek materiala.

Ponekod se zdi plastika preveč oddaljenaod stirodurnega kalupa.

Nato stirodurni kalup dokončno po-tisnemo v plastenko.

Če se nam zdi, da plastika kje pre-več ohlapno nalega na kalup, lahko naspodnjem delu vmes natlačimo ostan-ke od obrezovanja stirodura.

Zdaj smo že skoraj povsem pri-pravljeni na »kuho« našega pokrova ka-bine.

V prazne prostore zatlačimo koščke stiro-dura.

Vzamemo tako velik lonec, da bomolahko vanj v celoti potopili naš izdelek.Vanj natočimo toliko vode, da ne bo po-tem, ko potopimo ves izdelek, voda ste-kla čez rob, in vodo zavremo.

Da se med tiščanjem izdelka v vrelovodo ne opečemo, si pomagamo tako,da v stirodurni del zapičimo vilice.

Ko voda zavre, z vilicami vse skupajpotisnemo pod gladino. Če kakšen delplastenke vseeno štrli iz vode, obdelo-vanec obračamo, da se celotna površinaplastenke enakomerno segreva. V nekajsekundah se plastenka toliko skrči, da

V kalup zapičimo vilice, ki bodo služile kotdržalo, da se med segrevanjem ne opečemo.

Vse skupaj potopimo v vrelo vodo.

že skoraj v celoti objame kalup. Izdelekpotegnemo iz vode ter preverimo, alije proces že končan. Če ni, kalup še zanekaj časa potopimo v krop. Ko smo za-dovoljni z izdelkom, ga ohladimo podcurkom hladne vode iz pipe.

Izdelek v vodi obračamo, da toplota enako-merno učinkuje na celotno površino.

Krop je opravil svoje.

��

15april 2004�

��

Zastekljena kabina močno polepša videzmodela.

Če se na kakem mestu plastenka nipopolnoma skrčila, jo lahko dodatnoobdelamo tako, da v ta del usmerimocurek vročega zraka iz električnega od-stranjevalnika barve.

Z odstranjevalnikom barve obdelamo mo-rebitne gube ali dele, ki se niso povsemskrčili.

Vendar moramo v tem primeru pazi-ti, da vročina ne stali stirodura.

Ko oblika izdelka ustreza, odre-žemo del plastike, ki predstavlja za-steklitev naše kabine. Odrežemo pre-cej večji kos, da ga bomo kasneje sškarjami laže prikrojili našemu mode-lu. Zdaj z nožem zarežemo v plastikoskupaj s stirodurom, da lahko loči-mo naš kos od preostanka, ki ga bomozavrgli.

Z nožem pazljivo odrežemo uporabni delzasteklitve kabine.

Plastiko ločimo od kalupa. Odrezali smomalce večji kos, ki ga bomo natanko namero obrezali pri montaži na model.

��

Še nekaj opomb in nasvetov:Stirodur je trši stirodur, narejen po postopku ekstrudi-

ranja. Njegova struktura ni sestavljena iz kroglic, marveč jehomogena – vlaknasta. Veliko se ga uporablja v gradbeništvu,na primer za talno izolacijo objektov. Pri nas se prodaja podimeni: stirodur, roofmate, flormate, dow-rofmate ... Uporabanavadnega belega stiropora ni tako primerna, ker se ta medkrčenjem plastenke preveč stisne, zato dobimo precej manjšiizdelek od kalupa.

Plastenke so uporabne le tiste, v katerih je pijača pod tla-kom, torej gazirana pijača. V trgovinah najdemo velik izborplastenk različnih velikosti in barv. Pazimo le, da izberemočim bolj gladko, ki nima vtisnjenih preveč čudnih oblik, kibi motile vstavljanje kalupa vanjo.

Varnost pri delu je zelo pomembna, zato pazimo, ko re-žemo plastenko, saj nam zaradi neprevidnosti lahko spodletiin se urežemo ali zbodemo. Prav tako moramo biti previdnipri namakanju izdelka v vrelo vodo, da se ne opečemo. Čeuporabimo odstranjevalnik barv na vroči zrak, preberimo tudinavodilo za njegovo uporabo.

Na opisani način lahko izdelamotudi pokrov motorja manjšega motor-nega modela na električni pogon.

V ta namen izdelamo kalup v obli-ki pokrova motorja iz stirodura in gapotisnemo v plastenko čim bliže nje-nemu grlu, ki ga tokrat ne odreže-mo. »Skuhani« izdelek obrežemo naprave mere ter spredaj pri grlu izreže-mo luknjo za prehod gredi propeler-ja. Na tem deluje plastika postalaprecej debela inmočna. Tak po-krov motorja (alinos modela) jenajbolje pobarva-ti z notranje stra-ni, da se kasnejebarva med upo-rabo ne moreopraskati, pa šeizvrsten sijaj do-sežemo s tem.

Upam, da jepričujoči opis iz-delave dovolj ja-sen, da vam bouspelo nareditiveliko ličnih po-krovov kabin zamodele. S kuhanjem izdelani pokrovi kabin in nos za letalski model.

S to »kuhinjsko« tehnologijo se od-pirajo možnosti za izdelavo še dru-gačnih izdelkov. Spretni in iznajdljivimodelarji bodo zagotovo poizkusili napodoben način narediti tudi zaključkekril, »copate« za kolesa, preprosto ka-roserijo za model avtomobila, ter zaizdelavo kalupa uporabili še kak drugmaterial poleg stirodura. Morda blokbalze, lipovine ...

16 april 2004 �

��

��

��

Pri reklamiranju modelov proizva-jalci pogosto poudarjajo, da je kakmodel res tisti pravi model za zabavo.Ločnice med modeli in igračami se zuporabo sodobnih materialov hitrobrišejo, kar listanje po katalogih večjihproizvajalcev samo še potrdi. Laiki več-krat pravijo, da se modelarji ukvarjajoz nekimi »modelčki«. V primeru Graup-nerjevega microdancerja to celo drži.Za »malega plesalca« nismo povsem pre-pričani, ali je model, igrača ali oboje.Zagotovo pa je namenjen mlajšim mo-delarjem in ga pri Graupnerju tržijo vskupini izdelkov »Junior line«.

�� Model dobimo v ličnem potiskanem

kartonastem kovčku, ki služi za shranje-vanje in prenašanje modela. V njem jevse, kar potrebujemo za zabavo – se-stavljen modelček, pogonski akumula-tor, oddajnik z zastavico, podstavek zamodelček, rezervna propelerja in navo-dila za uporabo. Vse je nared in za lete-nje tega malega modela manjka samo šešest baterij velikosti AA. Uporabil semGraupnerjeve celice eco velikosti AA skapaciteto 800 mAh, ki so me prepriča-le z nizko ceno. Ta pa še ne pomeni sla-bega izdelka, saj so baterije že po enemciklu prišle do polne sape in so zmoglecelo več kot 800 mAh kapacitete. Krilain repne površine so izdelani iz depro-nu podobnega materiala, zaradi majhnemase modela pa krilo nima vzdolžnika,ampak je samo na spodnji strani okrep-ljeno z lepilnim trakom. Trup modela jeiz stiropora, rep pa iz tanke ogljikovecevke. Vsi deli so med seboj dobro zlep-

��

Na repu so reliefno vtisnjene krmilne povr-šine, ki pa služijo zgolj boljšemu videzu mo-dela. Tega krmilimo izključno z elektromo-torjema.

Motorni gondoli sta na krilo že prileplje-ni, kabla do motorjev pa sta pokrita z lepil-nim trakom, ki ima funkcijo krilnegavzdolžnika.

V kovčku dobimo vse potrebno razen oddajniških baterij, v stiro-pornem dnu pa najdemo tudi podstavek modela za na omaro ali vvitrino. Na voljo je še dovolj praznih predalčkov za vse drobnarije.

PROIZVAJALEC: GRAUPNER, NEMČIJAUVOZNIK: MIBO MODELI, d. o. o.VRSTA MODELA: MIKROMODEL ZA ZABAVOVRSTA POGONA: ELEKTRIČNI DVOMOTORNIKRAZPETINA KRIL: 360 mmMASA MODELA: 47 gKONSTRUKCIJA: VSI DELI MODELA SO IZ UMETNIH

MAS.RV-NAPRAVA: TRIKANALNA (priložena)UPRAVLJANJE: VIŠINA, SMER (z motorjema)MODEL JE PRIMEREN: ZA MLADE PO SRCUCENA: 17.443 SIT (upoštevan je

4-% gotovinski popust v trgovini)

��

Hvalimo:

• nenavaden način pogona,• izredno hitro polnjenje pogonskih

akumulatorjev,• izbrani materiali omogočajo hitro

popravljanje.

Grajamo:

• majhen doseg od-dajnika.

Čeprav je modelček majhen in krhek, je presenetljivo hiter. Zaradi uporabljenega materialaso popravila nezahtevna; za prvo silo gre že s samolepilnim trakom.

25april 2004�

��

Model je v zraku lahko vodljiv, po začet-nem učenju posebnega načina letenja inprilagajanju postane vodenje pravi užitek.Pod spretnimi prsti, ki jim krmiljenje mo-dela ni tuje, postane plesalec presenetljivookreten.

