THE ANALYSIS OF THE ITALIAN MARKET'S BUSINESS … · pomembnih indikatorjev lahko izvedemo...

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN

TVEGANJ ITALIJANSKEGA TRGA

THE ANALYSIS OF THE ITALIAN MARKET'S

BUSINESS ENVIRONMENT AND RISKS

Kandidatka: Anuška Brglez

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Mednarodno poslovanje

Mentorica: dr. Romana Korez Vide, docentka

Jezikovno pregledala: Tatjana Hren Dizdarević, prof. slovenščine

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, oktober 2016

http://zaposleni.epf.uni-mb.si/korez_vide_r/default.aspx

http://zaposleni.epf.uni-mb.si/korez_vide_r/default.aspx

POVZETEK

Če podjetje želi osvojiti trg tuje države, mora najprej izdelati analizo poslovnega okolja

izbrane države. V diplomskem seminarju smo analizirali poslovno okolje Italije. Preučili

smo dimenzije negospodarskega, gospodarskega in tržnega okolja, prednosti in

nevarnosti, ki jih lahko pričakujemo, ter poslovna tveganja. Analizirali smo tudi panogo

gumarske industrije v Italiji.

Italija se sooča s problemom korupcije, počasnimi sodnimi postopki in z neporavnanimi

terjatvami, ki za podjetja predstavljajo velika tveganja. Hkrati je Italija zelo privlačen trg

za proizvajalce tehničnih izdelkov iz gume, saj je vodilni izvoznik strojne mehanizacije.

Analitiki napovedujejo tudi rast proizvodnje avtomobilske industrije, ki je eden izmed

ključnih kupcev izdelkov iz gume.

Ključne besede: analiza tujega poslovnega okolja, poslovno okolje, poslovno tveganje,

dimenzije poslovnega okolja, proizvodi iz gume.

ABSTRACT

If a company wants to win a foreign country's market, it first needs to make a business

market analysis of the chosen country. Our diploma seminar focuses on the analysis of

the business environment in Italy. We have studied the dimensions of non-economic,

economic and market environment; advantages and threats we can expect as well as

business risks. We have analysed the rubber industry in Italy.

Italy is faced with problems of corruption, slow judicial processes and outstanding debts

that present high risks for companies. At the same time Italy is very attractive market for

manufacturers of technical rubber products, since it is the lead exporter of machinery.

Analytics are also predicting growth of the automobile production industry, which is one

of the key customers of rubber products.

Key words: foreign business environment analysis, business environment, business risk,

business environment dimensions, rubber products.

i

Kazalo

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

1.1 Opredelitev področja in opis problema .............................................................. 1

1.2 Namen, cilji in hipoteze ..................................................................................... 1

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................... 2

1.4 Uporabljene metode raziskovanja ..................................................................... 2

2 VSEBINA IN POMEN ANALIZE POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ

TUJEGA TRGA ............................................................................................................... 4

2.1 Poslovno okolje .................................................................................................. 4

2.1.1 Negospodarsko okolje ................................................................................. 4

2.1.1.1 Politično okolje ....................................................................................... 4

2.1.1.2 Pravno okolje .......................................................................................... 6

2.1.1.3 Kulturno-socialno okolje ......................................................................... 6

2.1.1.4 Geografsko okolje ................................................................................... 8

2.1.1.5 Tehnološko in informacijsko okolje........................................................ 8

2.1.1.6 Energetsko okolje .................................................................................... 8

2.1.1.7 Naravno okolje ........................................................................................ 8

2.1.2 Gospodarsko okolje .................................................................................... 8

2.1.3 Tržno okolje ................................................................................................ 9

2.1.4 Druge dimenzije poslovnega okolja ......................................................... 10

2.2 Poslovna tveganja ............................................................................................. 10

2.2.1 Splošna tržna tveganja .............................................................................. 11

2.2.2 Politična tveganja ...................................................................................... 11

2.2.3 Komercialna tveganja ............................................................................... 12

2.3 Pomen analize poslovnega okolja in tveganj tujega trga ................................. 12

3 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ ITALIJANSKEGA TRGA 14

3.1 Negospodarsko okolje ...................................................................................... 14

3.1.1 Politično okolje ......................................................................................... 14

3.1.2 Pravno okolje ............................................................................................ 16

3.1.3 Kulturno-socialno okolje .......................................................................... 17

3.1.4 Geografsko okolje ..................................................................................... 20

3.1.5 Tehnološko-informacijsko okolje ............................................................. 20

3.1.6 Energetsko okolje ..................................................................................... 21

3.1.7 Naravno okolje .......................................................................................... 22

3.2. Gospodarsko okolje ............................................................................................. 22

3.3. Tržno okolje ......................................................................................................... 29

3.4. Poslovna tveganja ................................................................................................ 32

ii

3.5 Panoga gumarske industrije v Italiji ...................................................................... 33

4 SKLEP...................................................................................................................... 36

iii

Kazalo slik

Slika 1: Patenti po sektorju, v odstotkih ......................................................................... 21

Slika 2: Blagovna menjava med Slovenijo in Italijo, od leta 2010 do leta 2016 ............ 24

Slika 3: Devizne rezerve (v mio €) ................................................................................. 25

Slika 4: Obrestna mera, Italija (v obdobju od leta 2006 do leta 2016, v odstotkih) ....... 25

Slika 5: Tekoči račun plačilne bilance Italije (v obdobju od leta 2010 do 2016, v

milijardah EUR) .............................................................................................................. 26

Slika 6: Stopnja rasti BDP .............................................................................................. 27

Slika 7: Tuje neposredne investicije v Italiji (od julija 2015 do aprila 2016) ................ 27

Slika 8: Gibanje brezposelnosti v Italiji v obdobju od leta 1990 do leta 2012 (v odstotkih)

........................................................................................................................................ 28

Slika 9: BDP na prebivalca, usklajen s pariteto kupne moči (PPP) ................................ 29

Slika 10: BDP na prebivalca, usklajen s stopnjo kupne moči (PPP), v mednarodne dolarje;

primerjava Italije in Slovenije ......................................................................................... 30

Slika 11: Uvoz Italije iz Slovenije v letu 2015 (v odstotkih) .......................................... 33

Slika 12: Uvoz proizvodov iz gume, plastike in nekovine od julija 2015 do junija 2016 (v

mio €) .............................................................................................................................. 34

Kazalo tabel

Tabela 1: Proizvodi iz gume v 000 tonah ....................................................................... 34

Tabela 2: Vrednost proizvodnje gumenih, plastičnih in ostalih nekovinskih mineralnih

proizvodov (v mio €) ...................................................................................................... 34

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Vsako podjetje teži k rasti. Zaradi tega mnoga podjetja tržni delež poskušajo povečati s

prodorom na tuje trge. Da bi uspešno prodrli na nov trg, morajo poznati poslovno okolje

posamezne države, v kateri želijo povečati svojo tržno moč.

Kot navaja Šenk Ileršičeva (2013, str. 119), so dejavniki tujega okolja spremenljivke, ki

jih ne moremo nadzirati. Analiza poslovnega okolja pomaga zmanjšati posamezna

tveganja, saj poznavanje morebitnih ovir, ki so prisotne na trgu, povečajo možnost

uspeha. Podjetje lahko na tak način predvidi obnašanje posameznih tržnih subjektov.

Lastnosti elementov poslovnega okolja se od države do države razlikujejo in so velikega

pomena za predvidljivost tveganj ter priložnosti.

Del analize smo posvetili panogi gumarske industrije, predvsem proizvodnji tehničnih

izdelkov iz gume, ki so namenjeni transportni ter strojni industriji, saj nas to področje,

zaradi zaposlitve v tej panogi, posebej zanima. Italija je glede na geografsko lego,

članstvo v EU, industrijo prevoznih sredstev in strojno industrijo, ki je vodilna sila

italijanskega proizvodnega sektorja, zelo privlačna za širitev trga ter s tem povezano

rastjo podjetja. Proizvodnja transportnih sredstev, kot so cestna in tirna vozila ter

strojegradnja, zahteva dele, ki so iz gume, kar za podjetja iz te panoge predstavlja

prodajne priložnosti. Glede na potrebe sektorjev, katerih proizvod za svoje delovanje

zahteva proizvode iz gume, je Italija trg, ki ga je smiselno analizirati.

1.2 Namen, cilji in hipoteze

Namen diplomskega seminarja je analiza dimenzij poslovnega okolja Italije, in sicer

zaradi potencialnega vstopa slovenskih podjetij na ta trg. Pomembna je preučitev tveganj

in priložnosti, ki so pomembne za uspeh ali neuspeh osvajanja tržišča za tehnične izdelke

iz gume, ki so namenjeni transportni ter strojni industriji. Glede na izbiro za nas

pomembnih indikatorjev lahko izvedemo različne analize poslovnega okolja. PEST

analiza, ki zajema analizo političnega, ekonomskega, socialno-kulturnega in

tehnološkega okolja, je nujna, če vstopamo na tuj trg, saj nam omogoča poznavanje

makroekonomskih razmer, ki predstavljajo splošno stabilnost okolja in vplivajo na

poslovanje. Lahko jo razširimo na PESTLE analizo, če analiziramo še pravne in okoljske

dejavnike tega trga. Analiza zunanjih dejavnikov je ključna za oblikovanje dolgoročnih

strategij (Kos, 2011). Ker poznavanje makroekonomskih razmer ni dovolj za uspešen

vstop podjetja na trg, je smotrno izvesti še analizo skladnosti s Porterjevim modelom petih

silnic, s katero podrobneje analiziramo panogo ter stopnjo privlačnosti panoge. Analiza

mikro okolja po Porterju zajema analizo panožne konkurence, možnost pojava

substitutov, pogajalsko moč kupcev in dobaviteljev ter vstopne ovire v panogo. Podjetju

omogoči pripravo ustrezne strategije, da si zagotovi tržni delež in si pridobi potrebne

informacije za zmožnost konkuriranja (Kos, 2007).

2

Cilji diplomskega seminarja so:

● opredeliti vsebino in pomen analize poslovnega okolja tujega trga;

● opredeliti vrste poslovnih tveganj tujega trga;

● analizirati dimenzije poslovnega okolja italijanskega trga s ciljem ugotavljanja

poslovnih oz. prodajnih priložnosti;

● analizirati poslovna tveganja italijanskega trga;

● izoblikovati ključne ugotovitve o poslovnem okolju in tveganjih italijanskega trga.

Hipoteze

H 1: Zaradi članstva v EU je poslovno okolje Italije za slovenska podjetja bolj

predvidljivo, poslovna tveganja pa so nižja.

H 2: Italija je zaradi geografske lege, ki omogoča različne načine transporta, privlačen trg

za slovenska podjetja.

H 3: Italija je zaradi razvite strojne in transportne industrije zelo privlačen trg za podjetja,

ki proizvajajo tehnične proizvode iz gume.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavljamo:

● analiza poslovnega okolja in tveganj tujega trga je pomembna za uspešen vstop

podjetja na tuji trg;

● severni del Italije je zaradi večje industrijske razvitosti privlačnejši kot južni, ruralni

del;

● strojna in transportna industrija bosta ostala še naprej pomembna segmenta italijanske

industrije.

Omejitve:

● omejeni smo bili z razpoložljivimi viri o italijanskem trgu, ki so pretežno v

italijanskem jeziku, ki ga ne razumemo;

● v empirični analizi smo bili omejeni s spletnimi viri, posledično so lahko bili

pridobljeni podatki manj kakovostni;

● v empirični analizi privlačnosti italijanskega trga za proizvajalce izdelkov iz gume smo

se osredotočili na kupce in konkurente tehničnih izdelkov iz gume za transportno ter

strojno industrijo.

1.4 Uporabljene metode raziskovanja

Diplomski seminar je makroekonomska raziskava, saj analiziramo poslovno okolje

države. V raziskavi smo uporabili različno tujo in domačo knjižno ter spletno literaturo.

Raziskava temelji na sekundarnih podatkih.

V raziskavi smo uporabili naslednje metode raziskovanja:

z metodo kompilacije smo povzemali stališča drugih avtorjev, s ciljem oblikovanja

lastnih ugotovitev;

deskriptivno metodo smo uporabili za opis elementov poslovnega okolja Italije;

3

s pomočjo metode komparacije smo ugotovili relevantne razlike in podobnosti, ki so

pomembne za osvajanje tržišča Italije;

za povezavo ugotovitev smo uporabili metodo sinteze.

4

2 VSEBINA IN POMEN ANALIZE POSLOVNEGA

OKOLJA IN TVEGANJ TUJEGA TRGA

2.1 Poslovno okolje

Mednarodno poslovno okolje je sestavljeno iz makro in mikro elementov okolja, ki

neposredno ter posredno vplivajo na poslovanje podjetja na trgu. Elementi makro okolja

tvorijo negospodarsko, gospodarsko in tržno okolje podjetja, na katere ne moremo

vplivati, lahko se le prilagodimo. Mikro elementi tvorijo interno okolje podjetja, to je

notranje okolje, na katerega lahko vplivamo (Dubrovski, 2013, str. 157–158).

2.1.1 Negospodarsko okolje

Negospodarsko okolje zajema ovire ali vzpodbude, ki morajo pokazati pozitivne

možnosti delovanja podjetja, ki na izbrani način vstopa na željeni trg (Dubrovski, 2013,

str. 158).

2.1.1.1 Politično okolje

V okviru političnega okolja proučujemo politični sistem tujega trga, ki lahko predstavlja

veliko oviro za vstop na določen trg. S sestavinami političnega okolja se moramo

podrobneje seznaniti in tako spoznati značilnosti, ki bodo vplivale na poslovanje podjetja

ob vstopu na trg. Politično okolje predstavlja uradne in formalno objavljene inštrumente,

s katerimi usmerja tokove zunanje trgovine ter zaščite nacionalnega trga (Dubrovski,

2013, str. 159).

Po Dubrovskem (2013, str. 159) politično okolje sestavljajo naslednje prvine,

predstavljene v nadaljevanju.

a) Politični sistem

Politični sistem je razmerje med državno oblastjo in prebivalstvom države. Je medsebojna

povezava družbenih odnosov, norm in institucij, ki oblikujejo javno oblast ter položaj

oblasti v družbi. Osnovni elementi političnega sistema so vsi organi politične oblasti

(parlament, vlada, deloma tudi lokalni organi oblasti), institucije (politične stranke, lobiji)

in odnosi, s pomočjo katerih družba uresničuje svoj vpliv na oblast, način oblikovanja

politične oblasti (volitve, imenovanja) in ostali kanali vplivanja na oblast (množični

mediji) (Kovač, 2010, str. 30–31).

b) Ekonomski sistem

Poznamo tri oblike ekonomskega sistema, in sicer:

kapitalizem (v tržnem gospodarstvu so viri alocirani po povpraševanju; večina

virov je v zasebnem lastništvu);

socializem (vlada v centralno-planskem gospodarstvu načrtno odloča o

proizvodnji in porabi virov; večina virov je v državnem lastništvu);

mešano gospodarstvo (zasebno in državno lastništvo virov ter vplivanje države

na gospodarstvo) (Kenda, 2001, str.86–87).

c) Ideologija

Ideologija pomeni način razmišljanja določene družbe in njenih institucij. Pomaga nam

razumeti vlogo države in vlade, cilje poslovnih aktivnosti, strukturo avtoritete v podjetjih

5

in njen odnos do delavcev. Sestavljena je iz stališč in mnenj o vrednotah, s katerimi

družba opravičuje ter ohranja zakonitost nalog in dejanj, ki jih izvajajo institucije (Jurše,

1999, str.45).

d) Vladni nadzor nad premoženjem Z nacionalizacijo, s prevzemanjem zasebnega premoženja, država zagotavlja dotok v

proračun; preprečuje bankrot podjetij na pomembnih segmentih; omogoča programe, ki

so v interesu države; zagotavlja gospodarski in politični nadzor ter omejuje vpliv nad

subjekti; zagotavlja osnovne dobrine vsem državljanom ter koordinira posle za

pospeševanje gospodarskega razvoja.

Privatizacija se izvaja s prodajo vladnega premoženja zasebnemu lastniku ali pa s

pogodbenim upravljanjem državnega premoženja zasebniku. Interesi države so drugačni

od interesov zasebnih lastnikov, zato državna podjetja velikokrat ne dosegajo željenih in

možnih rezultatov. Na vodenje državnih podjetij vpliva tudi postavitev vodstva podjetja

zaradi političnih teženj, ki pogosto ni sposobno učinkovitega vodenja (Kenda, 2001, str.

87–88).

e) Sodelovanje med državo in podjetji

Država s posebnimi ukrepi in aktivnostmi krepi svoj interes v nacionalnih podjetjih, da v

njih doseže večjo učinkovitost (Kenda, 2001, str. 88). Z različnimi razpisi in

subvencijami, kot nepovratnimi sredstvi, država želi okrepiti razvoj podjetništva in

izboljšati gospodarsko rast. Z ustanovitvijo raznih podjetniških skladov in državnih

agencij vzpodbuja ter financira izobraževanje kadrov v podjetjih in ekološke izboljšave

za bolj naravi prijazno delovanje v podjetjih (Kaučič, 2010, str. 16–17).

f) Odnos vlade do tujih podjetij in izdelkov

Za podjetje, ki želi vstopiti na trg tuje države, je zelo pomembno poznavanje odnosa

oblasti do tujih podjetij in izdelkov. Oblast je lahko naklonjena vstopu podjetij iz tujine,

kar se kaže v davčnih olajšavah, v zaščiti pred konkurenco, v odobravanju izjemnih

uvoznih kontigentov itd., ali pa ima odklonilen odnos, ki se izraža v omejevanju cen,

razlastitvah in ostalih ovirah (Dubrovski, 2000, str.57).

g) Prenos dobička

Zaradi vedno večjega pretoka kapitala je uporaba različnih mednarodnih pogodb, ki se

vežejo na davčno področje, vedno bolj pomembna. Davčne ovire se pri mednarodnem

poslovanju in naložbah rešujejo z mednarodnimi pogodbami o izogibanju dvojnega

obdavčevanja dohodka in premoženja, ki prav tako zmanjšujejo možnost davčnih utaj in

odpravljajo dvojno obdavčevanje, povečujejo varnost davčnih zavezancev, preko

izmenjave informacij omogočajo nadzor nad dohodki poslovnih subjektov ter omogočajo

reševanje davčnih sporov.