S koščkom maskirnega ali lepilnega traku si olajšamo jemanje po-gonskih baterij iz modela.

Oddajnik je precej oglate, a funkcionalne oblike. Na sliki vidimo vse»sestavljanje«, ki je potrebno za pripravo modela za let.

Pogonski akumulator malega plesalca na-polnimo kar na oddajniku – akumulatorjiso polni po dveh minutah, ko se začnejorahlo greti.

ljeni, tako da je že ob nakupu model ne-deljiva celota.

�� Kljub temu da je model zelo pre-

prost, je ob sestavljanju dobro pogleda-ti v navodila. Ta nas vodijo samo dovstavljanja baterij v oddajnik, polnjenjapogonskega akumulatorja in določanjapravilnega težišča modela. Pogonskiakumulator polnimo tako, da ga priklju-čimo kar na izklopljen oddajnik in po-čakamo dve minuti oziroma toliko časa,da se začne rahlo greti. Eno polnjenjezadošča za približno štiri minute lete-nja. Akumulatorske baterije po poletuspet napolnimo in jih v model vstavimoskozi plastična vratca. Pet ali šest pol-njenj pogonskega akumulatorja nam iz-prazni oddajniške baterije! Kljub temuda sta motorčka videti precej nedolžna,pri polnem plinu zagotovita modeluzavidljiv vlek.

��Model nima servomehanizmov, s ka-

terimi bi mu premikali krmilne površi-ne in ga tako usmerjali, ampak se peljezgolj in samo s krmiljenjem pogonskihmotorjev. Ob dodanem polnem plinuse model vzpenja, brez plina lepo jadra,levo in desno pa ga usmerjamo samo z

enim delujočim motorjem. Posebej ve-lja opozoriti na položaj težišča, ki jeključnega pomena za dobro letenje inuspešno vodenje modela. Po vklopu od-dajnika vklopimo še model, in sicertako, da vanj vstavimo baterije in preiz-kusimo delovanje oddajnika. Pri tem nepozabimo popolnoma raztegniti oddaj-niške antene!

��Tehnika letenja je nekoliko svojska

in posebej na začetku zahteva precejrazmišljanja in privajanja. Model priobeh delujočih motorjih vržemo izroke rahlo naprej in se s sveže napol-njenimi akumulatorji zelo dobro vzpe-nja. Ker ga peljemo samo s plinom, jepomembno da plina nimamo vkloplje-nega dalj časa. Takrat se model postavipreveč pokonci in se rad začne zaga-njati (»zapumpa«). Plin dodajamo tre-nutno, po potrebi, oziroma ga vključu-jemo glede na kot vzpenjanja modela.Če poskusimo težišče nastaviti tako, dabi se model lepo vzpenjal ob stalnemplinu, hitro ugotovimo da je njegovpoložaj za jadranje preveč naprej. Obizklopu motorjev lepo zajadra. Koman-da smeri deluje tako med dodanim pol-nim plinom modela kot tudi samo medjadranjem. Model nas do oddaljenostitrideset do štirideset metrov lepo ubo-ga, nato pa se samo še delno odziva.Model je precej hiter in okreten, sajima najmanjši premer obračalnegakroga približno 8 metrov. Izvajanje os-mic dobesedno okrog glave je takoprecej zahtevno, a zabavno početje. Le-tenje v mirnem ozračju zvečer, tik pre-den se stemni, je odlična sprostitev. Zmajhnim kovčkom pridemo na trav-nik, trikrat odletimo, pospravimo in žesmo nazaj.

Priporočam letenje nad travnatimipovršinami, čeprav sem letel tudi vtemi na osvetljenemu parkirišču večjetrgovine. Izogibanje lučem je zabavnoin napeto, a pristanki na trd asfalt mo-delu ravno ne koristijo, čeprav je sko-raj neuničljiv. Na trdi podlagi se s kap

propelerjev in kril odrgne samo nekajbarve, zato pa se radi lomijo propelerji.Pa brez skrbi, saj jih v trgovini dobimokot rezervni del. Če se model slučajnomočneje poškoduje, ga za prvo silo lah-ko popravimo z lepilnim trakom, kasne-je v delavnici pa s sekundnim lepilomza stiropor ali epoksidnim lepilom. Obpristankih na travniku se nam takihpoškodb ni treba bati. Kot vsake novestvari, se je tudi tega malega plesalcatreba navaditi. In ko pilot enkrat ne raz-mišlja več, kaj počnejo roke na oddajni-ku, ampak samo gleda model in ga peljepo občutku, postane letenje s to »igra-čo« veliko veselje.

��Modelček nam kljub preprosti iz-

vedbi nudi veliko zabave, marsikomupa tudi taka igrača dokaže, da krmilje-nje na videz preprostih modelov ni nuj-no tudi enostavno. To, ali je model vre-den svojega denarja, pa je, kot vedno,stvar posameznikove presoje. Ob temnaj pripomnim, da iz trgovine v kovčkuodnesemo model s pogonom in vode-njem. Model kljub vsemu ni primerenza učenje letenja, gotovo pa mladi ingibki prsti po začetnem privajanju z vo-denjem ne bodo imeli nobenih težav.

26 april 2004 �

��

��

Fokker D.VII velja za najboljšeganemškega lovca prve svetovne vojne.Že tako dobro letalo je še izboljšal mo-tor BMW IIIa, prirejen letenju na večjihvišinah. Veljalo je, da D.VII spremenipovprečnega pilota v asa, in letalskaindustrija sploh ni mogla izpolniti naro-čil za tisoče letal tega tipa. D.VII F je le-tel z več kot 200 km/h, ob napadih odspodaj »visel« na propelerju, na 5000metrov pa se je povzpel v takrat never-jetnih 16 minutah. Večina jih je bilaoboroženih s po dvema lahkima strojni-cama spandau 08/15, le na nekaj avstro-ogrskih letalih sta bili nameščeni podve strojnici schwarzlose M7/12. PfalzD.XII, siemens-schuckert D.IV, fokkerD.VIII in junkers D.I so bila boljša leta-la, a vsa so trpela za številnimi otroški-mi boleznimi, na bojišču pa so se poja-vila le v manjšem številu. Fokker D.VIIsi je največje priznanje prislužil pri svo-jih sovražnikih. Po vojni so namreč sileAntante v mirovni pogodbi poimenskozahtevale izročitev vseh letal tega tipa.

Že prvi pogled v škatlo izda, da negre za novo maketo. Deli so se mi zdelinekako znani, zato sem med škatlamipoiskal prastaro maketo fokkerja D.VIIčeškega proizvajalca Smer. Primerjavaje pokazala, da so deli po merah in obri-sih povsem enaki in celo zamenljivi, respa ima Revellova maketa izboljšane po-vršinske podrobnosti. Oba izdelka takodelita iste napake.

Revellov fokker naj bi bil v merilu1 : 48, vendar je trup makete predolg za5 mm, krila pa za 7 mm. Po merah jemaketa tako pomanjšana za 46,25-krat,a celo temu nenavadnemu merilu neustreza. Globina trupa je premajhna zapribližno 2 mm, njegova oblika je zgre-šena tudi v tlorisu, motor in propelersta nepopolna in tudi rep je napačneoblike. Daleč najbolj opazna pa so po-vsem napačno izdelana krila. AntonFokker je namreč na svojem enokrilni-ku spinne leta 1911 začel s preprostiminosilnimi površinami v obliki ukrivlje-ne plošče in z novimi letali počasiprehajal na profil z velikim vzgonom,podoben kasnejšemu ameriškemu clar-ku Y. Krilo se je tako vse bolj redilo.Tako zgornje kot tudi spodnje krilo fok-kerja D.VII sta bili v osrednjem deluzelo debeli, proti koncu pa sta se začeliožiti. Profil krila makete je v primerjaviz izvirnikom dosti pretanek in se porazponu ne spreminja, tako da ustrezasamo na koncih kril. V sredini je de-bel malo več kot 3 mm, kar je za slaba2 mm premalo. Zanimivo je, da so pro-fil krila tega letala povsem zadeli pri

�� !��"#

skoraj 40 let stariRevellovi maketifokkerja D.VII vmerilu 1 : 72. Ob-lika pokrova mo-torja in hladilnereže približno us-trezajo letaloma,ki ju Revell ponu-ja med barvnimishemami. Pred-vsem hladilne re-že je vsaka tovar-na razporejala posvoje, zaradi pre-grevanja motorjapa so jih dostikratdodajali tudi v enotah samih.

Kvaliteta Revellovih nalepk je do-bra, zadovoljuje pa tudi njihova toč-nost. Prva barvna shema predstavljaenega od fokkerjev nadporočnika Her-mana Göringa, poveljnika JG I in kas-nejšega poveljnika nemškega vojnegaletalstva v drugi svetovni vojni. Barva-nje Göringovega D.VII F s številko5125/18 je potrjeno z več fotografijamiin ni vprašljivo. Na desni strani trupamu je treba dodati le še tanko črnočrto. Manjkajo tudi manjši rdeč pokrovna vrhu propelerja in ob kabini na de-sni strani trupa nameščeni naboji zasignalno pištolo. Na levi strani trupa jeimel Göringov fokker tudi prirejen,globlje zarezan rob odprtine pilotovegaprostora, ki je omogočal lažje vzpenja-nje v letalo. Göring je namreč trpel za-radi artritisa in stare poškodbe kolka.Letalo je bilo verjetno že tovarniškosnežno belo, kajti pri naknadnem bar-vanju v enotah je skozi nov premaznavadno udarila osnovna barva. Göringje s tem letalom večinoma le poziral;vprašanje je, ali je z njim sploh kdaj po-letel v boje.

Manj miroljubna je bila kariera fok-kerja D.VII poročnika Oliverja von Beau-lieu-Marconnayja. Tudi za letala tegapilota obstaja več fotografij, vendar sonjihove barvne sheme manj zanesljive.Sprva je bil von Beaulieu-Marconnay do-deljen Jasti 15 in je najbrž dobil enegaod fokkerjev, na katerem je pred tem le-tel poveljnik JG II Rudolf Berthold. Barv-na shema v navodilih za sestavljanje bibila v tem primeru skoraj ustrezna,vprašljiva je le bela površina centropla-na zgornjega krila. Na eni od fotografijnamreč von Beaulieu-Marconnay stojipred svojim letalom, ki ima na zgornjipovršini sicer temno pobarvanega de-snega krila velike svetle zaplate. Ali greza nadomestno platno, ki so ga kasneje

pobarvali, ni znano. Upoštevati je treba,da je bilo letalo barvano naknadno; nafotografijah izvirnika je na trupu skozizgornjo plast barve videti sledove križanemškega vojnega letalstva in krilategameča, simbola Rudolfa Bertholda, ki jeto letalo (domnevno) pilotiral pred vonBeaulieu-Marconnayjem.

O nalepki štiribarvnega maskirnegaplatna za spodnje površine kril, ki gaponuja Revell, lahko rečemo, da bilahko bila ustrezna. Barve tega platnaso se glede na proizvajalca, obrabo inizpostavljenost soncu tako razlikovale,da jih je težko natančno določiti.

Baron Oliver von Beaulieu-Marcon-nay je kasneje poveljeval Jasti 19. V tejenoti je imel njegov fokker (najbrž) ru-men nos in krila prevlečena s petbarv-nim maskirnim platnom. Na obeh leta-lih je bila na trupu naslikana stiliziranaoznaka 4D; pred tem je namreč von Be-aulieu-Marconnay kot konjeniški čast-nik služil v 4. dragonskem polku. Pridvajsetih je bil najmlajši nosilec zelo za-želenega »modrega Maxa« ali križcaPour le Mérite, najvišjega nemškega vo-jaškega odlikovanja tistega časa. To musicer ni dosti pomagalo. Da je odliko-van, so mu sporočili, tik preden je 26.10. 1918, dobra dva tedna pred koncemvojne, podlegel ranam.

Gradnja Revellovega fokkerja D.VIIv merilu 1 : 48 je izguba časa, denarja inveselja, saj je povsem izven meril inzato tudi na pogled manj podoben iz-virniku. Odpravljanje napak se hitrospremeni v neprijetno in zamudno sa-mogradnjo. Tudi če bi se kdo lotil tak-šnega podviga, bi maketa za spodobenvidez zahtevala vsaj še zamenjavo niče-mur podobnih strojnic s fotojedkanimi,če že ne še kakšnega kompleta dodat-nih delov. Račun se ne izide, zato bopomanjšanega fokkerja D.VII bolje po-iskati kje drugje.

27april 2004�

��

Barometri in druge podobne pri-prave, ki jih prodajajo kot spominke,so najrazličnejših oblik, njihova skupnanaloga pa je merjenje zračnega priti-ska oziroma ugotavljanje sprememb vozračju ter s tem napovedovanje vre-mena. Vremenskih hišic, kakršne sobile pri nas priljubljene pred leti, da-nes skoraj ne zasledimo več, zato pa sijih z malo truda lahko naredimo sami.Za izdelavo ni potrebna kaka posebnaspretnost, le pri umerjanju bomo mora-li biti malce bolj potrpežljivi.

Za izdelavo hišice uporabimo veza-no ploščo debeline 5 mm. Potrebovalibomo še nekaj letvic, kose raznobarvnetkanine, nekaj žice, struno za violino inše nekaj drobnarij.

Na vezano ploščo narišemo sestav-ne dele, jih izrezljamo in jim natančnoobrusimo robove. Dele zlepimo z belimmizarskim lepilom. Znotraj hišice v vo-galih spoje okrepimo z letvicami. Nazadnji strani stranico okrepimo še zdvema trikotnikoma (F). Pri delu si lah-ko pomagamo z žebljički. Zadnja stranhišice je odprta, in če jo želimo obesitina steno, moramo v sleme strehe vlepi-ti trikotnik iz vezane plošče ter nanjpritrditi kljukico za obešanje. Podsta-vek D izdelamo iz nekoliko debelejševezane plošče (8–10 mm) in mu z bru-silnim papirjem zaoblimo robove.

Figurici fanta in dekleta imata zaosnovo okroglo letvico ∅ 5 x 60 mm,na katero prilepimo leseno ali plastič-no kroglico, ki bo služila za glavo. Rokenaredimo iz plastificirane bakrene žice,ki jo ovijemo okoli letvice. Na lesenokroglico narišemo obraz in vse skupajprelakiramo. Obleko sešijemo iz raznihkosov blaga. Nekako logično je, da imadekle rdečo obleko, fant pa modro. De-kle namreč predstavlja lepo vreme, fantpa deževno. Da bo predstava še boljprepričljiva, fantu v naročje prilepimodežnik, ki ga zganemo iz papirja, dekle-tu pa kanglico za zalivanje, ki jo obli-kujemo iz tanke pločevine.

Pri mehanizmu za prikazovanje vre-mena moramo biti malce bolj pazljivi.Iz vezane plošče 5 mm izžagamo dele Iin G. V delih I izvrtamo luknji ∅ 9 mmin ju natančno obrusimo. Skoznju poti-snemo okroglo letvico H ∅ 8 mm, ki semora v njima neovirano vrteti. Dela pri-lepimo v notranjost hišice in pazimo,da ju ne prilepimo postrani, sicer biovirala vrtenje letvice in s tem celotne-ga mehanizma. Na letvico H prilepimoin pribijemo nosilec figuric G, nanj paobe figurici. Pod sleme strehe pritrdi-mo plutovinast zamašek, skozi kateregasmo prej izvrtali luknjo in vanjo poti-snili letvico ∅ 5 mm. Zamašek moramona zgornji strani na obeh straneh obru-

��

siti, da ga lahko prilepimo. Letvica K, kigre skozenj, se mora vrteti, vendar nepreveč na lahko. Letvica je na vrhu ko-ničasto obrušena in na zgornji stranisega skozi streho. Nanjo nataknemo le-seno kroglico L in jo prilepimo.

Sledi vgradnja strune. Potrebujemoviolinsko ali kitarsko struno, in sicertako, ki je navita kot vzmet. Zaradi lažjemontaže strune najprej v osi zgornje(K) in spodnje (H) letvice zavrtamoluknjici, v kateri bomo vstavili struno.To odrežemo na želeno dolžino in joprilepimo v luknjici tako, da je nosilecG približno 5 mm dvignjen od podstav-ka D. Tega je najbolje podložiti in ka-sneje, ko je lepilo dovolj suho, podlogoodstraniti.

Sestavljeno hišico prebarvamo posvojem okusu. Podstavek je lahko zele-ne barve, na streho narišemo strešni-ke opečnate barve. Na čelni strani na-rišemo balkon z rožami, okoli vrat papolkna. Preostane nam le še umerjanje.

�� DEPRONPo daljšem času je pri nas spet na voljoizolacijski material depron, ki je zelouporaben tudi v modelarstvu. Depronlahko marsikje nadomesti balzo in jemed drugim idealen za gradnjo letal-skih modelov slow in park-fly. V Mibovitrgovini v Logatcu so dobili dolgo pri-čakovane plošče debeline 3 mm in si-cer v velikosti 1,25 x 0,8 m. Naprodajso po 690 SIT.

Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10,1370 Logatec, tel.: 01/759-01-01,

e-pošta: [email protected]

��

��

��

��

�� !"!#�$��%��&��'�� (#)��)

* ��

Hišica mora biti postavljena zunaj, ven-dar ne neposredno na soncu. Omogoči-ti moramo tudi, da je menjavanje okoli-škega zraka nemoteno. Počakamo nalepo vreme in zgornjo letvico, ki moli izstrehe, zasučemo tako, da je dekle zunajhišice. Mehanizem je tako umerjen inzdaj je položaj figuric odvisen le odvlažnosti zraka. Bolj vlažen kot je zrakin »diši« po dežju, bolj se ven pomaknefigura fanta. Vendar se s tem prvimumerjanjem ne smemo takoj zadovolji-ti, zato premikanje figuric spremljajmodalj časa in v različnem vremenu ter na-stavimo najbolj optimalne odklone.