Interesi davčnih subjektov, ki mednarodno poslujejo, se uresničujejo z bilateralnimi

davčnimi sporazumi. Obdavčitev po svetovnem dohodku temelji na obdavčenju ne glede

na državo, kjer je dohodek dosežen. Pri vseh transakcijah je med osebami potrebno

uporabljati nevtralne prenosne oziroma tržne cene. Nevtralna prenosna cena je cena, po

kateri si poslovni subjekti med sabo zaračunavajo določene izdelke ali storitve

(Ministrstvo za finance, 2014).

6

h) Valutna razmerja

Spremembe tečajev valut povzročijo težave, predvsem pri naložbah, s katerimi subjekti

poslujejo in je njihova vrednost izražena v tuji valuti. Donos je tako odvisen od vrste in

narave finančnega instrumenta ter od gibanja menjalnega tečaja tuje valute v primerjavi

z vlagateljevo domačo valuto. Sprememba menjalnega tečaja je lahko pozitivna, donos,

ali negativna, izguba (Vlagatelj ATVP , 2016b).

i) Uvozno-izvozne omejitve

Največkrat države uvoz oz. izvoz omejujejo z različnimi omejitvami, saj na ta način

zavarujejo svoje gospodarstvo. Najobičajnejša omejitev je carina; denarna dajatev, ki jo

predpiše uvozna država zaradi zaščite domačih proizvajalcev ali proračunskega prihodka

(Dubrovski, 2006, str. 125–126). Država lahko domače gospodarstvo zaščiti tudi z

instrumenti necarinske zaščite, ki so povezane s ceno; s tehničnimi standardi, z normami

in s predpisi; z omejitvami postopka carinjenja in drugimi administrativnimi omejitvami;

z udeležbo države v mednarodni trgovini ter z diskriminatornimi prevoznimi

pristojbinami (Dubrovski, 2006, str. 131–133).

2.1.1.2 Pravno okolje

Pravno okolje določa pravni sistem, ki se od države do države razlikuje. To se kaže po

vsebini in ureditvi (Izvozno okno, 2015). Podjetje mora spoštovati pravila in delovati

tako, kot predpisujejo pravni predpisi države. Imeti mora pravno zahtevane splošne akte,

spoštovati mora pravila določene panoge in davčne zakonodaje, zelo dobro mora poznati

zakonsko ureditev, predvsem mora imeti licence, dovoljenja in zahtevana potrdila

(Karlovšek, 2015). Zakonodaja vpliva na izvajanje dovoljenih aktivnosti oz. določa

nedovoljene aktivnosti. Vpliva na način izvajanja določenih poslovnih aktivnosti, kot so

uvoz, izvoz, investiranje, mednarodni prevozi blaga itd. Pomembna je tudi zaščita

patentov in trgovskih oznak. Narodno gospodarstvo v okviru mednarodnega pravnega

okolja ureja pravice, odgovornost in obveznost prenosa pravic lastnine ter razpolaganje z

blagom in razreševanje sporov poslovanja z mednarodnimi sporazumi ter pogodbami. S

predpisi se ureja tudi zaščita industrijske lastnine (Jurše, 1999, str. 49–50).

2.1.1.3 Kulturno-socialno okolje

Pri kulturno-socialnem okolju gre za neuradne značilnosti trgov, ki so neposredno

povezane s potrošnikom (Dubrovski, 2013, str. 169). Za večjo konkurenčnost in

uspešnost poslovanja je izrednega pomena poznavanje tradicij, poslovnih običajev,

navad, vrednot ter tujih jezikov, saj lahko le na tak način učinkovito komuniciramo s

svojimi poslovnimi partnerji (Ileršič, 2013, str. 132). Pri poslovnih pogajanjih je poleg

verbalne komunikacije pomembna še neverbalna, kjer pride do izraza razumevanje

medkulturnih razlik (Jurše, 1999, str. 73). V mednarodnem poslovanju prihaja do

akulturacije, do mešanja kultur (Dubrovski, 2013, str. 172–173). Kulturo naroda, kjer bi

radi poslovali, je potrebno spoznati, se ji prilagoditi in jo razumeti.

Pomembni elementi kulturnega okolja so po Kendi predstavljeni v nadaljevanju (2001,

str. 90).

a) Jezik

S poznavanjem jezika razumemo kulturo naroda. Omogoča nam dostop do prebivalstva

in nam omogoča razumevanje ter opažanje podrobnosti v pogovoru (Kenda, 2001, str.

92). Znanje jezika nas dvigne iz povprečja in poveča konkurenčnost podjetja. Prav tako

7

podjetju omogoča obvladovanje medkulturnih razlik pri mednarodnem poslovanju in

pravi odnos do kulture države ter njenih odjemalcev (Ileršič, 2013, str. 145–147).

b) Religija

Vera oblikuje odnos do dela, potrošnje, odgovornosti, načrtovanja prihodnosti,

varčevanja in investiranja. Vpliva na proizvodnjo in potrošnjo ter na način življenja

(Kenda, 2001, str. 93).

Religija vpliva na stališča do materialnih dobrin in njihovo uporabo ali celo prepoved

uporabe določenih dobrin. Propagandna tematika, izbira fraz, besed in simbolov je

odvisna od vrednot ter stališč religije (Jurše, 1999, str. 72–73).

c) Vrednote in prepričanja

Vrednote so mišljenja, kaj je prav in kaj narobe (Inštitut za slovenski jezik Frana

Ramovša, 2016d). Prepričanje pomeni sprejemanje neke ideje na temelju vere, razuma

ali izkušenj (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2016e). Stališča in vrednote imajo

vpliv na vedenje potrošnikov, na promocijska sporočila ter na način propagiranja izdelkov

(Jurše, 1999, str. 73).

d) Običaji in navade

Običaj je dejanje, ki se v ustaljeni obliki ponavlja iz roda v rod ali ob določenih

dejavnostih oziroma dogajanjih (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovška, 2016a).

Navada je dejanje na posameznih področjih človekove dejavnosti, ki zaradi ponavljanja

dobi ustaljeno obliko (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovška, 2016b). Šege in običaji

se nanašajo na način obnašanja v določeni družbi. So pomembni za odločitve o načinu

propagiranja in promoviranja izdelkov in storitev ter v tržnem obnašanju. Vplivajo na

poslovanje podjetij in na poslovna pogajanja (Kenda, 2001, str. 95).

e) Estetika

Nanaša se na ideje, ki so povezane z lepoto, dobrim okusom, umetnostjo, barvami in

oblikami (Jurše, 1999, str. 69).

f) Izobraževanje

Na socializacijo imata pomemben vpliv izobrazba in stopnja pismenosti. Izobrazbena

raven je za trženje pomembna zaradi izbire sredstev in medijev tržnega komuniciranja, ki

sta odvisna od razpoložljivosti le-teh v določeni državi in možnosti prenosa propagandnih

sporočil ciljni skupini. Prav tako je možnost zaposlitve kadra odvisna od ravni strokovne

usposobljenosti (Jurše, 1999, str.71).

g) Družbena in družinska struktura

Družbena struktura postavlja osnovna pravila obnašanja v neki družbi, njena pravila

obnašanja med družbenimi sloji in možnost prehajanja iz ene skupine v drugo. Pomemben

je način delovanja in odločanja (kolektivizem ali individualizem) pri poslovanju ter vpliv

družine kot institucije (širša ali ožja družina) na poslovanje, ki se od države do države

razlikuje (Kenda, 2001, str. 91).

h) Materialna kultura

Pomeni pridobitne dejavnosti človeka, gospodarsko delovanje, ki je vir preživljanja

posameznika oziroma skupine ljudi (Jurše, 1999, str. 68). Materialna kultura je

sestavljena iz gospodarske infrastrukture (transportna infrastruktura, komunikacije in

energetske zmogljivosti), socialne infrastrukture (zdravstveni sistem, stanovanjske

8

gradnje in izobraževalni sistem) ter iz finančne infrastrukture (bančne, finančne in

zavarovalniške storitve). Stanje materialne kulture v veliki meri vpliva na odločitve pri

uvajanju izdelkov na trg, na uspeh in promoviranje le-teh (Kenda, 2001, str. 95).

i) Tihi jezik mednarodnega poslovnega komuniciranja

Je eden bistvenih sestavin kulturno-socialnega okolja. Sem uvrščamo jezik časa, jezik

sporazuma, jezik pogajanja, jezik prostora, jezik vere in praznoverja, jezik daril ter barv,

jezik prijateljstva. Gre za različnost stališč in izražanj posameznikov iz različnih okolij

(Dubrovski, 2013, str. 171).

2.1.1.4 Geografsko okolje

Geografski dejavniki imajo velik vpliv na poslovanje, saj vplivajo na odločitve o kraju

poslovanja, na stroške poslovanja, na težavnost prilagajanja ter nenazadnje tudi na tržno

obnašanje porabnikov (Ileršič, 2013, str. 127). Sestavljajo ga topografske značilnosti,

demografske značilnosti, podnebne značilnosti in infrastruktura tujega trga (Dubrovski,

2000, str.63).

2.1.1.5 Tehnološko in informacijsko okolje

Tehnološko okolje je povezano s standardi in strategijami tehnološkega razvoja, z

možnostjo prenosa tehnologij, z licenčnimi sporazumi, z dostopnostjo kadrov, s številom

patentov na prebivalstvo ter z inovacijami (Kos, 2011). V okviru informacijskega okolja

nas zanimajo dejavniki informacijsko-komunikacijske tehnologije in njihova dostopnost

(Ileršič, 2013, str. 128).

2.1.1.6 Energetsko okolje

Energetsko okolje je za nas zanimivo, če proizvajamo energetsko intenzivne izdelke ali

pa uporaba določenega izdelka potrebuje energetsko infrastrukturo (Dubrovski, 2013,

str.176).

Energetsko infrastrukturo sestavljajo objekti, naprave in omrežja za proizvodnjo ter

prenos električne energije in zemeljskega plina ter distribucijo električne energije (Služba

vlade RS za zakonodajo, 2015).

2.1.1.7 Naravno okolje

Nacionalna gospodarstva se vedno bolj zavedajo pomena zaščite okolja. Zato sprejemajo

različne predpise in zakone o zaščiti okolja, da se poslovanje gospodarskih subjektov

prilagaja okolju ter ne ruši ekosistema. Prilagajanje izdelka predpisom in ekološkim

standardom lahko v posamezni državi poveča konkurenčnost, saj je zaradi tega izdelek

za porabnike lahko privlačnejši. Skrb za okolje odpira nove možnosti za podjetja, saj se

s tem odpira trg za rešitve, ki so povezane z onesnaževanjem. Z ekologijo se spodbuja

razvoj novih čistejših postopkov v proizvodnji; inovacij, povezanih z embaliranjem

izdelkov, kot je razgradljiva embalaža; čistilne naprave za različne namene in recikliranje

izdelkov ter ponovna uporaba surovin (Dubrovski, 2000, str. 63–64).

2.1.2 Gospodarsko okolje

Gospodarsko okolje je sestavljeno iz ekonomskega sistema in strukture države ter

zunanjetrgovinske politike (Ileršič, 2013, str. 125).

9

Dejavniki ekonomskega sistema, ki nam pokažejo stopnjo gospodarske razvitosti

posameznega narodnega gospodarstva, so po Šenk Ileršičevi predstavljeni v nadaljevanju

(2013, str.125–126).

a) Zunanjetrgovinska politika

Zunanjetrgovinsko politiko zajemajo bilateralni in multilateralni sporazumi ter pogodbe,

s katerimi so določene možnosti izvoza blaga, storitev, tehnologije in kapitala ter carinska

in necarinska zaščita. Sporazumi in pogodbe lahko postavljajo določene izdelke v

ugodnejši položaj ali pa jim onemogočajo nastop na trgu (Dubrovski, 2013, str.141).

b) Monetarna politika

Monetarna politika je v povezavi z zunanjo vrednostjo denarja, ki se z uporabo

monetarnih inštrumentov lahko spreminja, to je politika urejanja vrednosti domače valute.

Ukrepi monetarne politike zajemajo devalvacijo (zmanjšanje vrednosti domače valute v

primerjavi s tujo), revalvacijo (povečanje vrednosti domače valute v primerjavi s tujo),

notranjo in zunanjo zamenljivost domače valute za tujo ter zamenljivost za tekoče in

kapitalske transakcije (Dubrovski, 2006, str. 142).

c) Gospodarska struktura

Struktura gospodarstva nam pokaže osnovne ekonomske kazalce narodnega gospodarstva

(BDP, BDP na prebivalca, obseg naložb, stopnja inflacije, proizvodnja energije, stopnja

nezaposlenosti, izobrazbena struktura prebivalstva), iz katerih lahko ocenimo ugodnosti

oziroma neugodnosti določenega trga (Dubrovski, 2006, str. 142–143).

d) Zunanjetrgovinska struktura

Prikaže stanje zunanjetrgovinske bilance, ki nam pove stopnjo pokritja uvoza z izvozom,

blagovno strukturo izvoza in uvoza, regionalne strukture uvoza ter izvoza, stopnjo

samooskrbe trga in tržni obseg (Dubrovski, 2013, str. 186).

e) Članstvo v mednarodnih integracijah

Ekonomske integracije olajšujejo in dajejo vzpodbudo trgovanju znotraj integracijskega

okolja. Z različnimi integracijami se zmanjšujejo ali odpravijo ovire za pretok kapitala,

ljudi in izdelkov. Postavijo se skupna pravila za poslovanje in standardi za izdelke, ki

prihajajo iz držav nečlanic. Prednosti članstva so v dinamičnem in hitrejšem pretoku

blaga in storitev ter kapitala, ki ima za posledico večjo ekonomsko in politično varnost,

izkoriščanje posebnih priložnosti, zagotavljanje hitrejše gospodarske rasti in hitrejši

razvoj (Dubrovski, 2006, str. 137–141).

2.1.3 Tržno okolje

Podjetja se ob vstopu na izbran trg srečajo z ovirami ali vzpodbudami, ki trg sestavljajo


Elementi tržnega okolja so po Šenk Ileršičevi predstavljeni v nadaljevanju (2013, str.

125).

a) Pravno-zakonodajne razmere

Trgovinsko-pravne in zakonodajne razmere določajo pogoje za naložbe, kupne pogodbe,

uporabe inštrumentov izvoznega marketinga, distribucijo izdelkov, politiko cen. Predpisi

za zaščito intelektualne, umetniške in industrijske lastnine se razlikujejo od države do

države (Dubrovski, 2013, str. 191–192).

10

b) Konkurenca

V okviru konkurence nas zanima, kdo so naši konkurenti, kakšni so njihovi tržni deleži,

katere so njihove konkurenčne prednosti (Dubrovski, 2013, str. 192).

c) Struktura distribucije

Izvoznika zanimata razvitost sistema distribucije in struktura distribucijskih kanalov


d) Kupna moč

Pokaže obseg izdatkov v posamezni državi, ki jih gospodinjstva in posamezniki

namenjajo za določeno vrsto izdelkov ali storitev. Indeks relativne kupne moči omogoča

primerjavo življenjskih standardov v državi (Dubrovski, 2013, str.192–193).

e) Logistično okolje

Pomembno je poznavanje geografskega položaja, sistema komuniciranja, transportnega

omrežja, prostotrgovinske in industrijske cone ter možnosti skladiščenja (Dubrovski,

2013, str. 193).

f) Informacijsko okolje

Zajema informacijske sisteme in informacijsko infrastrukturo, ki so od države do države

različno razviti. Pomembna je dosegljivost interneta, ki je pomemben pri zniževanju

stroškov in pospeši transakcijske procese (Dubrovski, 2013, str. 193).

2.1.4 Druge dimenzije poslovnega okolja

Interno okolje predstavlja zmožnost in značilnosti podjetja za vstop na mednarodni trg.

Zmožnost podjetja predstavljajo potenciali za mednarodno poslovanje in uveljavljenost

internega marketinga. Interno okolje je notranje poslovno okolje podjetja, ki zajema

kulturo podjetja (vrednote, norme in prepričanja zaposlenih; vedenje, cilje ter način dela

zaposlenih; način oblačenja zaposlenih), mednarodno naravnanost podjetja, odnos uprave

do mednarodnega poslovanja, stopnjo internacionalizacije podjetja, organizacijo

(strukturo) podjetja in možnosti razvoja posameznih področij v podjetju (Dubrovski,

2013, str. 193).

2.2 Poslovna tveganja

Tveganje je možnost, da se zaradi različnih dejavnikov pričakovan izid ne zgodi. Je vsota

dveh dejavnikov – izpostavljenosti in negotovosti (Finančni slovar, 2015a). Tveganje je

v mednarodnem poslovanju to, da zaradi nastopa nepričakovanih in pričakovanih

dogodkov, kljub vloženemu kapitalu in ustreznim metodam, ne bo dosežen ekonomski

optimalni rezultat delovanja. Rezultat tveganj je lahko izostal učinek, ki povzroči delno

škodo ali pa tudi popolno izgubo. Tveganja moramo zmanjšati tako, da ugotovimo vse

možne pričakovane in nepričakovane dogodke ter predvidimo, v kolikšnem obsegu lahko

vplivajo in s kakšnimi posledicami na učinek poslovanja ter kakšna je njihova pogostost

(Hrastelj, 1990, str. 318). Nevarnosti mednarodnega poslovanja izvirajo iz nepoznavanja

mednarodnega okolja, podcenjevanja in zanemarjanja različnosti elementov okolja in

neprilagajanja pristopov pri poslovanju z različnimi okolji (Dubrovski, 2013, str. 195).