28 april 2004 �

��

V 7. številki Tima so bili objavljeni se-stavni deli trupa, tokrat pa za vse tiste, kiste se odločili za gradnjo modela rečnegaparnika Nejko, objavljamo še glavne delenadgradnje: krov, kapitanovo kabino inskupni prostor s streho na opornikih.Obrise sestavnih delov v merilu 1 : 1 inkosovnico najdete na prilogi na sredinirevije.

��

Z izjemo zunanjih pokrovov pogon-skih koles so vsi elementi iz 4 mm debelevezane plošče. Pri žaganju bodite čim boljpazljivi, da se bodo utori natančno prilega-li drug drugemu. Vrata na levi bočni strani-ci kapitanove kabine (19) in na zadnji stra-nici skupnega prostora (24) izžagajte poprekinjeni črti, nato pa jih prilepite nazajna njihovo mesto. Luknje za opornike (28)v glavnem krovu (16) in strehi (25) izvr-tajte s 3-mm svedrom (slika 10). Da bodonatančno druga nad drugo, oba kosa z mo-delarskimi sponami spnite v sendvič in ju

vrtajte skupaj. Vrtalnik po možnosti vpnitev navpično stojalo.

Ker bi bil model z zevajočimi okenski-mi odprtinami milo rečeno čuden, okna invrata »zasteklite«. Uporabite 3–4 mm debe-lo akrilno steklo modre ali sive barve, ki gana obeh straneh prelepite z ličarskim lepil-nim trakom (slika 11). Ta zagotavlja po-polnoma gladke robove obdelovanca, saj

preprečuje lepljenje drobcev, ki nastajajopri žaganju akrilnega stekla, poleg tega pase da nanj izvrstno risati oziroma pisati. Izvezane plošče izžagano stranico položitena akrilno steklo in s tankim kemičnimsvinčnikom občrtajte vse okenske odprti-ne (slika 11). Če jih boste natančno izžaga-li, se bodo koščki akrilnega stekla brezšpranj prilegali odprtinam.

Kapitanova kabina se proti sprednje-mu delu zožuje, zato so vsi utori nekolikovečji. Da bi se bočne stranice (17–20) te-sno stikale, jim s fino ploščato pilo nekoli-ko poševno posnemite stične površine(slika 12). Manj dela je s skupnim prosto-rom, ki je škatlaste oblike (slika 13). Česedaj poskusno sestavite obe kabini in juskupaj z glavnim krovom postavite naogrodje trupa, se morata utora na spod-njem delu bočne stranice kapitanove ka-bine (19) zatakniti za zadnji rob sprednje-ga krova (12), kar kaže slika 14.

��

��

��

29april 2004�

��

Pogonski kolesi ob bokih plovila sta na zgornji strani pokriti.Pokrov je sestavljen iz zunanjega in notranjega polkrožno ob-likovanega nosilca (26, 27), ki sta zataknjena v utora na glavnemkrovu, na sredini pa imata odprtino za os (slika 15).

Streha (25) sega od zadnje stranice kapitanove kabine dokrme (slika 16). Na več mestih je pritrjena na opornike (28), kijih je najlažje (in najceneje) narediti iz 3 mm debelih okroglih bu-kovih paličic za gospodinjstvo (slika 17).

Model tako postopoma dobiva pravo podobo (slika 18).Na koncu velja enako opozorilo kot v prejšnjem nadaljevanju:

z barvanjem in lepljenjem počakajte do naslednje številke, v kate-ri bodo objavljeni še vsi preostali sestavni deli in podrobna navo-dila za sestavljanje.

(Nadaljevanje prihodnjič)

��revije �� in lepil ��

�� !�� " ��#�� $��

%� �� "�&��'�(��)�� '�� "��'�� #�� *+��,"��+��-"��."��(��"�/"�� )"0��'�� "�� "��

1��#��'�� #�� '��"�%��#��#� �� #��"�0��#��*+ �� "�� 12� (�� #�� "��)��

+ �� (�� "��"��")"%�� #�� 3�� "��

4��#��'�� "� ��!��

5�� #��#��216��'��#�� "

� ��

1��*�

� �� *� ��%��*�

7��!��*�

�� !�� *�

%��*�

8�� #��*

� �� * ��,"�� -"+."��(��"�/"��"�� )

��1��

9� ��*� �0��*�

�:

�,

�- �.

30 april 2004 �

��

Ko se bo s 1. majem Slovenija (sku-paj s Ciprom, Češko, Estonijo, Latvijo,Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slo-vaško) pridružila dosedanjim 15 člani-cam (Avstriji, Belgiji, Danski, Finski,Franciji, Grčiji, Irski, Italiji, Luksembur-gu, Nemčiji, Nizozemski, Portugalski,Španiji, Švedski in Veliki Britaniji), boEvropska unija (EU) štela že 25 držav.Njena površina se bo ob tem povečalaza 23 % – na 3,9 milijona km2, številoprebivalcev pa bo naraslo za 20 % – na454 milijonov. Ob slovenski zastavi botako odslej vihrala še evropska – dva-najst zlato rumenih zvezd na modripodlagi. Število zvezd ni povezano sštevilom članic; številka 12 je namrečprastara prispodoba popolnosti, krogpa simbol povezanosti in nerazdružlji-vosti. Ob skorajšnji razširitvi EU na 25držav se število zvezdic na zastavi (kljubutopičnim pričakovanjem in zavajajo-čim zagotovilom nekaterih) torej ne bospremenilo! (Več informacij o EU najde-te na spletnih naslovih www.evropska-unija.si/, www.evropskaunija.com/ inevropa.gov.si/eu/.)

Če bi vas kdo vprašal, ali znate nazemljevidu Evrope pokazati prej našte-te države, bi vas bila najbrž velika veči-na v zadregi. Ker smo Slovenci (sevedaupravičeno) užaljeni, ko na podelitvimedalj na kaki mednarodni tekmi zara-di površnosti ali neznanja namesto slo-venske himne zaigrajo slovaško, jeprav, da se tudi sami poučimo, kje, de-nimo, ležita Litva in Latvija.

In ker se je mogoče veliko naučitiskozi igro oziroma zabavo, smo za to-kratno številko Tima pripravili načrt zaizdelavo sestavljanke (slika 1), ki je igra-ča in učni pripomoček obenem, saj seboste marsikaj o Evropski uniji naučiliže med njeno izdelavo. Obrisi držav sozaradi pomanjšave in lažje izdelave se-veda precej poenostavljeni, kar še zlastivelja za severni del Velike Britanije,Dansko, Grčijo in Turčijo. Otoki Is-landija, Sardinija, Korzika, Sicilija inKreta so le nakazani; podobno velja zapribaltski košček Rusije med Litvo inPoljsko, pa Andoro, Švico in nekda-nje jugoslovanske republike. Vse te po-vršine lahko le narišete ali pa jih izrez-ljate in nato prilepite na podlago, dabodo v pomoč pri sestavljanju. Zaradi(pre)majhnega merila zemljevida nanjem tudi ni videti Liechtensteina,San Marina in Vatikana. Naj nam nezamerijo!

�� !�� "#�� $ � ��

Risba 2, ki prikazu-je načrt sestavljan-ke na desni, je v me-rilu 1 : 2 objavljenana prilogi na sre-dini revije.

��Ker sestavljanka ni zahtevna za izde-

lavo, je primerna tudi za popolne začet-nike, ki imajo osnovni modelarski kom-plet: rezljačo z žagicami (št. 4 ali 5),podložno mizico in mali ročni vrtalniks svedrom 1,5 mm. Poleg tega potrebu-jete le še risalno orodje, večji kotnik,grob in fin brusilni papir, kombiniraneklešče ter čopič.

��Sestavljanka je narejena iz dveh 380

x 410 mm velikih kosov 4 ali 5 mm de-bele vezane plošče, ki ju morate prejdobro obrusiti, pri čemer si lahko po-magate z električnim vibracijskim alitračnim brusilnikom (slika 13). Za lep-ljenje uporabite belo lepilo za les (npr.UHU express ali UHU holz), za barvanjepa katere koli barve – lahko tudi flo-mastre, vodene oziroma tempera barveali barvne svinčnike. Če se bodo s se-stavljanko igrali manjši otroci, ki bodokak košček po svoji znani navadi neslitudi v usta, je za zaščito ploščic, ki po-menijo posamezne evropske države,priporočljivo uporabiti akrilne barve,npr. Belinka ambient. Naprodaj so vlončkih po 0,2 l, na voljo pa je 11 barv,ki jih je mogoče med seboj poljubnomešati. Ker so narejene na vodni osno-vi, so popolnoma nenevarne za zdravje,zelo hitro se sušijo, gladko obrušeni po-vršini lesa pa dajo lep lesk. Nanašamojih s čopičem, ki ga na koncu speremo zvodo. Ista tovarna izdeluje tudi brez-barvni lak na vodni osnovi, ki ga lahkouporabite za zaščito vseh drugih delovsestavljanke. Da bo ploščice mogočeprijemati in prestavljati, uporabite bu-cike z večjimi glavicami ali plastične ri-salne žebljičke v obliki raznobarvnihvaljčkov, ki se uporabljajo npr. za pri-trjevanje listov na oglasne deske.

� ��Izdelka se lahko lotite pri tehničnem

pouku, saj združuje večino temeljnih po-stopkov obdelave lesa: prerisovanje nagradivo, vrtanje, žaganje z rezljačo, bru-šenje in barvanje. Risbo 2, ki je objavlje-na na prilogi, najprej prefotokopirajte in

obenem povečajte za 200 % (oziromamanj, če želite manjšo sestavljanko).Obrise posameznih držav lahko na glad-ko obrušeno vezano ploščo z merami380 x 410 mm prerišete s pomočjo ko-pirnega papirja, mnogo lažja, hitrejša in

natančnejša pa je uporaba odstranljive-ga lepila (npr. Scotch UP), s katerim fo-tokopijo preprosto prilepite neposred-no na vezano ploščo. Ker nobena črta nesega do zunanjega roba, morate na enemod stičišč črt zemljevida izvrtati luknjicoin skoznjo s spodnje strani potisniti žagi-

�

�

�

:

31april 2004�

��

co ter jo nato še na zgornjem delu vpetiv rezljačo. Izžagajte najprej zunanji obrisin nato po vrsti vse meje med državami(slika 3). Med žaganjem pazite na popol-noma navpičen položaj rezljače (pravo-kotno na obdelovanec!), sicer boste imelikasneje težave pri uporabi sestavljanke.

Na začetku smo omenili, da se bostemarsičesa o Evropski uniji lahko naučiliže med izdelavo sestavljanke. (Če obtem predse na mizo razgrnete pravi

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

;��'��/

��<�� "*�"�'"��

�!-.

,,�:��

=��*��

�!-.

,��

�� "*��!-.

,�,:

�-�

>>>"��

�"��

��?�� *��

��@��"��

�� !��"#��$��$%��&'�� (�#)��$��)��*��*��)"#��+"��%��,��%�$*%��'�--��.�/��"#��+"��$%��$��0)��)�+��$�%%��%�� 12�"#��+"��)/��$��*��&��) ��'��-��0)�)�2"�)��'�%'��-*�*-�� ,"��#(#�3�4��$%�5��-�'��(#)��'�*--��

62��/��2#7�

0�"�)�7�

8)(��(��#��7�

� ��

!��"��

�"��"��

#��"$%��"��

��"��%�&'(�

��"!��)�� *��"+��)��"��,��)��

#��"$%��"�� 999�:�22�"�

��#�� )�));�<��;�"��)��)��

zemljevid, bo učinek še boljši.) Dokajhitro boste ugotovili, kako malo je prav-zaprav kolikor toliko ravnih odsekovmeja, ki ponekod potekajo kar po re-kah in gorskih grebenih. Prav tako nebo težko že na oko določiti, katera drža-va ima največjo in katera najmanjšopovršino, katera je najbolj razpotegnje-na, katera meji na največ drugih državčlanic EU itd.

Izžagane dele natančno obrusite(slika 4) in jih poskusno sestavite (slika

Električni ročni tračni brusilniki sozelo primerni za brušenje grobih po-vršin, s katerih je treba odvzeti velikomateriala, z uporabo finejšega brusil-nega papirja pa lahko površine tudipovsem zgladimo. Z njimi je moč bru-siti površino lesenih, kovinskih inplastičnih obdelovancev.V naših trgovinah z električnim roč-nim orodjem sta naprodaj dva Black& Deckerjeva tračna brusilnika – KA85 in KA 85 EK (slika 13). Oba poga-

Tračni brusilnik Black & Decker KA 85 in KA 85 EK

nja 600-vatni motor, brusilna površi-na je velika 75 x 130 mm (oziroma98 cm2), brusilni trak pa je širok 75mm. Pri modelu KA 85, ki stane21.960 SIT, se trak premika s stalnohitrostjo 200 m/min, pri približno 8tisočakov dražjem modelu KA 85 KEpa zaradi v sprednji ročaj vgrajenegaelektronskega regulatorja lahko hi-trost vrtenja brusilnega traku na-stavljamo v mejah od 80 do 200 m/

min; to orodje je spravljeno v trdnemplastičnem kovčku. Skupne lastnostiobeh modelov so še vrečka za zbiranjeprahu, ki je nameščena ob zadnjem ro-čaju, priročna oblika ohišja, ki omogo-ča delo tudi na težje dostopnih mestih,preprosta zamenjava brusilnega traku

ter njegovo samodejno nastavljanjein napenjanje med delovanjem.V trgovinah je mogoče kupiti do-datne brusilne trakove Piranha. Veni škatli, ki stane 1.200 SIT, so trijekosi z merami 75 x 475 mm. Na voljoso tri različne zrnatosti: 40 (oznakaX33099), 80 (oznaka X33101) in150 (oznaka X33111).

5). Če se nikjer ne zatikajo, se lotite bar-vanja (slika 6). Pri tem vam seveda nitreba nujno upoštevati barvne sheme sslike 1, kjer je prva skupina članic po-barvana z zeleno, letos pridružene drža-ve z oranžno, države nečlanice z rume-no ter morja in jezera z modro barvo.Okvir sestavljanke in vse tiste like, ki nepomenijo držav članic, z belim lepilomza les prilepite na podlago z merami380 x 410 mm (slika 7) in dobro stisni-

,

-

.

/

��

��

��

32 april 2004 �

��

te (slika 8), v preostalih 25 ploščic pav izvrtano luknjico s sekundnim aliepoksidnim lepilom prilepite bucikez nekoliko večjo glavico, ki jih prej skombiniranimi kleščami skrajšajte nadolžino 4 mm (sliki 9 in 10). Če je lemogoče, jih opremite z mednarodni-mi oznakami držav, ki jih izpišite s tan-kim črnim alkoholnim flomastrom aliprilepljivimi črkami (letraset). Na kon-cu vse skupaj prelakirajte z brezbarv-nim lakom (slika 11).

Sestavljanka je narejena (slika 12) inlahko jo začnete uporabljati.

��

Slovenija naj bi k mehanizmu me-njalnih tečajev pristopila prihodnjeleto, evro kot skupno valuto pa bo uve-dla leta 2007. Ob tem, da smo Slovenciv zadnjem desetletju najprej prešli zdinarjev na bone in nato na današnjetolarje, se bomo morali dotlej nekakoprivaditi še preračunavanju v evre ozi-roma njihovi stalni uporabi.

Tako kot vse stvari v javni uporabitudi za evro obstaja mednarodno spre-jeti znak (�), ki ima točno določene(standardizirane) vse elemente in mereoziroma razmerja (slika 14). Te je sicertreba dosledno upoštevati, ko gre zamanj uradno uporabo, pa zahteve niso

več tako zelo stroge in je dovoljene tudinekaj umetniške svobode (slika 15). Po-goj je le, da znak ne izgubi svoje pre-poznavnosti.

Ena izmed takšnih, malenkost prire-jenih različic znaka za evro (risba 16)nastopa tudi v nekoliko nevsakdanji se-stavljanki znaka za evro oziroma »evro-sestavljanki«, ki jo lahko vidite na sliki21. Namenjena je predvsem tistim, kijim iznajdljivost in potrpežljivost pri is-kanju prave rešitve nista tuja. Obrisevseh osmih sestavnih delov z risbe 17

prekopirajte na 5 do7 mm debelo poskob-ljano, gosto raščenodeščico smrekovega,bukovega ali hrastove-ga lesa (slika 18). Po-magate si lahko tudi zodstranljivim lepilomin fotokopijo risbe 17,ki jo po želji lahkoobenem še povečate.Vse koščke natančnoizžagajte, obrusite inprebarvajte s poljub-nim premazom za les(slika 19), pred vlagoin umazanijo pa jihlahko zaščitite tudi z

mineralnim oljem ali antičnim voskom(slika 20); oboje izdeluje podjetje Sam-son Kamnik, d. o. o. Če koščke sestav-ljanke spravite v majhno vrečko iz bla-ga in jo zavežete z vrvico, izdelek lahkouporabite tudi kot lično darilce.

Naloga je preprosta, vsaj slišati jetako. Iz vseh 8 sestavnih delov je trebasestaviti znak evra, kakršnega vidite narisbi 16. No, za rešitev se je treba karnekoliko potruditi, saj so si nekateri se-stavni deli precej podobni med seboj,poleg tega si ni mogoče pomagati z let-nicami v lesu, pa tudi to se ne ve, katerastran posameznega koščka je splohzgornja ...

Da pri zlaganju sestavljanke ne biobupali, je na sliki 21 prikazana tudipravilna rešitev.

��

��

�:

�,

�-

�.