Izvozniki morajo v primerih tveganj le-ta odpraviti ali jih vsaj znižati. Izvozna podjetja

se morajo izogibati trgom, kjer je visoko tveganje. Z razpršitvijo trgov si zagotovijo, da

niso odvisni le od enega trga; če se je le mogoče zavarovati pred tveganji in vzpostaviti

način izvoza, kjer kupec prevzame večji del tveganj (Dubrovski, 2000, str. 70).

11

Tveganje lahko prevzame tretja oseba, država ali pa ga izvoznik zavaruje pri

zavarovalnicah ali specializiranih organizacijah. Zavarovati je mogoče politična tveganja,

tveganja neplačila države, tveganja zaradi naravnih nesreč, trajno nesolventnost kupca,

neplačilo kupca, neplačilo banke po pogodbi (Dubrovski, 2013, str. 198–199).

2.2.1 Splošna tržna tveganja

Splošna tržna tveganja zajemajo:

tržno razdaljo;

konkurenco, podjetja na tujem trgu;

razlike v uporabi izdelka na tujem trgu;

jezik in kulturne razlike;

težavnost logistike in prenosa izdelka na tuji trg;

razlike v lastnostih izdelka na tujem trgu (Dubrovski, 2000, str.69);

finančno tveganje, verjetnost, da se vrednost finančnih sredstev in naložb zaradi

sprememb tržnih razmer zmanjša.

Finančno tveganje zajema valutno tveganje in obrestno tveganje. Valutno tveganje

nastane zaradi spremembe vrednosti valute, v kateri je dogovorjena cena posla (Finančni

slovar, 2015b). Finančno tveganje vključuje obrestno tveganje, spremembe tržnih

obrestnih mer in devizno tveganje, spremembo vrednosti deviz (Dubrovski, 2006, str.

199).

2.2.2 Politična tveganja

Politično tveganje je povezano z ekonomskim, s socialnim in političnim okoljem tuje

dežele. Različne bonitetne agencije ocenjujejo boniteto posameznih držav, ki pokaže

tveganje poslovanja z državo (Vlagatelj ATVP, 2016). Politično oziroma deželno

tveganje je povezano z investiranjem v tujo državo. Politična in ekonomska nestabilnost

sta lahko vzrok izgube kapitala; je pa res, da je lahko zaradi višjega tveganja višji tudi

donos kapitala (Finančni slovar, 2015c). Ocena političnega tveganja vpliva na ugled in s

tem povezanimi stroški zavarovanja tveganja (SPIRIT, 2015).

Politična tveganja zajemajo:

omejitve tuje vlade, ki se kažejo v: korupciji, nestabilnosti vlade, vključevanju

verskih in vojaških voditeljev v politiko, pogostih menjavah vlad, nestabilnem

političnem sistemu, slabih odnosih med etničnimi skupinami in ostalimi narodi;

izvozno politiko države;

nadzorovanje vrednosti tujih valut zaradi vplivanja na možnost plačila;

pomanjkljivo podpora vlade pri premagovanju izvoznih ovir;

pomankanje davčnih spodbud za izvoznike;

visoko vrednost domače valute v razmerju z valuto na izvoznem trgu;

uvoženi izdelki so podvrženi visokim carinam;

kolobocijo na področju uvoznih predpisov in postopkov;

zapletenost trgovinske dokumentacije;

prisilo uveljavitve domačega pravnega sistema v izvozu;

razlastninjenje ali zaplembo premoženja;

12

vojne, revolucije, konflikte in naravne katastrofe na tujem trgu (Dubrovski, 2013,

str. 197–199).

2.2.3 Komercialna tveganja

Izhajajo iz osebnih razlogov dolžnika, kot so:

neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, zaradi nesolventnosti,

nelikvidnosti, stečaja ali prisilne poravnave kupca (tveganje neplačila);

podaljšana zamuda plačila;

odpoved ali razdrtje pogodbe s strani kupca;

kupec ne prevzame blaga ali dokumentov.

Komercialna tveganja se kažejo v poslovnem ugledu kupca in v njegovi boniteti (Izvozno

okno, 2015b). Zadevajo osnovno poslovanje podjetja, ki ima lahko za posledico ogroženo

likvidnost posla. Nanje lahko vplivamo, se jim izognemo ali pa tveganja zavarujemo

(Dubrovski, 2013, str. 197–199). Tveganje izbire poslovnega partnerja lahko zmanjšamo

z informiranostjo o pravnem in poslovnem položaju poslovnega partnerja ter z

razpršenostjo po več trgih. Plačilno tveganje ima velik vpliv na finančni učinek

poslovanja, zato ga izvozniki poskušajo čim bolj zmanjšati ali izničiti. Tveganje, ki

nastane zaradi neprevzema blaga, lahko izvoznik izniči z dogovorom o plačilnem

instrumentu, ki je obligacija za kupca (Dubrovski, 2013, str. 199).

2.3 Pomen analize poslovnega okolja in tveganj tujega trga

Pomen analize poslovnega okolja in tveganj tujega trga je v lažjem oblikovanju odločitev,

ki vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja (Šuštar, 2009, str. 11). Analiza poslovnega

okolja nam omogoča oceno, kje se podjetje nahaja, pokaže nam potenciale, prednosti

podjetja in priložnosti, prikaže nam slabosti in nevarnosti, na osnovi katerih lahko

pripravimo strategijo za razvoj oziroma se podjetje lahko odzove na nastale spremembe

v ožjem in širšem okolju (PNC, 2016). Predstavlja postopno odkrivanje značilnosti

pomembnih elementov okolja (Makovec Brenčič, Hrastelj, 2003, str. 65). Analiza tveganj

na tujem trgu omogoča, da na njeni osnovi prilagodimo delovanje podjetja, da tveganja

zmanjšamo, ali pa izberemo drugi, primernejši trg, če so tveganja za podjetje previsoka


Podjetje, ki ima cilj mednarodno poslovati, ima pogosto že v poslovnem načrtu PEST

(Political, Economic, Social, Technological) analizo. PEST analiza je analiza

makroekonomskih razmer, ki jih podjetje želi spoznati zaradi ugotovitve splošne

stabilnosti okolja. Ker so makroekonomski dejavniki zunaj vpliva podjetja, se jim

podjetje lahko le prilagodi. PEST analiza zajema politično okolje, ekonomsko okolje,

kulturno sociološko okolje in tehnološko okolje. Če omenjenim dejavnikom PEST

analize dodamo še pravno okolje in okoljske elemente, kot so klima, vreme in odnos do

okolja, dobimo PESTLE (Political, Economic, Social, Technological, Legal,

Environmental) analizo.

S SWOT analizo (Strengths, Weaknesses, Opportunities and Threats) podjetja analizirajo

prednosti in slabosti, ki se nanašajo na notranje dejavnike podjetja, ter priložnosti in

nevarnosti, ki se nanašajo na zunanje dejavnike. Njen namen je v usmerjanju strateških

odločitev. Na notranje dejavnike podjetja imamo vpliv, saj jih lahko prilagodimo ali

13

razvijemo. Na zunanje dejavnike ne moremo vplivati, lahko se jim le prilagodimo in jih

izkoristimo v svoje dobro (Kos, 2010).

Če želimo analizirati stopnjo privlačnosti trga, uporabimo Porterjev model petih silnic, s

katerim analiziramo panožno konkurenco, pogajalsko moč kupcev, nevarnosti pojava

substitutov, pogajalsko moč dobaviteljev in vstop novih konkurentov (Ješovnik, Tibljaš,

2016).

14

3 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN TVEGANJ

ITALIJANSKEGA TRGA

3.1 Negospodarsko okolje

3.1.1 Politično okolje

a) Politični sistem

Italija je parlamentarna demokratična republika z večstrankarskim sistemom (Reference,

2016).

b) Ekonomski sistem

Italija ima mešan ekonomski sistem, ki se sestoji iz kombinacije svobodnega trga in

vplivanja države. Ekonomska filozofija se bolj nagiba k kapitalizmu, saj je večji vpliv

svobodnega trga, kjer se oblikujeta povpraševanje in ponudba (Hall, 2014). Vlada v

določenih primerih poseže v gospodarstvo, z uredbami in s porabo denarja za javne

storitve, predvsem socialne (EconomicsHelp.org., 2015).

c) Vladni nadzor nad premoženjem

V Italiji sta politika in gospodarstvo tesno povezana. Država je lastnica številnih podjetij,

ki jih sestavljajo številna birokratska telesa, neodvisna javna telesa in odbori. Problem

javnega sektorja predstavljajo neproduktivnost, neučinkovitost in zlorabe v javnem

sektorju, kar vlada rešuje z reformiranjem javnega sektorja (z uvedbo novih pravil, s

kaznovanjem zlorab s takojšnjo odpovedjo zaposlitve ter z zmanjševanjem nadzora

lokalnih oblasti) (Reuters, 2016). Delovanje monopolov država ureja s številnimi zakoni

(Deloitte, 2016). Država želi privatizirati številna državna podjetja, da bi tako zmanjšala

javni dolg (The Economist, 2014).

d) Sodelovanje med vlado in podjetji

Vlada z različnimi agencijami, kot sta ICE, Italijanska trgovinska agencija (ICE, 2016),

ter Invitalia, Nacionalna agencija za spodbujanje naložb in razvoj podjetij, spodbuja

mednarodno poslovanje, uresničitev projektov in ustanavljanje podjetij (Invitalia, 2016).

e) Ideologija

Italijansko domoljubje, patriotizem, je v večji meri povezano z domačim mestom ali

regijo kot pa z državo kot celoto. Vzrok je v veliki kulturni in gospodarski raznolikosti

regij.

Najmočnejše vezi ima italijanski narod s svojo družino. Zato politiki poudarjajo lojalnost

do družine, saj le-ta predstavlja lojalnost državi (Advameg Inc., 2016c).

f) Pravna določila za poslovanje s tujino

Država spodbuja neposredne tuje investicije, saj je kot članica EU zavezana

mednarodnim pogodbam in zakonom EU. Italija je dolžna zagotoviti nacionalno

obravnavo vlagateljev s sedežem v Italiji ali v drugi članici EU. Italijanska vlada ima

pravico, ki temelji na protimonopolnih zakonih in članstvu v EU, do pregleda združitev

in prevzemov nad določenim finančnim pragom. Vlada lahko onemogoči nadaljevanje

združitve v primeru, ko je eno izmed podjetij tuje, če se ugotovi, da je bistvenega pomena

za gospodarstvo države ali v primeru, da država tujega podjetja uporablja diskriminatorne

ukrepe proti italijanskim podjetjem. Italija omejuje naložbe v pomorskem sektorju in v

15

obrambni ter letalski sektor, saj deluje v teh sektorjih Finmeccanica, ki je pod nadzorom

države (Deloitte, 2016).

Davek na dodano vrednost (DDV) se po dogovoru med članicami EU (1.4.2004)

obračuna pri dobavi (izvozu) blaga, znotraj EU, oziroma pri uvozu (pridobitvi) blaga od

države članice.

Plača se v državi članici, kjer ima prejemnik sedež in se mu prizna kot vstopni davek na

dodano vrednost. Obveznosti iz davka na dobiček imajo poslovni subjekti (kapitalske

družbe, komercialne ustanove) s sedežem v Italiji in tisti, ki nimajo sedeža v Italiji.

Davčna osnova je seštevek vseh obdavčljivih prihodkov, od katerih so odšteti vsi davčno

priznani odhodki. Stopnja obdavčitve dobička znaša 33 % davčne osnove. Davek na

dohodek obdavčuje kapitalske dohodke, zemljiške dohodke ter dohodke iz delovnih

razmerij, samostojne dejavnosti, podjetniške dejavnosti in druge obdavčljive dohodke, ki

so jih na ozemlju Republike Italije prejeli poslovni subjekti, ki nimajo stalnega

prebivališča oz. sedeža v Italiji. Na storitve so predpisani posebni davki in takse, glede

na vrsto storitev: katastrski in hipotekarni davki, koleki, taksa na državne koncesije, taksa

na borzno-posredniške dejavnosti, davek od prometa dejavnosti zavarovalnic in davek na

zabavne prireditve.

V pripravi je sprememba davčnega sistema, ki bo poenostavila postopke in zmanjšala

število taks ter direktnih davkov; prav tako bo uveljavila enotne davčne obremenitve za

storitve (Izvozno okno, 2015c). Zaradi pomanjkanja domačega tveganega kapitala vlada

spodbuja tuje naložbe z davčnimi olajšavami. Tuje lastništvo je zakonsko omejeno, pri

bankah na manj kot 5 % tujega kapitala. Predvsem država spodbuja tuje naložbe na jugu

Italije, na Siciliji, v Sardiniji in na polotoku južno od Rima, ki je manj gospodarsko razvit

(Encyclopedia, 2016).

g) Prenos dobička

Davek na dohodek pravnih oseb (IRS) obdavči dohodek poslovnih subjektov (vključno s

partnerstvi), nerezidentov, ki je bil pridobljen na območju Republike Italije.

Poslovni subjekti in partnerstva so obvezana plačati tudi regionalni davek na proizvodne

dejavnosti (IRAP), če najmanj 3 mesece vzdržujejo poslovno enoto v Italiji. Poslovni

dobiček je obdavčen, če je pridobljen čez stalno poslovno enoto v državi, kot dohodek

vseh rezidentskih podjetij. Če podjetje nima poslovne enote v Italiji, so vsi dohodki

obdavčeni posebej (Vasapoli & Associati, 2015).

h) Izvozne in uvozne omejitve

EU tvori carinsko unijo. To pomeni velik enoten trg med državami članicami, kjer promet

prenosa blaga z Italijo poteka brez carinskih omejitev (prosti pretok blaga med državami

članicami). Zaradi davkov in statistike se vodi le evidenca trgovanja z državami

članicami. Statistika menjave med članicami EU se vodi s pomočjo sistema Intrastat, kjer

se mesečno zbirajo podatki, prejeti neposredno od podjetij. Trošarinsko blago mora

spremljati trošarinski dokument, znotraj EU se gibljejo pod vodstvom odloga plačila

trošarine, torej imajo dovoljenje nadzornega urada za poslovanje z odlogom plačila

trošarine, ki se plača takrat, ko je trošarinski izdelek sproščen v uporabo (Izvozno okno,

2015d). Kot članica EU Italija prilagaja skupno trgovinsko politiko. Ker ima EU liberalen

uvozni režim, uvozna dovoljenja niso pogosta. Uvozne licence so izdane ob ustreznem

upoštevanju določb ustreznih trgovinskih sporazumov EU in glede na potrebe določene

države uvoznice (The Canadian Trade Commissioner Service, 2015). Uvozne dajatve na

http://tradecommissioner.gc.ca/index.aspx?lang=eng

16

proizvedeno blago se iz držav, ki niso članice EU, gibljejo od 5 % do 8 %, medtem ko je

uvoz surovin brez carinskih dajatev. Ostale uvozne dajatve vključujejo davek na dodano

vrednost, ki znaša od 0 % do 20 %, odvisno od davkov na proizvode in trošarine na

alkoholne pijače, tobak, sladkor ter naftne proizvode. Proizvodi iz rastlin in živali morajo

imeti posebne certifikate (Advameg, 2016b). Uvoz hrane, izdelkov iz tekstila in oblačila

je omejen s kvotami in z višjimi carinami. Nekateri uvozni izdelki so zaščiteni z

antidumpinškimi carinami. Blago v tranzitu mora imeti priloženo tranzitno

dokumentacijo (Export Entreprises S.A., 2016).

Ob izvozu ali uvozu veljajo posebne prepovedi in omejitve, ki so določene v predpisih

ter veljajo predvsem za blago, ki je zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine; kulturno

dediščino; ogrožene prosto živeče živali in rastline; sestavine za izdelavo droge; blago z

dvojno rabo; orožje in vojaško opremo; snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča;

nevarne odpadke; radioaktivne materiale; surove diamante; gensko spremenjene

organizmi.

Namen omejitev in prepovedi uvoza ter izvoza je zaščita javnega reda ter varnosti,

človekovega zdravja, zaščita okolja, živalskega in rastlinskega sveta, gospodarstva ter

kulturnih dobrin (Finančna uprava RS, 2014).

Proizvodi, ki ustrezajo EU standardom, morajo imeti oznako CE, s katero proizvajalec ali

uvoznik izkazuje skladnost s standardi. Etiketa mora za vsak izdelek vsebovati podatke o

izvoru, istovetnosti, sestavi, kakovosti, ohranjanju izdelka, ki morajo biti zapisani v

italijanščini ter angleščini (The Canadian Trade Commissioner Service, 2015).

i) Korupcija

Korupcija je velik problem v Italiji, saj je uničila celo vrsto javnih uslužbencev, ki so

imeli zvezo z organiziranim kriminalom ter s podjetji. Javna naročila, predvsem

infrastruktura, predstavljajo veliko tveganje za korupcijo, saj vključujejo veliko sredstev

in podjetja izpostavljajo organiziranemu kriminalu (Business Anti-Corruption Portal,

2016).

Italijo stane korupcija letno 60 milijard Evrov ali 4 % BDP vsako leto. V Letu 2016 se je

Italija povzpela po lestvici najbolj koruptivnih držav sveta za osem mest in je na 61. mestu

od 174 držav, s 44 točkami (od 100 točk). Italijani menijo, da mora država poskrbeti za

izkoreninjenje podkupovanja, goljufij in drugih zlorab moči za zasebno korist, kar je v

Italiji stalna praksa. S sprejetjem novih zakonov so želeli pospešiti počasen pravni sistem

in preurediti zaposlovanje v javnem sektorju, da ne bi prihajalo do množičnih zlorab kot

doslej. Po mnenju Italijanov so najbolj skorumpirane institucije v državi, politične stranke

in parlament (The Local Italy, 2016).

3.1.2 Pravno okolje

Sodno oblast predstavlja Ustavno sodišče, ki presoja ustavnost državnih in regionalnih

zakonov ter zakonskih aktov. Le-to rešuje spore glede pristojnosti med ministrstvi in

upravnimi uradi vlade ter državo in regijami; presoja obtožnice, ki jih je sprožil parlament

ter presoja dopustnost referendumov o posameznih temah (Di Palma, G., Knights, F. M.,

Clark, M., Nangeroni., G., Wickham, J. C., Marino, A. J., 2016).

Parlament predstavlja zakonodajno telo. Zakon razglasi predsednik republike, ki v

primeru neustavnosti ali neprimernosti zakona le-tega vrne parlamentu v ponovno

http://www.export-entreprises.com/


17

odločanje. Zakon začne veljati z objavo v Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana, ki

je Uradni list republike Italije.

Italijanski pravosodni sistem je sestavljen iz niza sodišč in sodnikov, ki skupaj s tožilci

pripadajo istemu civilnemu storitvenemu sektorju, in katerih položaji so zamenljivi.

Najvišje sodišče je vrhovno sodišče za pritožbe, ki je pristojno za pritožbe in daje sodbe

le na pravna vprašanja. Upravna sodišča imajo funkcijo zaščite individualnih interesov in

izvajanja nadzora ter kontrole nad javnimi sredstvi. Računska sodišča imajo funkcijo

presojanja v davčnih zadevah.

Lokalna sodišča, sodniki in odvetniki sistem pogosto zlorabljajo za dosego svojih ciljev.

Skoraj vsak lahko z denarjem ali s strokovnim znanjem zakon uporabi v svojo korist.

Pravni sistem temelji na rimskem pravu, predvsem njegovem civilnem pravu, in na

francoskem pravu (Napoleonovo pravo, ki temelji na rimskem pravu). Italijanski pravni

sistem je zapleten. Konfliktnost med zakoni, izmed katerih so mnogi nastali pred

mnogimi leti, begajo odvetnike in sodnike. EU direktive še bolj zapletajo situacijo

zapletenosti pravnega sistema. Sodišča meljejo zelo počasi, kar traja leta in leta.

Povprečni čas med obtožnico in sodbo sodišča je 10 let (Just Landed, 2016c).

3.1.3 Kulturno-socialno okolje

Italija je dežela visokokontekstne kulture, kjer je izražanje zelo pomembno. V središču

sta človek in komunikacija, kjer so poudarjene govorica telesa, barva glasu in mimika. V

ospredju so odnosi in zaupanje. Ker Italijani dojemajo čas nekoliko »ohlapno« in

fleksibilno, spadajo med polihrone kulture, za katere je značilno opravljanje več nalog

hkrati. Glede na dojemanje prostora spada med nizkoteritorialne kulture, saj ločenost

prostorov ni pomembna (Ileršič, 2013, str. 136–139).

a) Jezik

Uradni jezik Italije je italijanščina, ki jo govori 93 % prebivalstva. Približno 50 %

prebivalstva govori regionalno narečje kot materni jezik. Veliko narečij je nerazumljivih

in po mnenju jezikoslovcev predstavljajo samostojne jezike, ki niso uradno priznani. 1 %

populacije govori jezike manjšin, ladin (Dolomiti v Trentino, Južna Tirolska in Belluno),

slovenščino (Friuli-Venezia Giulia), nemščino (Alto – Adige), francoščino (Val d´Aosta),

0,2% govori albanščino (južni deli Italije, Sicilije, Calabria, Molise, Abruzzo, Campania,

Puglia, Basilicata), hrvaščino (Molise) in grščino. Katalanščino govorijo v Algheri, na

Sardiniji (0,7 % prebivalstva) (BBC, 2016).

b) Religija

Italija je krščanska dežela, saj je 88,6 % populacije rimskokatoliške vere, od katerih je

približno tretjina aktivnih vernikov. 0,6 % prebivalstva je jehovcev, 0,8 % populacije

predstavljajo ostala krščanska verstva, kot so protestantje in pravoslavni verniki. 1,3 %

prebivalstva predstavljajo budisti, muslimani in judje. Neverniki oz. ateisti predstavljajo

8,8 % prebivalstva.

Katoliška cerkev ima velik vpliv na vlado in organizacijo javnega življenja. Cerkev je še

vedno v središču italijanske družbe in politične moči, kljub zmanjšanju pomena cerkve

in njenega vpliva na državo (Just Landed, 2016d).

18

c) Družinska in družbena struktura

Obstajajo kulturne razlike v načinu življenja in vrednotah med severno Italijo, kjer ima

družina v povprečju enega ali dva otroka, ter južno Italijo, kjer imajo več kot dva otroka.

Zaradi zmanjšanja števila rojstev in povečanega števila parov brez otrok je prišlo do

upada števila povprečnih članov na družino. Zmanjšalo se je število porok in narašča

število enostarševskih družin. Razširjen tip današnje družine v Italiji je, da se član vsak

dan vozi ali pa živi nekaj časa drugje zaradi dela, kar je vzrok za različne vloge

posameznikov v sklopu družine v različnih življenjskih obdobjih, zunaj in znotraj družin.

Spreminja se vloga ženske, saj je veliko žensk neodvisnih in uspešnih pri svojem delu.

Vzrok upada porok oziroma kasnejšega poročanja parov je v izobraževanju in stroških,

ki so povezani z njim, pomankanju ekonomske neodvisnosti in nezaposlenosti. Posledice

tega se kažejo tudi v tem, da se ženske pri povprečno 30,8 letih odločijo za prvega otroka.

V primerjavi s preteklostjo ostajajo moški dlje časa pri svojih starših, čemur vzrok je tudi

ekonomska neodvisnost (Life in Italy, 2016a).

Italijanski inštitut za statistiko prebivalstvo razvršča v sistem šestih razredov socialne

strukture, ki zajemajo buržoazijo (10 % zaposlenih), srednji razred belih ovratnikov (17

% zaposlenih), urbano malo buržuazijo (10 % zaposlenih), podeželsko malo buržuazijo

(10 % zaposlenih), urbani delavski razred (37 % zaposlenih) in podeželski delavski razred

(9 % zaposlenih). Prehod iz enega socialnega razreda v drugega je zapleten in je odvisen

od sprememb poklica v strukturi. Največja mobilnost med razredi je znotraj delovnega

razreda podeželja (91,1 %) (Advameg, 2016c).

d) Vrednote in prepričanja

Italijani so neposredni, strastni ljubitelji življenja, ki ga je potrebno izkusiti in izkoristiti

na vsakem koraku. Najpomembnejši vrednoti sta zavezanost in lojalnost družini. Širša

družina preživlja skupaj vikende in praznike ter se velikokrat zbira na družinskih

srečanjih.

Eno najpomembnejših vrednot predstavlja zaupanje, vendar traja nekaj časa, da ga od

Italijanov dobiš; ko le-tega enkrat imaš, traja celo življenje. Prav tako zelo močno

spoštujejo starejše, ljudi s statusom in z avtoriteto. Spoštovanje se izraža s tonom glasu

in z nazivom (Atma Global Inc., 2013). Pomembni so ugled, odobravanje ljudi, humor,

všečnost, zanesljivost, poslovni uspeh in finančna varnost. Regionalne razlike med

severno in južno Italijo se odražajo tudi pri prepričanjih in vrednotah. Severna Italija ceni

časovno točnost, organizacijo, ekonomski uspeh, zanesljivost, medtem ko južni del ceni

predvsem prijateljstvo, prijaznost, lahkotno življenje in uživanje; ohlapnejše dojemajo

čas. Zelo pomembna sta prvi vtis in nastop, na osnovi katerih oblikujejo mnenje o

posamezniku (Depauw University, 2016).

e) Šege in običaji

Italijani imajo veliko praznovanj, kjer častijo različne svetnike, praznikov in pomembnih

dogodkov italijanske zgodovine, ki jih obeležujejo. Vsako mesto ima svoje običaje,

praznike in zavetnike, ki izvirajo iz verske in zgodovinske tradicije. Tradicijo obedovanja,

jemljejo zelo resno, saj imajo 1–2 uri odmora zanj, prav tako se večina trgovin ob 12. uri

zapre in ponovno odpre ob 14. uri. Trg (piazza) predstavlja središče kulturnega in

socialnega druženja (Compare Infobase Ltd., 2016). Italijani so pridni delavci, vendar se

znajo tudi sprostiti. Tipični delovni čas traja od 8. do 13. ure in 15. do 19. ure, od

ponedeljka do petka. Večina ljudi dela še v soboto, nedelja pa je čas za počitek. Druženje

v gostiščih in glasbeni festivali jim omogočajo interakcijo z drugimi, ki jim je zelo

pomembna (Depauw University, 2016).

19

f) Izobraževanje

Izobraževanje, ki ga financira država, je dostopno vsem državljanom Italije. Javne

izobraževalne institucije dopolnjujejo zasebne. Šolstvo v veliki meri temelji na

teoretičnem znanju, premalo pa na praktičnem usposabljanju in delovanju

(Understandingitaly, 2010).

g) Estetika

Pri Italijanih je zelo cenjena estetika oziroma lepota na vseh ravneh življenja, od

umetnosti do poslovanja. Lepoto vidijo v vseh stvareh in veliko pozornosti namenjajo

malenkostim. Estetika se kaže v oblačenju, v izbiri daril, arhitekturi, literaturi, umetnosti

in načinu življenja (Atma Global Inc., 2013).

h) Materialna kultura

Italija ima učinkovito in sodobno infrastrukturo, saj je celoten polotok povezan s širšim

sistemom železnic, avtocest, letališč in pristanišč, ki so ključni element prometnega

sistema. Cestna transportna infrastruktura se redno izboljšuje in vzdržuje, saj se večino

blaga prevaža v cestnem prometu. Le-ta zagotavlja visoko razvite in učinkovite med sabo

povezane avtoceste in ostale ceste, predvsem na severu (6.460 kilometrov avtocest;

654.676 kilometrov cestnega omrežja). Železniški sistem je zelo razvit (19.394

kilometrov železniških prog), prav tako je promet točen, udoben in poceni. Infrastruktura

južne Italije je slabše razvita, razen pristanišč.

Električno energijo zagotavlja sistem 220-voltnega napajalnega sistema, ki pokriva

celotno državo. Telefonski sistem je dobro razvit in avtomatiziran (Advameg, 2016d).

Italija je 13. država z največ mobilnimi telefoni, saj je 136 mobilnih telefonov na 100

ljudi (Google.com, 2016). Zdravstveni sistem je sestavljen iz zasebnih in javnih

zdravstvenih ustanov (EconomicsHelp.org, 2015). Šolski sistem zajema vzgojno-

izobraževalne institucije, ki so v javni lasti in zasebni (Life in Italy, 2016b). Italijanska

finančna infrastruktura je sestavljena iz centralne banke, poslovnih bank in plačilnih

sistemov ter kreditno informacijskih pisarn in registrov zavarovanj (Bank of Italy, 2016).

i) Tihi jezik mednarodnega poslovnega komuniciranja

Pri formalnem spoznavanju so zelo pomembni spoštljiv odnos, stisk roke, pozdrav in

vikanje osebe. V poslovnem svetu je pomemben naziv zaposlenih, predvsem pri starejših.

Prav tako je pomemben stisk rok ob odhodu. Zelo pomemben je »jezik gibov«, premiki

rok, drža glave in ramen, izraz na obrazu ter očesni kontakt pri komuniciranju (Just

Landed, 2016a). Vljudno je sedeti blizu ljudi. Kljub ohlapnosti s časom pričakujejo, da

bo tujec točen, netočnost razumejo kot žalitev, čeprav sami zamudijo sestanek (Atma

Global Inc., 2013).

Poslovanje je zelo poosebljeno, poudarek je na komunikaciji (Hrastelj, 2008, str. 93).

Italijanski pogajalski slog se sestoji iz naslednjih značilnostih:

osnovo pogajanj predstavljata zaupanje in všečnost, čemur sledi dobra

komunikacija, ki povezuje predloge in protipredloge;

italijanski pogajalci obvladajo improvizacijo in dajejo prednost osebnim

odnosom, prav tako so odprti, gostoljubni, niso vsiljivi, intenzivno uporabljajo

govorico telesa in ne ločijo med poslovnim ter zasebnim delom pogajanj; radi

zamujajo na sestanke in neradi informirajo nasprotno stran z neprijetnimi

20

informacijami; zaradi nižjih dajatev izrabljajo luknje v predpisih in zakonih ter o

tem odprto razpravljajo s poslovnimi strankami;

pomembno vlogo ima kupčevanje (Hrastelj, 2008, str. 94–95).

Dajanje daril kot del poslovne kulture ni pogosto, razen majhnih daril kot znak

prijateljstva in zahvale za gostoljubnost. Poslovni kodeks oblačenja določa formalna

oblačila temnih barv za moške, za ženske so primerni elegantni in preprosti hlačni ali

krilni kostimi, preprosta naličenost in nakit. Pogosto je tudi neformalno oblačenje, ki

mora biti okusno usklajeno in modno (Passport to Trade, 2014).

3.1.4 Geografsko okolje

Italija je polotok južne Evrope, ki sega v Sredozemsko morje, obsega še otoka Sicilijo in

Sardinijo ter 70 manjših otokov. Glavno mesto je Rim, ki se nahaja na zahodu osrednjega

dela države. Na severu meji na Švico in Avstrijo, na severo-vzhodu na Slovenijo, na

vzhodu meji na Jadransko in Jonsko morje, na zahodu na Tirensko in Ligursko morje, na

severu-zahodu pa na Francijo. Razen rodovitne doline reke Pad (Padska nižina) na severu

in ozkih obalnih pasov proti jugu je Italija večinoma gorata (Dolomiti, Apenini). Večina

Italije ima sredozemsko podnebje, topla in suha poletja ter mile zime; v višinah

Apeninskega gorovja in Alp so pogoste hude zime.

Najpomembnejši viri so zemeljski plin, nafta, lignit, žveplo, pirit, svinec, mangan, cink,

živo srebro, boksit, azbest in magnezij. Bogata je z gradbenimi kamni, kot so marmor.

Obalne vode so bogate z ribami, predvsem s sardinami, tunami in sardoni; sladke vode

pa z jeguljami in s postrvmi (Countriesquest.com, 2016). Zaradi skromnih virov je

odvisna od uvoza kovin in mineralov (Encyclopedia Britannica Inc., 2016).

Italija ima 59,801.486 prebivalcev. 70,5 % prebivalcev živi na urbanih področjih.

Pričakovana skupna življenjska doba ob rojstvu znaša 81.8 let (Countrymeters, 2016).

Razmerje med spoloma celotnega prebivalstva je 0,959, kar pomeni, da je 959 moških na

1000 žensk (Countrymeters, 2016). Koeficient skupne odvisnosti prebivalstva Italije

znaša 51,7 % in pomeni razmerje med vzdrževanimi družinskimi člani ter produktivnim

prebivalstvom; prav tako kaže pritisk vzdrževanega prebivalstva na produktivno

prebivalstvo. Migracijski saldo 3,92 na 1000 prebivalcev pomeni, da se na 1000

prebivalcev priseli 3,92 ljudi. Priseljevanje (imigracije) je večje kot odseljevanje

(emigracije). Naravni prilastek - 0,16 % pomeni, da je smrtnost večja kot rodnost. Na

1000 prebivalcev se rodi 8,65 otrok. Indeks rasti prebivalstva znaša 0,23 % (177. mesto

na svetu po rasti prebivalstva).

Italija je dežela velike regionalne razpršenosti v primerjavi z ostalimi državami. Ima

sodobno in učinkovito infrastrukturo, ki omogoča učinkovitost sistema tovornega

prometa. Prometne infrastrukture se stalno posodabljajo. Večina infrastrukture zavzema

severni in osrednji del države (z izjemo pristanišč), kar je posledica industrije in

gospodarskih aktivnosti, ki so skoncentrirane v ti dve območji (FreightFox Inc, 2015).

3.1.5 Tehnološko-informacijsko okolje

Italija ima zelo napredno tehnologijo, povezano z avtomobilsko industrijo, predvsem s

podjetji luksuznih avtomobilov, kot so Ferrari, Lamborghini in Maserati. Stalne inovacije

so ponesle avtomobilsko industrijo v sam svetovni vrh tehnološkega napredka

(Wordpress.com, 2016a).

21

Tehnološki napredek je viden v proizvodnji težkih strojev in ostalih transportnih sredstev,

kot so motorji, mopedi, tirna vozila in letalska industrija. Kar se tiče informacijske

tehnologije, je zelo slabo razvita (Wordpress.com, 2016b). Uporaba interneta je pod

evropskim povprečjem, saj ga uporablja le 65,6 % (leta 2016) populacije (Internet Live

Stats, 2016). Vzrok je v slabi infrastrukturi za visoko hitrostne širokopasovne Internetne

povezave, predvsem na podeželju. Prav tako je nad evropskim povprečjem (20 %) v

številu populacije, ki še nikoli niso uporabljali interneta. Slaba uporaba interneta je

največja predvsem na jugu Italije (The Local Italy, 2014).

Italija izstopa po številu patentov v strojni industriji (več kot 20 %) in metalurgiji, daleč

nad drugimi državami (Aiello, F., Bellone, M., Carra, L., Cima, S., 2013).

Slika 1: Patenti po sektorju, v odstotkih

Vir: (Statista, 2015).

3.1.6 Energetsko okolje

Proizvodnja električne energije s pomočjo hidroenergije je najbolj razvita v alpskih in

apeninskih dolinah (Encyclopedia Britannica Inc., 2016). Največ električne energije

proizvede s pomočjo termoelektrarn, z zgorevanjem premoga ali zemeljskega plina (52,9

%, 2014). Povečuje se proizvodnja zelenih energij, energij iz obnovljivih virov,

geotermalna, vetrna in fotovoltaična (sončne celice) proizvodnja električne energije.

Električno energijo uvaža iz Švice in Francije, pa tudi Avstrije ter Slovenije (ISPI, 2015).