�/

��

��

33april 2004�

��

Ker se serija člankov Ustvarjajmo ssteklom počasi bliža koncu, je v temprispevku opisana izdelava nekolikozahtevnejšega sobnega steklenjaka, kivključuje večino postopkov obdelave ste-kla, opisanih v dosedanjih nadaljevanjih.Sobni steklenjak s slike 1 spada med tri-dimenzionalne vitraže, ki se po načinuizdelave ne razlikujejo od ploskovnega vi-traža, na primeru jaslic predstavljenega vlanski decembrski števili Tima. Je pa priizdelovanju tovrstnih izdelkov, med kate-re spadajo tudi šatulje za nakit, vaze, sveč-niki, različne posodice in podstavki, senč-niki za svetilke ipd., dobro poznati nekajprijemov, ki olajšajo delo in privedejo douspešnega zaključka projekta.

Najprej si pripravite steklo. Ker je po-nudba velika, z izbiro ne bi smeli imeti te-žav. Glede na to, da mora priti skozi steneizdelanega steklenjaka dovolj svetlobe, jepriporočljivo, da je vsaj njegov zgornji deliz čim bolj prosojnega stekla. Približnezunanje mere steklenjaka na sliki 1 so 300

% !��&�� !��&��'��

#�( � !��

Že okrog 500 let pr. Kr. so naši predni-ki postavljali rastline pod steklene poso-de zvonaste oblike, da so jih lažje opa-zovali. O pravih rastlinjakih pa lahkogovorimo šele od leta 1827 naprej, kojih je povsem po naključju »izumil« lon-donski zdravnik Nathaniel Ward, ki jebil tudi strasten botanik. Na vrtu zahišo je postavil skalnjak s praprotmi indrugimi rastlinami, v katerem je razi-skoval žuželke in gosenice. Da bi jihlažje opazoval, je nekatere pokril ssteklenimi kozarci. Čez čas je na maj-hni površini zemlje pod kozarcem za-čuden opazil več zdravih poganjkovpraproti. Iz tega je sklepal, da s stek-lom pokrite rastline lahko uspevajocelo v angleškem glavnem mestu, ki jeimelo zaradi številnih tovarn še boljonesnažen zrak kot danes. Ward jenadaljeval svoje raziskave v majhnihsteklenjakih, ki so jih začeli imenova-ti »praprotnjaki« (angl. fern cases) aliterariji (slika 16). Ker so ponujalidobro zaščito pred hladnejšim ozrač-jem in izrazitimi podnebnimi spre-membami, sogojitelji rast-lin za vrto-ve in parkez njimi do-bili možnostza prevoz invzgajanje ob-čutljivih trop-skih rastlinv zanje manjprijaznem oko-lju. Wardovi

Wardov steklenjaksteklenjaki v najrazličnejših oblikah inizvedbah so postali zelo priljubljeni tudipo domovih. Revnejši so se zadovoljili spreprostimi različicami, bogatejši pa sosi seveda lahko privoščili tudi steklenja-ke v obliki pomanjšanega templja Tadž-mahala ali brightonskih paviljonov;skratka, vsako gospodinjstvo v viktori-janski dobi je imelo vsaj enega (slika17). V zgodnjih 60. letih 19. stoletja so

Wardovi steklenjaki postali zelo moder-ni tudi v Združenih državah. Danes vspecializiranih delavnicah (ali bolje re-čeno studiih) še vedno izdelujejo ste-klenjake po naročilu (sliki 18 in 19), vnekaterih trgovinah pa lahko kupimo(seveda precej manj razkošne) stek-lenjakom podobne posode, ki so naj-večkrat namenjene domačemu gojenjuzačimbnic.V naših stanovanjih sedaj ni več potre-be, da bi v steklenjakih varovali rožepred mrazom in slabim zrakom, zatopa jih toliko bolj ogrožajo cigaretnidim, prezračevalne in klimatske na-prave ter centralno ogrevanje. Bolj ob-čutljive rastline zato še vedno mnogobolje uspevajo v varnem steklenemzavetju in so skupaj z njim stanovanjuv še večji okras (slika 1).

x 300 x 130 mm, zasnovan pa je tako, daimajo vsi sestavni deli ravne stranice, karprecej poenostavi rezanje steklenihplošč, brušenje in ne nazadnje tudi sestav-ljanje. Mere posameznih kosov so podanev kosovnici, oblika ožjega in širšega okra-ska – iz njih je sestavljen spodnji pas – paje prikazana na risbi 2. Za prenašanje merna steklo uporabite ravnilo, kotnik in ta-

nek alkoholni flomaster (slika 3). Upošte-vajte tudi smer vzorca, če je steklo vzorča-sto. Pri rezanju stekla se splača bitičim bolj natančen, saj se je tako najlažeizogniti zamudnemu popravljanju napakz brušenjem. Če nimate električnega bru-silnika, si za silo lahko pomagate tudi zgrobim brusilnim papirjem, s katerimobrusite vse robove stekelc (slika 4). Sle-

�

�

�-

�.

�/

�,

34 april 2004 �

��

di oblepljanje se-stavnih delov s 6,4mm široko samo-lepilno bakrenofolijo (slika 5) inglajenje robov zgladilko (slika 6).

Izdelava ste-klenjaka potekapo sklopih, pri če-mer morate naen-krat sestaviti vsetiste koščke ste-kla, ki tvorijo enostranico od vrhado dna rastlinjaka.Glavni pripomo-ček pri tem deluje ustrezno velikkos iverala. Nanjvzdolž dveh so-sednjih stranic zmajhnimi lesnimivijaki privijte dvebukovi letvici sprerezom 10–15 x 30 mm, ki morata bitipravokotni druga na drugo. V dobljeni kotsedaj drugega poleg drugega položitekoščke stekla in jih utrdite z manjšo let-vico, ki jo na podlago pribijete z nekajmanjšimi žebljički. Da bi se cin lepše razlil,s čopičem na vse stike nanesite spajkalnotekočino (slika 7), katere namen je, da raz-masti površino in s tem zagotovi enako-merno razlivanje cina. Spajkalnik nastavitena stik, približajte žico cina in počakajte,da se stali (slika 8), nato pa konico skupaj zžico vlecite vzdolž stika. Ne zadržujte se

predolgo na enem mestu, saj steklo zaradipregretja lahko poči, pač pa vlecite spaj-kalnik počasi in nepretrgano, brez pre-sledkov. Le tako bo stik enakomerno zaob-ljen. Ves postopek ponovite še na hrbtnistrani, nato pa s staljenim cinom prevle-cite tudi robove.

Ko ste s tem delom gotovi (slika 9),pride na vrsto sestavljanje (slika 10). Naj-prej pravokotno na hrbet, ki ste ga žeprej sestavili iz 9 delov, postavite obe ož-ji stranici. V ustreznem položaju ju naj-lažje obdržite tako, da ju na nekaj mestihzlepite s koščki navadnega ali ličarskegalepilnega traku. Nato na zgornjem inspodnjem koncu s spajkalnikom nanesi-te kapljico cina. Tako elementa po potre-bi še vedno lahko premaknete ali v skraj-nem primeru celo razstavite. Enako pote-ka vse nadaljnje sestavljanje (slika 11) – zizjemo vratc, ki morajo ostati neprispaj-kana. Zelo pomembno je, da se po dve indve stranici vedno stikata samo na notra-njem robu, saj tako na zunanji strani na-

stane žleb v obliki črke V, ki ga nato zali-jete s cinom. Če je le mogoče, naj vampri spajkanju kdo priskoči na pomoč, sajje s samo dvema rokama težko hkrati dr-žati spajkalnik, žico cina in še krhkoogrodje v najbolj ustreznem položaju. Skonico spajkalnika obvezno prevlecitetudi vse stike na notranji strani. To mora-te storiti, še preden na plašč prispajkatepokrov in dno.

Gotovo ste opazili, da med risbami niobrisa pokrova in dna, ampak je v ko-sovnici navedena le mera 300 x 130 mm.

Ne gre za napako, temveč za zavestno od-ločitev, ki ima zelo preprost razlog. Pri šetako natančnem sestavljanju več delov vceloto namreč vedno pride do malenkost-nih odstopanj – toliko bolj, če gre za prvekorake v zanimivi svet izdelave tridimen-zionalnih vitražev. Ker se torej zgornji inspodnji obod rastlinjaka gotovo za kakmilimeter razlikujeta, ne bi imelo nobene-

ga smisla vnaprej izrezati dno in pokrov,ki se potem ne bi prilegala odprtinam. Inkako potemtakem »ukrojiti« oba kosatako, da bosta ravno prav velika? Kos ste-kla položite na mizo in nanj ob enem rav-nem robu postavite plašč rastlinjaka. Stankim alkoholnim flomastrom z zunanjestrani očrtajte vse stranice in z nožem zasteklo izrežite kos, ki mora biti na vsehstraneh približno 2 mm manjši. Oblepitega z bakreno folijo in prispajkajte na nje-govo mesto (slika 13).

V dosedanjih člankih še nikoli nismoomenili steklenih kapelj – kot gumb veli-kih okroglih koščkov stekla, ki jih je mo-goče uporabiti v samostojni obliki (npr.kot nakit) ali kot okrasni dodatek pred-metom iz stekla. Ta možnosti je prikazanatudi pri našem tokratnem projektu, kjersteklene kaplje služijo kot okrasni ele-ment, obenem pa prekrivajo stike vrhovštirih trikotnih koščkov stekla, iz katerihje sestavljen spodnji del plašča steklenja-ka. Vsem šestim kapljam morate obrusiti

Risba 2.