Terna je državni upravljavec, ki razvija in vzdržuje več kot 90 % vsega električnega

omrežja. Skrbi za storitve v zvezi s prenosom, z razpečevanjem električne energije in za

nadgradnjo prenosnega omrežja (Carielo, 2008). Leta 1973 je domača oskrba z

zemeljskim plinom pokrila skoraj 90 % potreb v Italiji, leta 2012 pa še le 11 %. Največja

poraba plina je v zagotavljanju ogrevanja v stanovanjskih objektih. Uvoz zemeljskega

plina naj bi v letu 2018 narasel na 90 %. Največ uvozijo iz Alžirije, Rusije, Libije,

Kvartarja in Nizozemske. Plinska infrastruktura zajema štiri cevovode (TRANSMED,

Greenstream, TAG, TENP / Transitgas), tri terminale za uvoz in deset skladišč plina

(IEA.org., 2014).

22

3.1.7 Naravno okolje

Italija se trenutno sooča z okoljskimi vprašanji, ki vključujejo onesnaževanje zraka zaradi

prometnih in industrijskih virov; onesnaževanje celinskih voda, kisli dež in neustrezno

ravnanje z industrijskimi odpadki. S svojo okoljsko politiko in finančnimi spodbudami je

Italija naredila velik premik v ekologiji z uporabo tehnologije za sončno energijo. V letih

2008 do 2013 so se stroški fotovoltaičnih sistemov zmanjšali za 72 % (AZoNetwork Ltd.,

2016). Okoljska politika spodbuja recikliranje odpadkov. Posledica le-tega je razvoj

ravnanja z odpadki v industriji in ustvarjanje novih delovnih mest pri ravnanju z odpadki.

»Zeleno« politiko namerava vpeljati v gospodarstvo z okolju prijaznejšim davčnim

sistemom; izdatki in naložbami, povezanimi z okoljem; ustanavljanjem novih delovnih

mest in širjenje trga, povezanega z varovanjem okolja; ter spodbujanje okoljskih

tehnologij in ekoloških inovacij (EEA, 2015).

Zaščita okolja z Direktivo o embalaži in odpadni embalaži določa skupne standarde za

predelavo odpadkov in recikliranje, katera določa, da morajo proizvajalci in izvozniki

zmanjšati embalažo svojih izdelkov, ki jih izvozijo v EU. Italija je prepovedala prodajo

kozmetike, ki je preizkušena na živalih (The Canadian Trade Commissioner Service,

2015).

3.2. Gospodarsko okolje

Italija je deveta svetovna gospodarska velesila, merjeno z velikostjo BDP. Problem

predstavljajo politična nestabilnost, ekonomska stagnacija in pomankanje strukturnih

reform. Manjša gospodarska rast je posledica krize, ki je prizadela že tako krhko

italijansko gospodarstvo. Gospodarstvo se sooča s številnimi izzivi, kot so nezaposlenost,

ki je posledica pomanjkljivosti trga dela in vedno večje svetovne konkurence, ter velik

javni dolg (drugi največji v EU in 50. na svetovni ravni).

Osnovna dejanja gospodarske politike so usmerjena na zmanjšanje posledic finančne

krize. Uvedli so varčevalne ukrepe, katerih cilj je zmanjšati naraščanje javnega dolga in

vladnega primanjkljaja. Javni dolg je leta 2015 znašal 132,8 % BDP-ja (FocusEconomics,

2016).

Uvedene so bile številne strukturne reforme za javno upravo in javno šolstvo, da bi

povečali konkurenčnost človeškega kapitala. Naložbeno ozračje ostaja togo zaradi

delovne zakonodaje, katere vzrok so visoki stroški delovne sile, neučinkovitost javnih

služb in sodnega sistema (FocusEconomics, 2016). Največji problem gospodarstva

predstavljajo nizka gospodarska rast, slaba kreditna aktivnost bank, brezposelnost in

socialna napetost (Izvozno okno, 2016a).

Po svobodi poslovanja Italija zavzema 65. mesto na svetovni lestvici. Zapletenost

birokracije povzroča zamude in večje stroške podjetniških aktivnosti, saj so izdaje

dovoljenj zamudne ter drage (Das, 2016). Najvišja stopnja osebne obdavčitve znaša 43

%, najvišja stopnja obdavčitve poslovanja pa 27,5 %. Potem so še drugi regionalni in

občinski davki na dohodek, davek na dodano vrednost ter davek na dediščino, tako da

celotna davčna obremenitev znaša 42,6 % BDP. Trošenje države znaša približno 51 %

BDP (The Heritage Fundation, 2016).

Indeks konkurenčnosti je ocena konkurenčnosti narodnega gospodarstva, ki nam omogoči

vpogled v produktivnost in blaginjo določenega gospodarstva. Za Italijo v letih 2014–


23

2015 znaša 4,46 (43. mesto od 140. držav) od 7 možnih točk (World Economic Forum,

2016). Italija spada med napredna gospodarstva Evrope, ki ima zaradi krize, ki se je začela

leta 2007, omejen dostop do financ, kar je glavna ovira za hitrejšo rast gospodarstva. Prav

tako je upadlo zaupanje v javne institucije, kar je posledica gospodarske nestabilnosti in

krize (Inštitut za ekonomska raziskovanja, 2015). Povečan razpoložljiv dohodek in nizke

obrestne mere so povečale kupno moč gospodinjstev (Banca D´Italia, 2016b).

a) Zunanjetrgovinska politika

Italija je članica Evropske unije, ki je carinska unija in vodi enotno carinsko politiko proti

tretjim državam, nečlanicam. Prav tako EU s tarifnimi opustitvami za izdelke, ki se ne

proizvajajo na določenem območju; s splošnim sistemom preferencialov, z ugodnostmi,

ki jih dobijo države v razvoju z ukinitvijo ali znižanjem uvoznih proizvodov; s

protidumpinškimi ukrepi ter s posebnimi ureditvami pri uvozu izdelkov določenih

sektorjev omogoča svobodnejše trgovanje ter zmanjšuje prepreke pri trgovanju z

državami nečlanicami (Izvozno okno, 2016h). Gospodarsko sodelovanje med Italijo in

Slovenijo urejajo številni bilateralni, dvostranski sporazumi (Izvozno okno, 2016i). Italija

je ena izmed najpomembnejših slovenskih gospodarskih partneric (Ministrstvo za

zunanje zadeve, 2015).

Italija je gostiteljica množice mednarodnih razstav in sejmov, od keramike,

nanotehnologije ter vse do medicinske tehnologije, navtike, turizma itd., ki povezujejo

kupce in dobavitelje na mednarodni ravni (Sima Media GmbH, 2016). Z različnimi uradi

in agencijami, kot sta Generalni direktorat za kulturo in gospodarsko promocijo ter

inovacije (ESTERI, 2016) in ICE spodbuja izvoz ter mednarodno sodelovanje (ICE,

2016).

b) Zunanjetrgovinska struktura

Glavni izvoz leta 2015 predstavljajo mehanski stroji in oprema (20,1 %), motorna ter

luksuzna vozila (8,3 %), oblačila in obutev (2,6), elektronska oprema (5,9 %) ter

farmacevtski izdelki (4,8 %). Italija ima pomembno vlogo na svetovnem trgu luksuznega

blaga (Worlds Top Exports, 2016a).

Ker je Italija skromna s svojimi naravnimi viri, je energijski in proizvodni sektor v veliki

meri odvisen od uvoza. Zaradi velikega uvoza je trgovinska bilanca komaj pozitivna.

Največji del uvoza v letu 2015 predstavljajo goriva 17 %, medtem ko strojna oprema

znaša 14,2 %, surovine 10 % ter hrana 7 %. V zadnjih šestih letih se je uvoz letno

povečeval za 0,4 % (FocusEconomics, 2016).

Uvoz v letu 2015 se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšal za 26,8 %. V primerjavi z

letom 2014 se je zmanjšal za 13,7 %. Italijanski uvoz predstavlja 2,2 % svetovnega uvoza

(Intracen org., 2016). Od goriv, ki predstavljajo 12,8 % vsega uvoza v letu 2015, uvozijo

največ surove nafte, naftnih plinov, predelanih naftnih olj, električne energije, premoga,

mineralnih voskov, šote ter koksa (Worlds Top Exports, 2016b). Drugi največji uvoz

predstavlja strojna oprema, kateri sledijo uvoz vozil, elektronska oprema, plastika, železo

in jeklo.

Največji del uvoženih izdelkov je iz evropskih držav, predvsem Nemčije (15,4 %),

Francije (8,7 %), Nizozemske (5,6 %), Španije (5 %), Belgije (4,6 %) in Rusije (3,9 %).

Sledijo uvoženi izdelki iz azijskih držav (20,3 %), predvsem Kitajske (7,6 %) ter afriških

držav in držav severne Amerike, predvsem ZDA (3,8 %) (Intracen org., 2016).

24

Posledica številnega uvoza blaga je nizek saldo trgovinske bilance, predvsem zaradi

velikega uvoza fosilnih goriv. Visok uvoz fosilnih goriv predstavlja priložnost za Italijo,

da si izboljša položaj ter se osredotoči na inovacije alternativnih virov energije, ki so bolj

prijazni naravi, posledično pa bi zmanjšala uvoz energentov (Worlds Top Exports,

2016b).

V letu 2015 je presežek v blagovni menjavi znašal 2,1 % BDP-ja (Izvozno okno, 2016f).

Italija je ena ključnih zunanjetrgovinskih partneric Slovenije. Več kot 90 % blagovne

menjave se izvede predvsem s severnim delom Italije (Ministrstvo za zunanje zadeve RS,

2015).

Slika 2: Blagovna menjava med Slovenijo in Italijo, od leta 2010 do leta 2016

Vir: (Izvozno okno, 2016i).

Slovenija izvozi v Italijo največ mineralnih goriv in olj (12 %); sledi izvoz vozil, delov

za vozila in pribor (10 %); železo in jeklo (8 %); les in njegovi proizvodi (7 %); električni

stroji, deli in oprema (7 %); plastične mase in proizvodi iz plastike, gume ter ostalih

nekovin (7 %) (Izvozno okno, 2016i).

c) Monetarna politika

Banka Italije lahko poseže v zvezi z mehanizmom določanja deviznih tečajev II (ERM

II), ki določa osnovne smernice sodelovanja v politiki menjalnega tečaje Evropske

centralne banke z nacionalnimi centralnimi bankami držav članic EU, ki še niso sprejele

Evra kot nacionalne valute. Prav tako lahko kupuje ali prodaja devize na trgu v zvezi s

servisiranjem deviznega dolga in z uravnoteženostjo pritokov ter odtokov brez sprememb

višine ali sestave deviznih rezerv. Centralna banka za spremembo sestave deviznih rezerv

uporablja devizno poslovanje, da bi dosegla maksimalno ravnovesje med tveganjem in

donosom (Banca D´Italia, 2016b).

Težave bančnega sistema so posledica slabih ali dvomljivih kreditov, odobrenih v

preteklosti. Vlaganja zasebnih vlagateljev so povečala kapital v bankah, ki počasi

okrevajo. Vlada poskuša rešiti Banco Monte dei Paschi di Siena (tretja največja banka),

ki je v krizi zaradi slabih kreditov, da bi se izognila izgubi bančnih vlagateljev ter junior

imetnikov obveznic (podrejenih obveznic z visokim tveganjem). EU prepoveduje

reševanje bank z uporabo javnih sredstev, razen, če imetniki obveznic in vlagatelji

prevzamejo svoj del bremena. Ker je Italija odvisna od uvoza, je zelo občutljiva na

spremembe uvoznih cen (FocusEconomics, 2016).

25

Večina držav članic EU, tudi Slovenija, je prevzela enotno evropsko valuto evro, kar

izniči valutno tveganje pri poslovanju z državami, ki so članice monetarne unije


Slika 3: Devizne rezerve (v mio €)

Vir: (Trading Economics, 2016d).

Devizne rezerve nadzira centralna banka, Banca D´Italia, predstavlja jih zlato ali posebna

valuta. Lahko so tudi posebne pravice črpanja ali vrednostni papirji, izraženi v tuji valuti

(zakladne menice, državne ali podjetniške obveznice, delnice). Devizne rezerve so se od

leta 1999, ko so bile najnižje, v povprečju povečale za 81548,73 mio €. Najvišje so bile

septembra 2012 (Trading Economics, 2016d).

Obrestna mera na območju EU znaša v povprečju 2,20 % od leta 1998 do leta 2016.

Najvišja je bila oktobra 2000, ko je znašala 4,75 %, rekordno nizka pa marca 2016, ko je

padla na 0 % (Trading Economics, 2016j).

Slika 4: Obrestna mera, Italija (v obdobju od leta 2006 do leta 2016, v odstotkih)

Vir: (Trading Economics, 2016j).

Od junija 2015 do junija 2016 je Italija v plačilni bilanci zabeležila presežek, ki znaša

48,5 milijarde EUR, kar je 2,9 % BDP-ja. To je posledica povečanja presežka bilance

blaga v preteklem letu. Stanje bilance storitev je nekoliko upadlo (Banca D´Italia, 2016b).

26

Slika 5: Tekoči račun plačilne bilance Italije (v obdobju od leta 2010 do 2016, v

milijardah EUR)

Vir: (Banca D´Italia, 2016b).

d) Gospodarska struktura

Gospodarska struktura večinoma sloni na storitvah in proizvodnji. Sektor storitev znaša

skoraj tri četrtine bruto domačega proizvoda (BDP)1 in zaposluje približno 65 % vseh

zaposlenih. Najpomembnejše storitve so trgovina na debelo, maloprodaja in transportne

storitve ter turizem.

Industrija šteje četrtino BDP-ja in zaposluje približno 30 % vse delovne sile. Proizvodnja

je najpomembnejši podsektor industrije, specializiran za visoko kvalitetne izdelke strojne

in tekstilne industrije, industrijskih konstrukcij ter izdelkov prehrambne in pohištvene

industrije, ki obsega predvsem majhna in srednja družinska podjetja. Ti izdelki prispevajo

pomemben del k izvozu. Kmetijstvo zajema približno 5 % BDP-ja in zaposluje 4 %

delovne sile.

Italija je razdeljena na visoko industrializiran, bogat in razvit severni del, kjer se

proizvede približno 75 % BDP-ja, ter na kmetijski južni del, ki je manj razvit. Posledice

različnega razvoja gospodarstva se kažejo v večji nezaposlenosti južnega dela in v

manjšem BDP-ju na prebivalca, na jugu države (FocusEconomics, 2016) .

Italijanski BDP na prebivalca znaša 29.847 $ in je 4,9-krat višji kot je svetovno povprečje.

Vzroka sta visoka gospodarska aktivnost in visok življenjski standard. BDP znaša 1,81

bilijona $ in je 131-krat večji od svetovnega.

Rast BDP-ja Italije je nižja od ostalih (za 0,76 % leta 2015) držav južne Evrope (v

povprečju za 2,56 % leta 2015).

1 Bruto domač proizvod (BDP) je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni

znotraj ene države (določen na osnovi lokacije proizvodnih faktorjev) (Lah, 2000, str. 144).

27

Slika 6: Stopnja rasti BDP

Vir: (Trading Economics, 2016c).

Bruto nacionalni proizvod (BNP)2 na prebivalca predstavlja čisti prihodek od naložb v

tujini in znaša 32.790 $; torej je 5,5-krat večji od svetovnega povprečja. Skupni BNP pa

je 70-krat višji od svetovnega povprečja in znaša 1.81 bilijona $.

BNP je manjši od BDP-ja, kar pomeni, da ima Italija več tujih naložb doma kot svojih v

tujini (Graphiq Inc., 2016).

Slika 7: Tuje neposredne investicije v Italiji (od julija 2015 do aprila 2016)

Vir: (Tradeing Economics, 2016).

Italija s številom neposrednih tujih investicij (NTI) spada na 10. mesto svetovne lestvice.

Tokovi neposrednih tujih investicij so spremenljivi, odzivajo se na okoliščine, ki jih je

ustvarila gospodarska kriza. Leta 2014 so znašale le 0,6 % BDP-ja, kar je v primerjavi z

letom 2007, pred kriznim časom, ko so znašale 1,8 % BDP-ja, velik upad (UNCTAD,

2Bruto nacionalni proizvod (BNP) je določen na osnovi lastništva produkcijskih faktorjev, torej zajema tudi

dohodke, ustvarjene v tujini (Lah, 2000, str. 144).

28

2015). Italijanske investicije v tujini se povečujejo (1,1 % BDP) in že presegajo tuje

neposredne investicije v državi.

Ključni razlogi za vlagatelje se kažejo v sposobnostih prilagajanja malih in srednje velikih

podjetij; v kvalificirani delovni sili, ki ima tehnična znanja in izkušnje z visoko

kakovostno proizvodnjo; izvajanju večjih sejmov (Milan Expo leta 2015), ki pritegnejo

svetovne kupce; privatizacijo državnih podjetij in priložnosti v različnih sektorjih, ki jih

ustvarja vlada z reformami. Problem investiranja še vedno predstavlja ovirajoča

birokracija in davčni sistem ter posledično visoki stroški pristojbin in postopkov;

organiziran kriminal in korupcija v zvezi s poslovanjem podjetij; slaba infrastruktura na

jugu države ter težko uveljavljanje intelektualne lastnine (Banco Santander S.A., 2016).

Glavne vlagateljice so predvsem ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Španija.

Največ investirajo v komunikacije, transport, turizem in obnovljive vire energije (Izvozno

okno, 2016g).

Stopnja inflacije je zelo nizka. V letu 2015 je bila 0,1 %, v letu 2016 pa predvidevajo, da

bi znašala 0,2 %. Deflacija je posledica upada cen, v primerjavi z letom 2015, predvsem

prometnih storitev, stanovanjskih in komunalnih storitev. Znižale so se v povprečju za

2,1 %. Pri cenah hrane in brezalkoholnih pijač, gostinskih ter nastanitvenih storitvah, pri

storitvah za rekreacijo in kulturo, zdravstvenih storitvah je bila zabeležena rast cen

(Trading Economics, 2016b).

Nezaposlenost je v letu 2015 narasla na 11,9 %; le-ta pa naj bi se v letu 2016 znižala na

11,1 % ter leta 2018 dosegla 10,8 % (Izvozno okno, 2016g). Brezposelnost je predvsem

posledica dolge gospodarske krize, oslabljene rasti gospodarstva in strukturalnih

problemov.

Največja brezposelnost je med mladimi, starimi med 15 in 24 let, saj znaša 36,9 %.

Problem zaposlovanja v večini predstavlja mlado nekvalificirano prebivalstvo (tisti, ki

niso dokončali »višje srednje« šole), ki je težje zaposljivo. Le-ti predstavljajo 10 %

brezposelnih, kar je nad evropskim povprečjem, ki znaša 6 % (OECD, 2016a).

Slika 8: Gibanje brezposelnosti v Italiji v obdobju od leta 1990 do leta 2012 (v

odstotkih)

Vir: (FocusEconomics, 2016).

Dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so eno leto ali več brez zaposlitve, in aktivno iščejo

zaposlitev, je 7,8 % (evropsko povprečje je 2,6 %).

29

Posameznik zasluži povprečno 34.744 USD na leto, kar je nižje od evropskega povprečja,

ki znaša 40.974 USD. 11,8 % delavcev se sooča z visokim tveganjem izgube zaposlitve

(evropsko povprečje je 6,3 %) (OECD, 2016b).

e) Članstvo v mednarodnih integracijah

Obseg trgovine se je po pridružitvi Italije v Evropsko unijo, kateri se je pridružila 1. 1.

1958, znatno povečal (FocusEconomics, 2016).

Je članica Organizacije združenih narodov, NATA, OECD, OVSE, DAC, IMF, Svetovne

trgovinske organizacije, G8, G10 in G20 (Izvozno okno, 2016a).

3.3. Tržno okolje

a) Kupna moč

BDP na prebivalca, usklajen s pariteto kupne moči (PPP), izračunamo tako, da BDP

delimo s številom prebivalstva.

Uskladitev BDP na prebivalca s pariteto kupne moči (PPP) Italije predstavlja 189 %

svetovnega povprečja (Trading Economics, 2016k). Povprečje BDP na prebivalca,

usklajeno s pariteto kupne moči, v povprečju od leta 1990 do leta 2015 znaša 34.685,09

USD (The Global Economy, 2016).

Slika 9: BDP na prebivalca, usklajen s pariteto kupne moči (PPP)

Vir: (The Global Economy, 2016).

Minimum je dosegla Italija v letu 1990 s 30.746,19 USD, maksimum pa v letu 2007 s

38.124,75 USD (The Global Economy, 2016).

Če primerjamo BDP na prebivalca, usklajenega s stopnjo kupne moči (PPP) Italije s

Slovenijo, vidimo očitno razliko, katere vzrok sta večji BDP na prebivalca in kupna moč

Italije v primerjavi s Slovenijo (Index Mundi, 2016).

30

Slika 10: BDP na prebivalca, usklajen s stopnjo kupne moči (PPP), v mednarodne

dolarje; primerjava Italije in Slovenije

Vir: (Index Mundi, 2016).

b) Struktura distribucije

Distribucija oziroma razpečava so skupine aktivnosti, s katerimi premostimo časovne in

prostorske razlike od proizvodnje do uporabe izdelkov. Distribucijski kanal je mreža

povezovalnih organizacij, ki povezujejo proizvajalca z uporabnikom. V njem pride do

pretoka izdelkov, plačil, lastništva, informacij in promocijskih sporočil (Dubrovski, 2006,

str. 365).

V Italiji je v zadnjem desetletju močno povečanje potrošnje informacij, tako preko spleta

kot tradicionalnih kanalov, od radia, televizije do tiskanih medijev (Communication

Director, 2016). Prav tako informacije nudijo številni sejmi in razstave iz različnih

gospodarskih panog. Izvajanje plačil ponujajo različna podjetja, ki ponujajo različne

plačilne pogoje in urejanje plačil podjetjem (The Paypers, 2016). Prav tako so na

razpolago mnoga posredniška podjetja in trgovci na debelo, ki naprej prodajajo proizvode

drugim podjetjem in trgovcem. Različni prodajni zastopniki, predstavniki proizvajalcev

in druge oblike prodaje, kot je npr. kataloška, omogočajo prodajo proizvodov v Italiji

(Wholesalers Network, 2016).

Uveljavljajo se vmesni členi, agregatorji, med dobavitelji in podjetjem na drobno, s čimer

je omogočena osredotočenost podjetja na proizvodni proces, medtem ko agregator

pridobiva na ekonomiji obsega, saj imajo partnerstvo z večjim številom proizvajalcev in

s tem tudi večjo pogajalsko moč. V Italiji delujejo mnoga združenja za pomoč pri

mednarodnem povezovanju podjetij.

AICE (Italian Association of Foreign Trade), neprofitno podjetniško združenje, pomaga

vzpostavljati stike med tujimi in domačimi podjetji. Pomaga pri iskanju dobaviteljev,

kupcev, posrednikov itd. Združenja, kot so FNAARC, USARCI, FEDERAGENTI in

FIARC, pomagajo pri iskanju prodajnih posrednikov.

Leta 2013 je bil sprejet nov vladni dekret (192/2012), ki določa nove plačilne pogoje in

kaznuje plačilno nedisciplino z avtomatičnimi kazenskimi obresti, ki tečejo od preteka

roka, brez opozorila, ter se zaračunavajo na podlagi ECB, ki predstavlja približno 10 %

(Izvozno okno, 2016n).

http://www.fnaarc.it/

http://www.usarci.it/

http://www.federagenti.org/

http://www.fiarcweb.it/

31

c) Logistično okolje

Lega v središču Sredozemlja daje Italiji strateško vlogo za trgovino med Evropo in

ostalimi celinami. Potreba po mobilnosti blaga narašča, prav tako se povečuje distribucija

blaga s cestnim transportom, zmanjšuje se železniški transport blaga (Sacca, G., 2012).

Mnoga podjetja zagotavljajo logistične storitve in dobave po vsej državi, nudijo tudi

storitve špedicije, embaliranja, skladiščenja in shranjevanja do razdeljevanja (Logistic

Italy, 2016a). Logistično okolje Italije ponuja pomorski, letalski, tirni in cestni transport,

ki z uporabo računalniške komunikacije omogoča takojšnje dobave, zmanjšanje stroškov

in konkurenčne cene storitev (Logistic Italy, 2016b). Italija je močna pomorska sila z

mnogimi pristanišči, predvsem v prevažanju kontejnerjev.

Prostotrgovinska cona (izvozna cona) je območje, kjer blago iztovorijo, z njim ravnajo,

ga proizvedejo ali preuredijo in ponovno izvozijo brez carinskih aktivnosti. Carine se

zaračunavajo v primeru, če se blago prestavi iz prostocarinskega območja v druge dele

države. Ta območja so zaradi strateških vzgibov privlačna za tuje naložbe. Trst,

pristanišče, na severu države, je prostocarinska cona. Izvesti nameravajo še dve

prostotrgovinski coni, in sicer v Genovi ter Neaplju (La Naia di Oronzo & Partners, 2016).

Mreža različnih podjetij ponuja prilagojene rešitve shranjevanja in nabiranja tovora,

ravnanje z materialom, če je potreba vključitve žerjava, programsko opremo in storitve

(System Logistic S.pA., 2016).

Glavne industrijske cone so v urbanih središčih: Benetke, Trst, Savona, Milano, Torinu,

kjer prevladuje več vrst industrije – od tekstilne, metalurške do papirne, strojne, letalske,

električne in avtomobilske. Območje Sebina Bergamasca je specializirano za proizvodnjo

gume. Jug Italije je precej manj razvit, edino večje industrijsko središče je Neapelj, kjer

prevladujejo tekstilna, strojna in metalurška industrija (Chand, 2015).

d) Informacijsko okolje

Italija ima zelo dobro razvito telekomunikacijsko infrastrukturo. Množična uporaba

mobilnih telefonov predstavlja prednost enostavnega iskanje po internetu, namesto da bi

vlagali v računalnike in računalniško opremo. Vlada načrtuje številne IT pobude, katerih

prepreke so v zmogljivostih za izvršbo in v pomanjkanju usposobljenega kadra za

izvajanje programov usposabljanja. Izdatki na področju telekomunikacij so primerljivi z

ostalimi državami, kot so Nemčija in Finska, medtem ko so izdatki za IT strojno opremo,

storitve in programsko opremo eni izmed najnižjih v Evropi (De Leo, Gabriele, 2000).

Italijanska podjetja v večini ne omogočajo izobraževanja e-poslovanja zaposlenih. To

pomeni, da je upravljanje z e-pošto, skrbništvo nad bazo podatkov itd. predmet

samoizobraževanja. Prav tako stremijo k dolgoročni uporabi IT strojne in programske

opreme, česar posledica je zastarelost. Podjetja, ki vlagajo v IT, so izjema (Volpe, 2014).

Kljub temu spletna prodaja v Italiji raste, kljub posledicam finančne krize. Verjeten vzrok

je v razvoju dostavne kurirske službe in prilagoditvi bančnega sistema za plačevanje

preko elektronskih povezav. V letu 2015 je bila spletna prodaja ocenjena na 11,2 milijardi

EUR in naj bi še naraščala (Kulach, 2016).

Elektronski trgi, ki omogočajo neposredni dostop kupcev do proizvajalcev in s tem

povezane nižje cene, omogočajo zmanjšanje stroškov podjetjem, ki so oddaljena od

končnih trgov. Različne panoge imajo svoje Vortale, kjer poleg borze podjetjem ponujajo

tudi specializirana svetovanja (strojna industrija, borza modnih izdelkov).

32

Plačilna disciplina v Italiji predstavlja velik problem kljub temu, da lahko poslovni

partner zaradi neplačila zahteva stečaj. Plačilni rok je odvisen od obsega prodaje, trajanja

poslovanja in vrste panoge. Najpogostejši način plačevanja znotraj Italije so bančna

nakazila. Faktoring, ki predstavlja odkup terjatev, nastalih s prodajo proizvodov ali

storitev, se uporablja za skontiranje terjatev. S pomočjo pametnega telefona se uvaja tudi

plačevanje na POS terminalih (Izvozno okno, 2016n).

3.4. Poslovna tveganja

Deželno tveganje je ocenjeno z B (max. = A1, A2, A3, A4; B, C, D = min), kar pomeni,

da lahko politična in gospodarska negotovost ter občasno oteževanje poslovanja vplivajo

na plačilno obnašanje tržnih subjektov. Tveganje za neplačila podjetij je veliko. Poslovna

klima je ocenjena z A2 (maksimalna ocena je A1), kar pomeni relativno stabilno okolje.

Finančni podatki podjetij so zanesljivi, prav tako podatki o dolgih. Inštitucije so na

splošno učinkovite. Prednosti poslovnega okolja so v relativno pomembni vlogi industrije

strojev, mode ter prehrambnih izdelkov; v zmerni stopnji zadolženosti zasebnega

sektorja; v visoki zmogljivosti varčevanja in raznolikih turističnih sredstvih. Slabosti

poslovnega okolja so v šibki dobičkonosnosti malih podjetij in bank, neustreznih zasebnih

ter javnih naložbah, visoki stopnji strukturne brezposelnosti (predvsem med mladimi),

neučinkovitosti javnega sektorja in nizki stopnji vključenosti žensk v poslovanje ter v sivi

ekonomiji (20 %).

Aktualen trend gospodarstva se kaže v okrevanju podjetij, v velikem javnem dolgu in

pozni proračunski reformi, presežku na tekočem računu in reformah za reševanje

nestabilnosti vlade ter zakonodajne počasnosti. Nizka gospodarska rast in politična

nestabilnost sta vzrok nezaupanja ter nizki podpori vladi (Michigan State University,

2016). Italijanske banke so v krizi zaradi slabih posojil in kreditov, ki znašajo približno

200 milijard EUR oziroma 8 % vseh posojil. Vlada želi zaščititi svoje delničarje, medtem

ko EU ne dovoli reševati finančne krize s pomočjo države (Watts, 2016). Vrednost

bančnih delnic je padla za 50 % vrednosti. Ena izmed največjih bank Monte dei Paschi di

Siena je v preteklem letu zabeležila izgubo vrednosti delnice za 80 %. Evropska centralna

banka je odobrila reševanje bančnega sistema Italije s prodajo 9,2 milijarde EUR slabih

posojil in povečanje kapitala v vrednosti 5 milijard (Coface, 2016).

Prisotno je tveganje korupcije. Kljub protikorupcijski zakonodaji je le-ta v razcvetu,

predvsem v javnem sektorju. Javna naročila, predvsem infrastruktura, predstavljajo

veliko tveganje za korupcijo, saj vključujejo veliko sredstev. Kljub kazenskim

prepovedim izsiljevanja, podkupovanja, goljufij in pranja denarja so te kriminalne

aktivnosti razširjene v veliki meri (Gan Intefrity Inc., 2015). Prav tako je prisotno visoko

tveganje zaradi neplačil poslovnih računov. V Italiji približno 41 % vprašanih zamuja pri

plačilih dobaviteljem, medtem ko povprečje v zahodni Evropi znaša 23,7 %. Vzrok

neplačil ali zapoznelih plačil dobaviteljem je v plačilni nesposobnosti in omejeni

likvidnosti podjetij, v prednostnih plačevanja drugih obveznosti, zapletenosti plačilnih

postopkov in neučinkovitosti bančnega sistema. Delež neizterljivih terjatev predstavlja

2,4 %, kar je precej višje od povprečja v zahodni Evropi, ki znaša 1,3 %. Tveganje lahko

zmanjšamo s preverjanjem bonitet in spremljanjem kreditne sposobnosti strank podjetja

v Italiji (Atradius, 2016).

33

3.5 Panoga gumarske industrije v Italiji

Guma se od drugih materialov loči po svoji elastičnosti. Trak iz gume je z raztezanjem

mogoče do 10-krat podaljšati, na kar se trak vrne v prvotno obliko. Guma ima lastnost

majhne obrabe, neprepustnosti za zrak in vodo, odporna je na kisline ter baze, ima dobro

tlačno deformacijo, pri nizkih temperaturah ostane prožna, pri visokih temperaturah pa

obstojna (do 340 stopinj Celzija). Glede na recepturo je lahko odporna na bencin in

mineralna olja ter na UV sevanje. Odlično se spaja z drugimi elementi, kot so plastika in

kovina. Lastnosti izdelkov iz gume so odvisne od receptur, postopkov mešanja zmesi in

proizvodnega procesa izdelkov (Klander d. o. o., 2016). Surova guma ni uporabna, saj je

pri višjih temperaturah lepljiva, pri nižjih pa trda in toga. Vulkanizacija je postopek

segrevanja gume z žveplom (eucbeniki.si., 2016).

Najpomembnejši trg gumeno-tehničnih izdelkov je avtomobilska industrija, saj guma s

svojimi lastnostmi opravlja funkcijo tesnjenja, dušenja zvoka in vibracij, izolacije, vodil

in prenosa moči (Savatech, 2016a). Prav tako je pomemben segment kupcev iz letalske

industrije, industrije gospodinjskih strojev in elektroindustrije. (Tehnos, 2016). Strojna

tehnika zahteva številne tesnilne elemente, pogonska jermena, gumirane valje in zaščitne

elemente (Savatech, 2016b). Tehnični izdelki iz gume so pomembni tudi v gradbeništvu,

pri vodovodni tehniki in v sanitarni industriji (TA&RO d. o. o., 2016).

Slovenija je v letu 2015 v Italijo izvozila 7 % izvoza, plastičnih mas in proizvodov,

kavčuka ter proizvodov iz kavčuka in gume (Izvozno okno, 2016i).

Slika 11: Uvoz Italije iz Slovenije v letu 2015 (v odstotkih)

Vir: (Izvozno okno, 2016i).

a) Konkurenca

Število proizvajalcev izdelkov iz gume se v Italiji močno zmanjšuje, predvsem zaradi

težav na področju konkurenčnosti. Povečan uvoz je v veliki meri kriv za propad lokalnih

podjetij (Euromonitor International, 2016a).

V letu 2008 se je začela zmanjševati proizvodnja; v letu 2012 se je močno znižala, in sicer

za 43,11 %. Po letu 2012 proizvodnja stagnira (ETRMA, 2015).

Mineralna goriva in oljaVozila, deli za vozila in pribor

Železo in jekloLes, lesni proizvodi in oglje

Električni stroji, oprema in deliPlastične mase in proizvodi, kavčuk in proizvodi iz…

0% 2% 4% 6% 8% 10% 12% 14%

34

Slika 12: Uvoz proizvodov iz gume, plastike in nekovine od julija 2015 do junija 2016

(v mio €)

Vir: (TradingEconomics, 2016e).

Sorazmerno s količino proizvodnje gumenih, plastičnih in ostalih nekovinskih

proizvodov je proizvodnja tudi vrednostno upadla. V primerjavi z letom 2007 se je v letu

2012 vrednost proizvodnje zmanjšala za 27,98 % (Istat, 2012).

Tabela 1: Proizvodi iz gume v 000 tonah

2003 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Italija 391 392 354 264 290 259 223 223 225

Vir: (ETRMA, 2015).

Tabela 2: Vrednost proizvodnje gumenih, plastičnih in ostalih nekovinskih mineralnih

proizvodov (v mio €)

leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

mio € 812,8

4 778,3

4 766,

4 821,4

8 801,0

9 849,9

5 709,4

4 597,4

9 609,01 576,95

Vir: (Istat, 2012).