� : .

-

,

35april 2004�

��

rob in ga oblepiti z bakreno folijo. Z gla-dilko previdno zgladite vse gube, nato pabakreno površino premažite s spajkalnotekočino in na tanko pospajkajte. Ves po-stopek priprave je prikazan na sliki 12.Kaplje na koncu prispajkajte na njihovomesto (slika 13).

Ostala je še pritrditev vratc na stekle-njak. Na sliki 14 je prikazana preprosta,vendar učinkovita izvedba s pomočjo

koščkov 1–1,5 mm debele bakrene elek-tričarske žice, s katere snemite plastičnoizolacijo. Vsak tečaj je sestavljen iz dvehdelov. Prvi košček žice na enem koncu skoničastimi kleščami zvijte v zanko in gaprispajkajte na ohišje, drugi košček, kinaj bo raven in dolg okrog 25 mm, paprispajkajte na spodnji rob vratc tako, dabo 2–3 mm štrlel čezenj. Da se vratca nebi sama od sebe odprla (in seveda razbi-la), naredite majhen zapah. Na sliki 14lahko vidite preprost zapah iz žice. Potis-njen je skozi luknjico, ki je izvrtana skozirežo med obema kosoma stekla nad od-prtino. Na notranji strani je na žico pris-pajkan košček bakrene pločevine, na zu-nanji pa obroček iz žice. Zapah se moranamreč prosto vrteti.

Čeprav je to lažje reči kot narediti, jetreba narejeni izdelek (slika 15) sedaj šeumiti z gobico in čistilom za posodo terdobro sprati pod tekočo vodo, da z njegaodstranite ostanke kislin, maščobe in dru-ge umazanije. Ko ga obrišete in posušite,

vse pospajkane površine zdrgnite s ko-smom vate, prepojenim s črno ali rdečopatino. Prva spremeni bleščečo barvo cinav sivočrno (oziroma podobno svincu),druga pa v rdečerjavo ali podobno bakru.Ko se patina posuši, izdelek znova sperite(hja, žal res ne gre drugače) in osušite. Dabi preprečili nadaljnjo oksidacijo in omo-gočili lažje čiščenje oziroma vzdrževanjesteklenjaka, ga na koncu zaščitite s tekoči-

Tehniška založba Slovenije je pred časom izdala knjigo »Mali vrtnar« – ču-dovit vodnik za prve poskuse v vrtnarjenju. Med številnimi nezahtevni-mi, poučnimi in zanimivimi vrtnarskimi projekti, ki se jih najmlajši lahkolotijo tako na prostem kot v stanovanju, je opisana tudi izdelava praprotne-ga vrtička v stekleni buči (slika levo). Bogato ilustrirana knjiga formata21 x 25 cm ima 32 strani in stane 2.502 SIT, naročniki revij TIM oziromaŽivljenje in tehnika pa jo dobijo za 20 % ceneje, torej že za 2.002 SIT.

KOSOVNICA

Spodnji pas: 2 kosa 64 x 80 mm (glej besedilo in risbo 2!), 4 kosi 88 x 80 mm,3 kosi 96 x 80 mm;

srednji pas: 2 kosa 64 x 130 mm, 2 kosa 88 x 130 mm, 1 kos 176 x 130 mm (glej besedilo!),3 kosi 96 x 130 mm;

zgornji pas: 2 kosa 64 x 90 mm, 4 kosi 88 x 90 mm, 3 kosi 96 x 90 mm;dno, pokrov: 2 kosa 300 x 130 mm (glej besedilo!).

��

�� !�""��#��$��%�� !��

&��'�� !�"(��)��&�*�'�'��

'��+�#��,,,��-��'�

no proti oksidaciji, ki je na voljo tudi v ob-liki pršila.

Steklenjak je dovolj velik, da vanj lah-ko spravite tri manjše lončke s cvetlicami

ali začimbnicami (slika 1), odprtina nasprednji strani pa omogoča zračenje, zali-vanje in čiščenje.

Serijo člankov »Ustvarjajmo s ste-klom« pripravljamo v sodelovanju skamniškim podjetjem Promai, d. o. o.,tel. 01/839-53-60, ki brezplačno pri-speva vse potrebno orodje in gradivoza izdelavo predstavljenih izdelkov.

/

��

��

��

��

��

�:

36 april 2004 �

��

�� )��*��+

Ko si želite polepšati naporen dan inse za nekaj časa umakniti od knjig, pojditev domačo delavnico. Če imate to srečo, daje tam še kdo, da vam pomaga, lahko sku-paj izdelata kaj lepega: na primer figuricov obliki zvončka, ki bo v okras doma napolici, lahko pa ga podarite ter z njim raz-veselite osebo, ki jo imate radi.

Ta zvonček je sicer le okrasek, ki panas spominja na prave zvončke, take, kiprav zdaj veselo poganjajo vsepovsodnaokoli.

Izdelava figurice je preprosta, polegdobre volje potrebujemo le nekaj drobne-ga materiala, ki ga prav gotovo najdemo vdomači delavnici, pa tudi zahtevnejšegaorodja pri tem opravilu ne bomo potre-bovali.

Pred delom si najprej narišimo risbo,ki nam bo v pomoč pri izdelavi. Sledi pri-prava materiala, vključno s pripomočki inorodjem, da med delom ne bomo zaprav-ljali časa z iskanjem.

Pri delu potrebujemo:• varilno žico ali žico iz aluminija

debeline 3 mm,• aluminijasto oziroma jekleno ploče-

vino debeline 0,6 mm,• kos jeklene pločevine 40 x 40 mm,

debeline 1 mm,• jekleno kovico debeline 4 mm, dol-

go 16 mm,• nekaj barve za kovino oziroma bar-

vo v pršilki.Od osnovnega orodja oziroma pripo-

močkov za obdelavo kovin potrebujemo še:• namizni primež,• ročno žaga za kovine,• ročne škarje za pločevino,• komplet ključavničarskih pil,• ključavničarsko kladivo,• različne klešče,• ročni vrtalnik• vijačni sveder ∅ 3,2 mm.

��Ker bo izdelek sestavljen iz treh de-

lov, jih bomo izdelali posamično ter natosestavili.

Za podstavek uporabimo kos jeklenepločevine, debele približno milimeter.Material zarišemo ter ga z ročnimi škarja-mi za pločevino izrežemo po zarisanih čr-tah. Porežemo še vogalčke in posnamemo

vse ostre robove. Postopek je dokaj pre-prost. Kljub temu si pri delu s pločevinonadenimo zaščitne usnjene rokavice terdelajmo previdno, da se ne poškodujemo.

��Nosilec ima obliko stebla z dvema

listoma in ga izdelamo iz žice debeline3 mm. Izberemo aluminija-sto žico, ki je mehka in jeravnanje z njo preprosto.Od osnovnega orodja po-trebujemo le klešče. Žicozačnemo ovijati na spod-njem delu in sicer tako, danapravimo dva ovoja okoliokroglega jekla ali jekle-ne cevi premera približ-no ∅ 30 mm. Za preprostej-še vpenjanje v steno ceviizvrtamo luknjo premera∅ 3,2 mm.

Žico iztaknemo iz ceviter jo s kleščami zakrivimostran od ovojev pod kotom90°. Sledi malo zahtevnejšeoblikovanje listkov, ki stalahko poljubne velikosti,

Slika 2.

Risba 1.

Slika 1.

Slika 3.

Slika 4.

vendar naj bosta spodaj poravnana. Natožico zakrivimo spet proti vrhu, tako kotpo začetnem ovijanju. Zgornji lok lahkozakrivite s pomočjo kosa debelejše ceviali s kleščami. Napravimo še kljukico, nakatero bomo kasneje obesili zvonček.

��Za izdelavo uporabimo tanko alu-

minijasto pločevino.Plašč najprej s svinčnikom zarišemo

po predlogi na načrtu. Nič ne bo narobe,če bomo obliko nekoliko spremenili terizdelek oblikovali po svoji zamisli. Natodoločimo sredino dela, ter vanj izvrtamoluknjo ∅ 3,2 mm. Plašč z ročnimi škarjamiza pločevino izrežemo po črtah in posna-memo vse ostre robove. Pri tem opravilubodimo še posebej pozorni.

Pri upogibanju pločevine si pomaga-mo s kosom kvadratne cevi in kladivom.

Izdelamo še dva obročka. To naredimo,tako, da žico ovijemo okrog jeklene palicepremera 5 do 6 mm. Pri navijanju se bo žicapojavila v obliki vzmeti, ki jo na eni straniprežagamo, da nastanejo obročki.

Risba 2.

37april 2004�

��

Risba 3.Slika 5.

Slika 6.

��

GASILSKA OPREMA d. o. o.Trgovina »MLADI TEHNIK«BTC – hala D, Šmartinska 152, 1000 LjubljanaTel.: (01) 541-00-50, faks: (01) 585-13-55Odprto: vsak delovni dan od 9.00 do 20.00

Modelarska trgovina predvsem za modele letal,avtomobilov in čolnov na električni pogon.