Proizvajalci izdelkov iz gume so skoncentrirani predvsem na severu države, na območju

Lombardije (59 podjetij), Emilie-Romagnie (17 podjetij), Piedmonta (21 podjetij) ter v

Benečiji (18 podjetij).

b) Povpraševanje

Rast prebivalstva, povečevanje razpoložljivega dohodka, naraščanje urbanizacije ter

posledično povečevanje proizvodnje prevoznih sredstev, strojev in strojne opreme,

predstavljajo potrebe po gumeno tehničnih izdelkih (Future Market Insights, 2014).

Prva skupina porabnikov predstavljajo proizvajalci transportnih sredstev, cestnih, tirnih,

zračnih in vodnih vozil. V avtomobilski industriji prevladujejo blagovne znamke Fiat,

sledi mu Alfa Romeo ter luksuzni Ferrari, Lamborgini in Maserati (Business e via Italy

Ltd., 2016). Avtomobilska industrija, ki je zaradi neugodnih gospodarskih razmer

35

doživljala upad, je začela rasti v letu 2014. Skupina Fiat proizvede več kot 99 %

avtomobilov, saj proizvaja različna vozila pod različnimi blagovnimi znamkami.

Proizvaja vozila nizkega cenovnega razreda Fiat, prav tako pa tudi luksuzna pod blagovno

znamko Ferrari, Maserati in Alfa Romeo.

Glavna proizvajalca avtomobilov sta Fiat Chrysler Automobilies S.p.A. in Volkswagen

AG. V letu 2014 se je proizvodnja avtomobilov v Italiji povečala za 3,3 % v primerjavi z

letom prej.

V letu 2019 napovedujejo 98,3 % večjo proizvodnjo avtomobilov kot v letu 2014. To

pomeni, da bo v obdobju 2014 do 2019 proizvodnja dosegla letno stopnjo rasti 14,7 %

(Izvozno okno, 2016m).

Italija je dežela proizvajalcev motorjev in skuterjev: Ducati, Vespa, Piaggio, Benelli,

Moto Guzzi, Cagiva, Borile, Accossato, Malaguti, Terra Moderna, Vertemati

(Motorcycle Links, 2016), Beta Motors, Diamo, Gilera (Motorcycle Network, 2016).

Italija ima kvalitetne in svetovno znane proizvajalce koles, kot so Bianchi, Basso, De

Rosa (Clark, 2011).

Italija je v strojni industriji druga največja v Evropi. Uspeh strojne industrije je v kvaliteti

in fleksibilnosti podjetij na svetovnem trgu. Proizvajalci strojev so razpršeni predvsem na

severu države, na območju Milana, Bologne in Firenc. Podjetja proizvajajo od kmetijskih

strojev, težke mehanizacije do proizvodnih strojev za različne sektorje (Europages,

2016b).

Letalska industrija, ki je skoncentrirana v regiji Piemont, v okolici Torina, je ena glavnih

proizvodnih sektorjev z dohodkom več kot 6,1 milijardo EUR. Glavni proizvajalci so

Thales Alenia Space, Alenia Aermacchi, Avio, Galileo Avionica in Microtecnica

Goodrich ter več kot tristo malih in srednje velikih podjetij (Centro Estero, 2016).

Pomemben doprinos k morebitnim odjemalcem tehničnih proizvodov iz gume

predstavljajo tudi proizvajalci tirnih vozil Alstrom Ferroviaria (Savigliano), Ansaldo

Breda (Neapelj), Bombardier Transportation (Rim) ter Firema Transporti (Milano).

Pomemben delež industrije predstavlja ladjedelništvo. Največji proizvajalec ladij je

Fincantieri (Trst); sledi mu Mariotti (Genova), ki izdeluje luksuzne ladje; Rosetti Marino

(Rovena) je izdelovalec vlečnih čolnov; skupina Perini Navi in Benetti Yachts (Lucca),

izdelovalca luksuznih jaht ter še 256 manjših proizvajalcev jaht, čolnov na motorni pogon

ter katamaranov (Yachtino GmbH, 2016).

36

4 SKLEP

Analiza dimenzij poslovnega okolja in tveganj nam je dala vpogled v negospodarsko,

gospodarsko in tržno okolje Italije. Predstavila nam je morebitna tveganja ob vstopu na

trg.

Italija je visokokontekstna, polihrona in nizkoteritorialna kultura, ki v ospredje postavlja

verbalno ter neverbalno komunikacijo, čustva, družino in uživanje življenja. Med

poslovnim in zasebnim življenjem nimajo ostre ločnice. V ospredju poslovnih stikov so

osebni stiki. Kultura v ospredje postavlja osebnost človeka, spoštovanje in močne vezi

širše družine.

Ker Italija nima veliko naravnih virov, je odvisna od uvoza in cen blaga na tujih trgih, kar

za državo predstavlja veliko tveganje.

Je članica vrste mednarodnih organizacij in sodeluje v mnogih mirovnih projektih,

programih zmanjševanja revščine ter državam v razvoju nudi tehnično pomoč.

Visok BDP in kupna moč postavljata Italijo v svetovni vrh, ob bok ostalim gospodarsko

najrazvitejšim državam, kot so Nemčija, Francija itd. Kljub temu, da je ena ključnih

svetovnih velesil, se njeno gospodarstvo sooča z velikimi izzivi, ki so posledica

gospodarske krize. Mešan ekonomski sistem zagotavlja poseganje države v primeru

gospodarskih težav in kriz. Industrijski severni del, kjer je skoncentrirana industrija, je

zanimivejši za poslovanje kot kmetijski, južni del. Je država mnogih sejmov in razstav,

ki zbližujejo proizvajalce ter odjemalce.

Nizka gospodarska rast, kriza bančnega sistema, velik javni dolg ter velika brezposelnost,

predvsem mladih, trenutno predstavljajo osrednji problem italijanskega gospodarstva.

Prav tako je veliko nezaupanje v vlado zaradi zapoznelih reform. Problem predstavljata

tudi korupcija in kriminal, predvsem v javnem sektorju, ter sodni postopki, v primeru

težav, saj so počasni kot v Sloveniji, zato podjetja večino mednarodnih problemov pri

poslovanju rešujejo z arbitražo. Veliko tveganje predstavlja plačilna nedisciplina, ki je pri

italijanskih podjetjih zelo pogosta.

Proizvodnja izdelkov iz gume doživlja v Italiji vrednostni in količinski upad ter propad

številnih podjetij zaradi nekonkurenčnosti in neprilagodljivosti na trgu. Gospodarski

analitiki napovedujejo rast avtomobilske industrije, kar hkrati pomeni večje

povpraševanje po tehničnih proizvodih iz gume. Italija je največja izvoznica strojev in

strojne opreme, 20 % vsega izvoza.

Za podjetja, proizvajalce izdelkov iz gume kot izvoznike v Italijo, predstavlja

zmanjševanje količine proizvodnje proizvodov iz gume ter zmanjševanje števila

proizvajalcev, priložnost za uspeh, saj imajo zaradi rasti avtomobilskega trga, strojne

industrije in trga ostalih prevoznih sredstev lažji dostop do odjemalcev.

Mala in srednja podjetja strojev ter opreme lahko proizvodna podjetja osvojijo z

izvenserijsko proizvodnjo določenih tehničnih proizvodov iz gume in s prilagajanjem

njihovim potrebam, saj je Italija največja izvoznica tovrstnih izdelkov.

Članstvo Italije v EU zmanjša tveganja poslovanja, saj ni carinskih omejitev in

dolgotrajnih postopkov pri mednarodnem poslovanju; prav tako se ne spopadamo z

37

valutnim tveganjem, saj sta obe državi sprejeli evro kot valuto. Tudi zakonodajno okolje

je usklajeno z evropskimi direktivami in standardi. Številni bilateralni sporazumi med

Slovenijo in Italijo ter enotni predpisi poslovanja v EU olajšajo poslovanje med

državama. S tem smo potrdili hipotezo 1, da je zaradi članstva poslovno okolje Italije bolj

predvidljivo za slovenska podjetja, poslovna tveganja pa so nižja.

Geografska lega omogoča uporabo različnih vrst transporta blaga, pomorski, železniški,

letalski in cestni promet ter s tem povezane stroškovne prednosti. To potrjuje hipotezo 2,

da je Italija zaradi geografske lege, ki omogoča različne načine transporta, privlačen trg

za slovenska podjetja.

Industrija je ključna za razvoj gospodarstva, predvsem strojna mehanizacija za različne

proizvodne sektorje, od strojev za proizvodnjo tekstilnih izdelkov, živilskih do težke

strojne premične mehanizacije. Proizvodnja vozil, od cestnih, kot so avtomobili različnih

blagovnih znamk, skupine Fiat; motorjev; skuterjev; tirnih vozil za potniški in tovorni

promet ter celo proizvodnja koles, so pomembne za gospodarstvo, saj ji napovedujejo

rast. Razviti sta tudi letalska industrija in ladjedelništvo, kar pomeni večji trg za prodajo

tehničnih proizvodov iz gume.

Če povzamemo analizo privlačnosti italijanskega trga, ugotovimo, da je ta trg privlačen

za proizvajalce tehničnih izdelkov iz gume, kljub politični in gospodarski nestabilnosti.

Bližina trga strojne in transportne industrije za proizvajalce tehničnih izdelkov iz gume

predstavlja nižje transportne stroške in različne oblike transportnih poti, ki so na

razpolago. Zaradi nižjega standarda v Sloveniji in nižjih stroškov delovne sile lahko

proizvodno podjetje odjemalcem ponudi nižjo ceno, kar je velika konkurenčna prednost

pred italijanskimi konkurenti. Na osnovi analize industrijskih panog v Italiji smo potrdili

hipotezo 3, da je Italija zaradi razvite strojne in transportne industrije zelo privlačen trg

za podjetja, ki proizvajajo tehnične proizvode iz gume.

38

Literatura in viri

1. Advameg Inc. (2016b). Italy – custums and duties. Pridobljeno dne 21.8.2016 iz:

http://www.nationsencyclopedia.com/Europe/Italy-CUSTOMS-AND-

DUTIES.html.

2. Advameg Inc. (2016c). Italy-powerty and wealth. Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:

http://www.nationsencyclopedia.com/economies/Europe/Italy-POVERTY-

AND-WEALTH.html.

3. Advameg Inc. (2016c). Italy-powerty and wealth. Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:

http://www.nationsencyclopedia.com/economies/Europe/Italy-POVERTY-

AND-WEALTH.html.

4. Advameg Inc. (2016d). Italy-infrastructure, power and communications.

Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:

http://www.nationsencyclopedia.com/economies/Europe/Italy-

INFRASTRUCTURE-POWER-AND-COMMUNICATIONS.html

5. Aiello, F., Bellone, M., Carra, L., Cima, S. (2013). Science and innovation in

Italy: some figures to understand. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:

http://www.scienceonthenet.eu/content/article/francesco-aiello-michele-bellone-

luca-carra-sergio-cima/science-and-innovation-italy.

6. Atma Global Inc. (2013). Values and belief system. Pridobljeno 20.8.2016 iz:

http://pspl.culture-quest.com/pspl/index.php/italy-local-culture/italy-values-and-

belief-system-local-culture.

7. Atradius. (2016). Payment Practices Barometer Italy 2016. Pridobljeno dne

10.9.2016 iz: https://group.atradius.com/publications/payment-practices-

barometer-italy-2016.html

8. AZoNetwork Ltd. (2016). Italy: Environmental Issues, Policies and Clean

Technology. Pridobljeno dne 8.9.2016 iz:

http://www.azocleantech.com/article.aspx?ArticleID=536.

9. Banca D´Italia. (2016b). Financial Stability Report. Pridobljeno dne 3.9.2016 iz:

https://www.bancaditalia.it/pubblicazioni/rapporto-stabilita/2016-

1/index.html?com.dotmarketing.htmlpage.language=1

10. Banco Santander S.A. (2016). Italy Foreign Investment. Pridobljeno dne

28.8.2016 iz: https://en.portal.santandertrade.com/establish-

overseas/italy/foreign-investment.

11. Bank of Italy. (2016). Supervision of the banking and financial system.


https://www.bancaditalia.it/compiti/vigilanza/index.html?com.dotmarketing.htm

lpage.language=1#1.

12. BBC. (2016). Italy. Pridobljeno dne 18.8.2016 iz:

http://www.bbc.co.uk/languages/european_languages/countries/italy.shtml.

13. Business Anti-Corruption Portal. (2016). Business Corruption in Italy.

Pridobljeno dne 26.8.2016 iz: http://www.business-anti-corruption.com/country-

profiles/europe-central-asia/italy/snapshot.aspx.

14. Carrielo, F. (2008). The Italian Electricity Market. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:

http://www.industrie.gov.tn/fr/projetelmed/images/pdf/10_Italian_market.pdf.

15. Centro Estero. (2016). Looking for business opportunities in the aerospace field

in italy? Piemonte region is the right choice. Pridobljeno dne 6.9.2016 iz:

http://www.centroestero.org/lp/aerospace_in_italy.php.

39

16. Chand, S. (2015). Important Industrial Region of Europe. Pridobljeno dne

6.9.2016 iz: http://www.yourarticlelibrary.com/industries/important-industrial-

regions-of-europe-with-maps/25384/.

17. Clark, K. (2011). Italian Automotive Industry. Pridobljeno dne 6.9.2016 iz:

https://prezi.com/gglzyi7w83xu/italian-automotive-industry/.

18. Coface. (2016). Italy. Pridobljeno dne 10.9.2016 iz:

http://www.coface.com/Economic-Studies-and-Country-Risks/Italy.

19. Communication Director. (2016). Internal information flow: a tale of dialogue.

Pridobljeno dne 6.9.2016 iz: http://www.communication-

director.com/issues/b2b-or-not-b2b/internal-information-flow-tale-

dialogue#.V9Zc_q0qvE8.

20. Compare Infobase Ltd. (2016). Italy culture and traditions. Pridobljeno dne

21.8.2016 iz: http://www.mapsofworld.com/italy/culture-and-traditions.html.

21. Countriesquest.com. (2016). Natural resources. Pridobljeno 20.8.2016 iz:

http://www.countriesquest.com/europe/italy/land_and_resources/natural_resourc

es.htm.

22. Countrymeter. (2016). Italy. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:

http://countrymeters.info/en/Italy.

23. Das, S. (2016). Why Italy´s Economy is abaut to collapse. Pridobljeno dne

31.8.2016 iz: http://www.independent.co.uk/voices/why-italy-s-economy-is-

about-to-collapse-a7091221.html.

24. De Leo, A. & Gabriele, R. (2000). Information Tehnology in Italy. Impact on

Business. Pridobljeno dne 7.9.2016 iz:

http://www1.american.edu/carmel/rg4784a/page15.cfm.

25. Delloite. (2016).Taxation and Investment in Italy. Pridobljeno dne 22.8.2016 iz:

http://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/global/Documents/Tax/dttl-tax-

italyguide-2016.pdf.

26. Depauw University. (2016). Italy. Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:

http://acad.depauw.edu/mkfinney_web/teaching/Com227/culturalPortfolios/ITA

LY/Italy%20Cultural%20Values%20and%20Proverbs.html.

27. Di Palma, G., Knights, F. M., Clark, M., Nangeroni., G., Wickham, J. C.,

Marino, A. J. (2016). Italy. Pridobljeno dne 18.5.2016 iz:

https://www.britannica.com/place/Italy/Government-and-society.

28. Dubrovski, D. (2000). Izbrani vidiki mednarodnega poslovanja in financ za mala

podjetja. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.

29. Dubrovski, D. 2006. Management mednarodnega poslovanja. Koper: Univerza

na primorskem, Fakulteta za management

30. Dubrovski,D. (2013). Mednarodna ekonomija in poslovanje. Celje: Mednarodna

fakulteta za družbene in poslovne študije.

31. EconomicsHelp.org. (2015). Mixed economy. Pridobljeno dne 18.8.2016 iz:

http://www.economicshelp.org/blog/glossary/mixed-economy/.

32. EEA. (2015). Italy. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:

http://www.eea.europa.eu/soer-2015/countries/italy.

33. Encyclopedia Britannica Inc. (2016). Italy. Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:

http://kids.britannica.com/comptons/article-203082/Italy.

34. Encyclopedia.com. (2016). Italy. Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:

http://www.encyclopedia.com/topic/Italy.aspx.

35. ESTERI. (2016). Directorate General for Cultural and Economic Promotion and

Innovation. Pridobljeno dne 3.9.2016 iz:

http://www.esteri.it/mae/en/ministero/struttura/dgpromozionesistemapaese

40

36. ETRMA. (2015). European Tyre and Rubber Industry Statistics. Pridobljeno dne

31.8.2016 iz:

http://www.etrma.org/uploads/Modules/Documentsmanager/statistics-booklet---

edition-2015.pdf

37. Eucbeniki.si. (2016). Vulkanizacija in guma. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:

https://eucbeniki.sio.si/kemija9/995/index2.html.

38. Euromonitor International. (2016a). Rubber products in Italy. Pridobljeno dne

31.8.2016 iz: http://www.euromonitor.com/rubber-products-in-italy-isic-

251/report.

39. Europages. (2016b). Rubber technical items Italy. Pridobljeno dne 31.8.2016 iz:

http://www.europages.co.uk/companies/Rubber%20-

%20technical%20items%20for%20industry/Italy/Manufacturer%20producer/rub

ber%20technical%20items%20italy.html.

40. Export Entreprises S.A. (2016). Import custums procedurs in Italy. Pridobljeno

dne 22.8.2016 iz: https://en.portal.santandertrade.com/international-

shipments/italy/customs-procedures.

41. Finančna uprava RS. (2014). Carina. Pridobljeno dne 27.8.2016 iz:

http://www.fu.gov.si/carina/.

42. Finančni slovar (2015a). Tveganje. Pridobljeno 13.8.2016 iz:

http://www.financnislovar.com/definicije/tveganje.html.

43. Finančni slovar (2015b). Tržno tveganje. Pridobljeno dne 16.8.2016 iz:

http://www.financnislovar.com/definicije/trzno-tveganje.html

44. Finančni slovar (2015c). Deželno tveganje. Pridobljeno dne 13.8.2016 iz:

http://www.financnislovar.com/definicije/dezelno-tveganje.html.

45. FocusEconomics. (2016). Italy Economic Outolook. Pridobljeno dne 27.8.2016

iz: http://www.focus-economics.com/countries/italy.

46. Freight Fox Inc. (2015). Freight Forwarding in Italy an Overview of the

Transport Infrastructure. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:

http://gofreightfox.com/freight-forwarding-in-italy-an-overview-of-the-

transport-infrastructure/.

47. Gan Integrity Inc. (2015). Italy Corruption Report. Pridobljeno dne 10.9.2016 iz:

http://www.business-anti-corruption.com/country-profiles/italy.

48. Google.com. (2016). Telecommunications Infrastructure. Pridobljeno dne

20.8.2016 iz: https://sites.google.com/site/italyaprospect/telecommunications-

infrastructure.

49. Graphiq Inc. (2016). Italy. Pridobljeno dne 27.8.2016 iz: http://country-

facts.findthedata.com/l/11/Italy.

50. Hrastelj, T. (1990). Mednarodno poslovanje. Ljubljana: GV Založba.

51. Hrastelj, T. (2008). Razpotja mednarodnega poslovanja in kultur. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

52. http://www.worldstopexports.com/italys-top-10-imports-2/4113/.

53. ICE. (2016). Italian Trade Agency. Pridobljeno dne 3.9.2016 iz:

http://www.italtrade.com/about/about_us.htm.

54. IEA.org. (2014). Energy supply security 2014. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:

https://www.iea.org/media/freepublications/security/EnergySupplySecurity2014

_Italy.pdf.

55. Index Mundi. (2016). GDP, PPP (current international $). Pridobljeno dne

7.9.2016 iz:

http://www.indexmundi.com/facts/indicators/NY.GDP.MKTP.PP.CD/compare#

country=it:si.

41

56. Inštitut za ekonomska raziskovanja. (2015). Spremljanje nacionalne

konkurenčnosti po metodologiji WER za leto 2015. Pridobljeno dne 2.9.2016 iz:

http://www.spiritslovenia.si/resources/files/2016/Raziskava_WEF_in_TNI/Zaklj

ucno_porocilo-WEF_2015.pdf.

57. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovška (2016a). Običaj. Pridobljeno dne

11.8.2016 iz: http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D76129.

58. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovška (2016b). Navada. Pridobljeno dne

11.8.2016 iz: http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=navada.

59. Internet Live Stats. (2016). Italy Internet Users. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:

http://www.internetlivestats.com/internet-users/italy/.

60. Intracen org. (2016). Top Italy´s Import from the World. Pridobljeno dne

28.8.2016 iz:http://www.worldsrichestcountries.com/top-italy-imports.html.

61. ISPI. (2015). An oversized electricity system for Italy. Pridobljeno dne 26.8-

2016 iz: http://www.ispionline.it/en/energy-watch/oversized-electricity-system-

italy-12135

62. Istat. (2012). Value added by branch breakdown of industry and year - chain

linked referenced year 2005 (millions of euro). Pridobljeno dne 1.9.2016 iz:

http://www.istat.it/en/puglia/data?qt=gettable&dataset=DCCN_AGGREGBRA

NCATREV2&dim=104,2,0,15,1,1,1,2,2165,0&lang=1&tr=0&te=0.

63. Ivitalia. (2016). The Agency. Pridobljeno dne 22.8.2016 iz:

http://www.invitalia.it/site/eng/home/who-we-are/the-agency.html.

64. Izvozno okno (2015b). Vrste tveganj. Pridobljeno 15.8.2016 iz:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Financni_vidiki/

Upravljanje_tveganj_in_nacini_financiranja/Vrste_tveganj_5949.aspx.

65. Izvozno okno. (2015c). Dajatve v Italiji. Pridobljeno dne 22.8.2016 iz:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Poslovanje/Da

jatve_694.aspx.

66. Izvozno okno. (2015d). Trgovanje znotraj EU. Pridobljeno 22.8.2016 iz:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Carinski_postop

ki/Intrakomunitarni_promet_5984.aspx.

67. Izvozno okno. (2016a). Predstavitev gospodarstva Italije. Pridobljeno dne

22.8.2016 iz:

http://www.izvoznookno.si/Podatki_o_drzavah/Italija/Predstavitev_drzave.

68. Izvozno okno. (2016f). Italija. Pregled gospodarskih gibanj. Pridobljeno dne

31.8.2016 iz:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Pregled_gosp

odarskih_gibanj_4296.aspx.

69. Izvozno okno. (2016g). Italija. Gospodarska gibanja. Pridobljeno dne 31.8.2016

iz:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Pregled_gosp

odarskih_gibanj_4296.aspx.

70. Izvozno okno. (2016h). Ukrepi trgovinske politike. Pridobljeno dne 31.8.2016

iz:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Ukrepi_trgovins

ke_politike__22.aspx.

71. Izvozno okno. (2016i). Bilateralni ekonomski odnosi Italije s Slovenijo.


42

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Bilateralni_ek

onomski_odnosi_s_Slovenijo_4111.aspx.

72. Izvozno okno. (2016m). Italija. Gospodarske panoge Italije. Pridobljeno dne

7.9.2016 iz:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Gospodarske_

panoge_4672.aspx#avtomobili.

73. Izvozno okno. (2016n). Italija: Prodaja v Italijo. Pridobljeno dne 7.9.2016 iz:

http://www.izvoznookno.si/Podatki_o_drzavah/Italija/Poslovanje/Prodaja.

74. Izvoznookno (2015a). Pravni sistemi. Pridobljeno dne 15.8.2016 iz:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Pravni_vidiki_/P

ravni_sistemi_5922.aspx.

75. Ješovnik, P., Tibljaš, A. (2016). Uporaba Porterjevega modela za analiziranje

slovenskega tržišča kave. Pridobljeno 15.8.2016 iz: http://www.fm-

kp.si/zalozba/ISBN/961-6268-83-x/097-116.pdf.

76. Jurše, M. (1999). Mednarodni marketing. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

77. Just Landed. (2016c). Legal system. Pridobljeno dne 20.8.2016 iz:

https://www.justlanded.com/english/Italy/Articles/Visas-Permits/Legal-System.

78. Just Landed. (2016d). Religion in Italy. Pridobljeno 18.8.2016 iz:

https://www.justlanded.com/english/Italy/Articles/Culture/Religion-in-Italy.

79. Karlovšek, Julija (2015). Pravne pasti mladega podjetnika. Pridobljeno dne

3.8.2016 iz: http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-

podjetja/pravne-pasti-mladega-podjetja.

80. Kaučič, P. (2010). Denar je, a ne za vse. Podjetnik, julij, od str. 16 do str. 17.

81. Kenda, V. (2001). Mednarodno poslovanje. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

82. Klander d.o.o. (2016). Lastnosti gume. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:

http://klander.si/index.php/site/reference/lastnosti-gume.

83. Kos, B. (2007). Michael Porter in analiza privlačnosti panoge z modelom petih

silnic. Pridobljeno iz 25.5.2016 iz: http://www.blazkos.com/michael-porter-in-

analiza-petih-silnic.phphttp://www.blazkos.com/michael-porter-in-analiza-petih-

silnic.php

84. Kos, B. (2010). SWOT analiza. Pridobljeno dne 15.8.2016 iz:

http://www.blazkos.com/swot-analiza.php.

85. Kos, B. (2011). PEST analiza. Pridobljeno iz 25.5.2016 iz:

http://www.blazkos.com/pest-analiza.phphttp://www.blazkos.com/pest-

analiza.php.

86. Kovač, M. (2010). Ustava in državna ureditev. Ljubljana: Zavod IRC.

87. Kulach, K. (2016). The eCommerce market in Italy is booming. Pridobljeno dne

7.9.2016 iz: http://webinterpret.com/academy/cross-border-guides/italy-a-

countrommerce-market/.

88. La Naia di Oronzo & Partners. (2016). Free Trade Zones in Italy. Pridobljeno

dne 6.9.2016 iz: https://incorporateinitaly.wordpress.com/2013/04/08/free-

trade-zones-in-italy/.

89. Lah, M. (2000). Temelji ekonomije. Ljubljana: Fora.

90. Life in Italy. (2016a). Italian families: then and now. Pridobljeno dne 18.8.2016

iz: http://www.lifeinitaly.com/culture/italian-families-then-and-now.

91. Logistic Italy. (2016a). Logistic Italy. Pridobljeno dne 5.9.2016 iz:

http://www.logisticsitaly.com/.

43

92. Logistic Italy. (2016b). Castanini. Pridobljeno dne 5.9.2016 iz:

http://www.logisticsitaly.com/Castanin_logistics_Italy.

93. Makovec Brenčič, M., Hrastelj, T. 2003. Mednarodno trženje. Ljubljana: GV

Založba.

94. Michigan State University. (2016). Italy: Risk Assessment. Pridobljeno dne

9.9.2016 iz: http://globaledge.msu.edu/countries/italy/risk.

95. Ministrstvo za finance (2014). Mednarodno obdavčenje. Pridobljeno dne

10.8.2016 iz:

http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/mednarodno_obdavcenje

96. Ministrstvo za finance RS. (2015). Zakon o trošarinah. Pridobljeno dne

22.8.2016 iz: https://www.gzs.si/Portals/SN-Pravni-Portal/Vsebine/novice-

priponke/ZTro-1.pdf.

97. Ministrstvo za zunanje zadeve RS. (2015). Gospodarsko sodelovanje.


http://www.rim.veleposlanistvo.si/index.php?id=2512.

98. OECD. (2016a). Employment outlook 2016. Pridobljeno dne 31.8.2016 iz:

https://www.oecd.org/italy/Employment-Outlook-Italy-EN.pdf.

99. OECD. (2016b). Italy. Better life index. Pridobljeno dne 2.9.2016 iz:

http://www.oecdbetterlifeindex.org/countries/italy/.

100. Passport to Trade. (2014). Bussiness etiquette. Pridobljeno 20.8.2016 iz:

http://businessculture.org/southern-europe/business-culture-in-italy/business-

etiquette-in-italy/.

101. PNC (2016). Analiza poslovnega okolja. Pridobljeno 15.8.2016 iz:

http://pnc.si/analiza-poslovnega-okolja-za-rast-podjetja-na-kaksen-nacin-

financirate-oz-kreditirate-svoje-poslovanje-bancni-kredit-ali-zasebni-kapital-oz-

posoja-denarja-pnc-nalozbe/.

102. Reuters. (2016). Italy turns screw on state sector shirkers, cuts public companies.

Pridobljeno dne 18.8.2016 iz: http://www.reuters.com/article/italy-renzi-reform-

idUSL8N15531W.

103. Savatech d.o.o. (2016a). Kavčukove zmesi v avtomobilski industriji. Pridobljeno

dne 26.8.2016 iz: http://www.savatech.si/kavcukove-zmesi/podrocja-uporabe-

kavcukovih-zmesi/avtomobilska-industrija.html.

104. Savatech d.o.o. (2016b). Kavčukove zmesi v raznih industrijskih panogah.

Pridobljeno dne 26.8.2016 iz: http://www.savatech.si/kavcukove-

zmesi/podrocja-uporabe-kavcukovih-zmesi/razlicne-industrijske-panoge.html.

105. Šenk Ileršič, I. (2013). Mednarodno poslovanje. Ljubljana: GV Založba.

106. Sima Media GmbH. (2016). Fairtrade dates. Pridobljeno dne 3.9.2016 iz:

http://www.tradefairdates.com/Fairs-Italy-Z108-S4.html.

107. Služba vlade RS za zakonodajo (2015). Uredba o energetski infrastrukturi.

Pridobljeno 12.8.2016 iz:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED2711#.

108. SPIRIT Slovenija (2015). Vrste tveganj. Pridobljeno dne 11.8.2016 iz:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Financni_vidiki/

Upravljanje_tveganj_in_nacini_financiranja/Vrste_tveganj_5949.aspx.

109. Statista. (2015). Number of patent applications from Italy filed at the European

Patent Office in 2015, by field of technology. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:

http://www.statista.com/statistics/413046/number-of-european-patent-

applications-by-technology-field-italy/.

110. Šuštar, R. 2009. Mednarodno poslovanje. Ljubljana: Zavod IRC.

44

111. System Logistic S.pA. (2016). Who we are. Pridobljeno dne 6.9.2016 iz:

http://www.systemlogistics.com/usa/azienda.php.

112. Tehnos. (2016). Plastika in guma. Pridobljeno dne 26.8.2016 iz:

http://www.tehnos.si/plastika-in-guma.

113. The Canadian Trade Commissioner Service. (2015). Import Regulations – Italy.

Pridobljeno 18.8.2016 iz: http://tradecommissioner.gc.ca/italy-italie/market-

facts-faits-sur-le-marche/17370.aspx?lang=eng.

114. The Economist. (2014). Letting go slowly. Pridobljeno dne 22.8.2016 iz:

http://www.economist.com/news/business/21600126-government-promises-

sales-shows-little-taste-ceding-control-letting-go-slowly.

115. The Global Economy. (2016). Italy: GDP per capita, PPP. Pridobljeno dne

7.9.2016 iz: http://www.theglobaleconomy.com/Italy/GDP_per_capita_PPP/.

116. The Heritage Fundation. (2016). Italy. Pridobljeno dne 31.8.2016 iz:

http://www.heritage.org/index/country/italy.

117. The Local Italy. (2014). Italy has slowest broadband in EU: report. Pridobljeno

dne 26.8.2016 iz: http://www.thelocal.it/20140728/slow-italy-lags-behind-in-

internet-age.

118. The Paypers. (2016). Leading payment service providers in Italy. Pridobljeno

dne 6.9.2016 iz: http://www.thepaypers.com/payment-service-providers/italy/9.

119. Trading Economics. (2016).Italy Direct Foreign Investment. Pridobljeno dne

27.8.2016 iz: http://www.tradingeconomics.com/italy/foreign-direct-investment.

120. Trading Economics. (2016b). Italy Inflation Rate. Pridobljeno dne 27.8.2016 iz:

http://www.tradingeconomics.com/italy/inflation-cpi.

121. Trading Economics. (2016c). Italy GDP Annual Growth Rate. Pridobljeno dne

31.8.2016 iz: http://www.tradingeconomics.com/italy/gdp-growth-annual.

122. Trading Economics. (2016d). Italy Foreign Exchange Reserves. Pridobljeno dne

3.9.2016 iz: http://www.tradingeconomics.com/italy/foreign-exchange-reserves.

123. Trading Economics. (2016j). Italy Interest Rate. Pridobljeno dne 3.9.2016 iz:

http://www.tradingeconomics.com/italy/interest-rate.

124. Trading Economics. (2016k). Italy GDP per capita PPP. Pridobljeno dne

6.9.2016 iz: http://www.tradingeconomics.com/italy/gdp-per-capita-ppp.

125. UNCTAD. (2015). World Investment Report. Pridobljeno dne 28.8.2016 iz:

http://unctad.org/en/PublicationsLibrary/wir2015_en.pdf.

126. Understandingitaly. (2010). Italian education system. Pridobljeno 18.8.2016 iz:

http://www.understandingitaly.com/profile-content/education.html.

127. Vasapoli & Associati. (2015). Doing Business in Italy. Pridobljeno dne

25.8.2016 iz: http://www.vasapolli.it/download/Doing_Business_in_Italy.pdf.

128. Vlagatelj ATVP (2016). Deželno tveganje. Pridobljeno dne 8.8.2016 iz:

http://vlagatelj.atvp.si/Default.aspx?id=49.

129. Vlagatelj ATVP (2016b). Tržno tveganje. Pridobljeno dne 8.8.2016 iz:

http://vlagatelj.atvp.si/Default.aspx?id=45.

130. Volpe, F. (2014).Information Technology in Italy: Don’t Fight a Losing Battle.

Pridobljeno dne 7.9.2016 iz: https://www.linkedin.com/pulse/20140605145114-

1393501-information-technology-in-italy-don-t-fight-a-losing-battle.

131. Watts, W. (2016). Why Italy’s banks could ignite a eurozone crisis. Pridobljeno

dne 10.9.2016 iz: http://www.marketwatch.com/story/why-italys-bank-crisis-

could-be-ticking-time-bomb-2016-07-21.

132. Wholesalers Network. (2016). Italian Wholesale Merchandise. Pridobljeno dne

6.9.2016 iz: http://www.wholesalersnetwork.com/merchandise/italian/.

http://www.tradingeconomics.com/italy/foreign-direct-investment

45

133. Wordpress.com. (2016a). Italy´s tehnological revolution. Pridobljeno dne

26.8.2016 iz: http://innovazione-arteastudio.com/italys-technological-

revolution/.

134. Wordpress.com. (2016b) Italian Technology Growth, Today and the Future.

Pridobljeno dne 26.8.2016 iz: http://innovazione-arteastudio.com.

135. World Economic Forum. (2016). The Global Competitiveness Index 2015-2016.

Pridobljeno dne 2.9.2016 iz: https://widgets.weforum.org/global-

competitiveness-report-2015/

136. Worlds Top Exports. (2016a). Italy´s Top 10 Exports. Pridobljeno dne 27.8.2016

iz: http://www.worldstopexports.com/italys-top-10-exports/.

137. Yachtino GmbH. (2016). Italy - Boatbuilder, shipyards and boat manufacturers.

Pridobljeno dne 5.9 Trading Economics. (2016k). Italy GDP per capita PPP.

Pridobljeno dne 6.9.2016 iz: http://www.tradingeconomics.com/italy/gdp-per-

capita-ppp.

THE ANALYSIS OF THE ITALIAN MARKET'S BUSINESS … · pomembnih indikatorjev lahko izvedemo...

Documents

Transcript of THE ANALYSIS OF THE ITALIAN MARKET'S BUSINESS … · pomembnih indikatorjev lahko izvedemo...