��-�#��=�� '�� '��'��'��=�� 54�� $

��

��"��*��*��

��"��)��

��.��)��

0��'��*��(��(�/�� +��' '%��0��+��+��'+�1�2'�'+'�(+��

#�((��3#�'�1��42��3'��+1��'��5'((�+��(� �+��+�� +'((0�� "

��%#'��1� '-

2��54��3� �'�� 6��:: """"""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""" �:"��12�� 3� �'�6��:6<�(��A��A��)��!'� """""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""" �/"��12B�� C��8��:��B ��D��4 """"""""""" ��",��12

��

Iz 40 mm dolgega kosa žice ukrivimo kaveljček v oblike črke S.Za kembeljček uporabimo kar jekleno kovico premera ∅ 4 in

dolžine 16 mm, ki jo na koncu stebla rahlo sploščimo, zatočkamoter vanjo izvrtamo luknjo ∅ 3,2 mm.

Dele s pomočjo kaveljčka in obročkov sestavimo ter obesimona podstavek. Pravo podobo bo figurica dobila šele, ko jo prebar-vamo z barvo za kovine. Za konec ne pozabimo preizkusiti, kakozvonček zvoni.

��,�6

0��

��

2��

��

�

E��(��

�3�)

38 april 2004 �

��

,� - �� )�� +��+.�/��%��

Prava pomlad je čisto zares tu in na-stopilo je obdobje cvetenja. Ker nasspomladi ponavadi doleti dež in z njimdolgočasni popoldnevi, je to pravi časza igre s papirjem. V spomladanskemduhu se lahko lotite izdelave papirnatihrož. Tokrat so na vrsti glicinije. To sookrasne ovijalke s svetlomodrimi cveto-vi, ki visijo v grozdih. S pregibanjemtankega, npr. japonskega papirja lahkoizdelate celo vrsto cvetov in pripadajo-čih pecljev, vse skupaj pa sestavite vpodolgovato socvetje.

Potrebujete prosojen, ne premehakpapir pastelnih barv, zelen papir zapeclje, steblo in zelene liste ter škarjeali modelarski nož in lepilo (slika 1).

Slika 1. Potrebščine za izdelavo glicinij izpapirja

Za cvet si pripravite kvadrat iz tanke-ga papirja velikosti približno 7 x 7 cm.Preganite ga po diagonalah (slika 2).

Slika 2. Papirni kvadrat najprej preganitepo diagonalah.

Diagonalno preganjeni kvadrat navsaki strani še dvakrat preganite na po-lovico in četrtino, kot kaže slika 3.

Slika 3. Preganjeni kvadrat na vsaki straniše dvakrat preganite.

Označena robova sploščite in po na-kazani najbližji črti pregiba zapognitetako, da dobite trirogeljno obliko cveta(sliki 4 in 5).

Slika 4. Diagonalno na pol preganjeni kva-drat preganite takole.

Slika 5. Kvadrat dobi trirogeljno obliko.

Spodnjo konico cveta zapognitenavzgor, kot kažeta sliki 5 in 6.

Slika 6. Spodnjo konico zapognite navzgor.

Cvet prepognite čez polovico, kotkaže slika 7.

Slika 7. Izdelavo cveta končajte z vzdolž-nim pregibom po sredini.

Slika 8. Izgotovljeni cvet glicinije

Na enak način izdelajte celo vrstocvetkov. Za en grozdast cvet jih potre-bujete najmanj dvajset. Nato se lotite iz-delave cvetnih pecljev. Zanje sevedapotrebujete zelen papir.

Pravokotnik velikosti približno 2 x4 cm vzdolžno preganite čez pol in vrh-nja vogala zapognite diagonalno ternavzdol, kot kaže slika 9.

Slika 9. Pravokotnik najprej vzdolžno pre-ganite po sredini, vrhnja vogala pa zapog-nite navzdol.

39april 2004�

��

Papir na vsaki strani še enkrat pre-ganite vzporedno s poševnima zgornji-ma robovoma (slika 10).

Slika 10. Papir na vsaki strani še enkratpreganite vzporedno z robom.

Papir po nakazanih pregibnih črtah(slika 10) zgibajte, kot kažeta sliki 11in 12.

Slika 11. Papir zgibajte po nakazanih pre-gibih, ...

Narejen pecelj je videti takole (sli-ka 15).

Slika 14. ... in še enkrat vzdolžno na pol.

Slika 15. Izdelani pecelj

V vsak cvet zataknite pecelj in spojutrdite z lepilom (slika 16).

Slika 16. Sestavljanje peclja in cveta

Za steblo potrebujete zelen kos trše-ga papirja velikosti približno 4 x 25 cm.Pripravite si lahko tudi dvojno plast pa-pirja, ki ste ga uporabili za peclje.Vzdolžno ga prepognite napol ter navsaki strani še enkrat do sredinske črtekot kaže slika 17. V nastalo gubo vtak-nite pecelj s cvetom, ga točkovno pri-lepite, ovijte okrog stebla in znova prile-pite. Spoj začasno utrdite s ščipalko zaperilo. Pazite, da se ne bo tudi ta prilepi-la na steblo! Cvetove nizajte tako, dabodo gledali v vse smeri; peclje ovijajteenkrat navzgor, drugič spet navzdol.Preden jih utrdite z lepljenjem, preveri-te dolžino peclja in jo po potrebi skraj-šajte; prilagoditi jo je treba dolžini ovoja.

Ko nalepite vse cvetke socvetja, vsakcvet s prsti oblikujte, da ne bo sploščenin bo videti polnejši. Na koncu se lotiteše izdelave zelenega lista. Iz zelenega pa-pirja izrežite obliko lista, ki naj bo dolgpribližno toliko kot grozdasti cvet in ši-rok približno za polovico dolžine. Prega-nite ga vzdolžno po sredini in nato šeenkrat vzporedno z vzdolžnim pregi-bom, da dobite okrepljen sredinski del –listno žilo. V list poševno zarežite skorajdo sredine, da dobite rese. Prek njih na-rahlo potegnite s topim robom škarij, da

Slika 17. Priprava stebla

Slika 19. Glicinija iz zgibanega papirja

Slika 18. Nizanje cvetov na steblo

se papir upogne. Bodite previdni, da jihne odtrgate. Na koncu si pripravite šedebelejši kos papirja velikosti 6 x 20 cmin ga zgibajte po predlogi na sliki 17.Vanj vtaknite grozdasti cvet in zeleni listter ju prilepite. Glicinija iz zgibanega pa-pirja je lep okras darilnemu zavitku aličestitki.

Slika 12. ... da je videti takole.

Pecelj na vsaki strani vzdolžno pre-ganite navznoter in na polovico (slika13) ter še enkrat vzdolžno po sredini(slika 14).

Slika 13. Papir na vsaki strani prepognitedo sredinske črte ...

��

40 april 2004 �

��

UGODNOSTI IN NAGRADEZA NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko joprefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška za-ložba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana.

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespreme-njeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in pri-ročnikov naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. aprila 2004 prispele nanaš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Brigita Stropnik, Bile-čanska 5, 1000 Ljubljana, Iztok Osolnik, Godič 80 d, 1242 Stahovica, inMarko Poljanc, Sebenje 94, 4294 Križe. Čestitamo!

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici.

Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum: Podpis:

NAROČILNICA

0�� ! ��1��

Voda ima veliko zanimivih lastnosti,ki večinoma izvirajo iz bipolarne oblikenjenih molekul. Kapljevine s tako obli-kovanimi molekulami imajo prav po-sebno lastnost, ki jo imenujemo povr-šinska napetost. Privlačne sile med bi-polarnimi molekulami namreč pridejonajbolj do izraza na površini kapljevine;videti je, kot da bi bila površina prekri-ta z nevidno elastično opno. Njihovodelovanje si lahko ogledamo s prepro-stim poskusom. V manjši kozarec dovrha nalijemo vodo (slika 1), nato pa

��2��3.4�5

začnemo vanj previdno spuščati kovan-ce in opazujemo gladino vode. Že podveh kovancih postane gladina vidnoizbočena (slika 2), vendar to še ni ko-

nec – v kozarec lahko spravimo vsaj petali šest kovancev, pri tem pa se kljubmočno izbočeni gladini voda še vednone razlije čez rob kozarca (sliki 3 in 4).Površinska napetost je dovolj močna,da na gladini vode zadrži celo predme-te, ki sicer ne plavajo (slika 5). Če navodno gladino previdno položimo žič-no sponko, ta ne bo potonila, temvečbo plavala na gladini, ki pa se bo zaradi

njene teže vidno vbočila. Za iz-vedbo tega poskusa si moramoiz kosa tanke žice (npr. žičnesponke) izdelati preprosto dr-žalo, s pomočjo katerega lahkopredmete polagamo na vodnogladino. Položiti jih moramonamreč čim bolj vodoravno,tako da se njihova teža kar naj-bolj enakomerno razporedi pogladini. Z nekaj spretnosti lah-ko do plavanja pripravimo ši-vanko, risalni žebljiček in celomanjši kovanec.

�

�

� �

:

TIM_08

Documents

Transcript of TIM_08