1

STUDIJA NA SLU^AJ -IZVEDBENA AKTIVNOST SO

USNA POVRATNA INFORMACIJA

m-r. SLA\ANA T. STAMENKOVA,

O U “ KRSTE MISIRKOV”, SKOPJE,

NASTAVNIK PO BIOLOGIJA.

SKOPJE, 2009god.

2

“IDNINATA IM PRIPA\A NA ONIE KOI ZA VREME

NA GOLEMITE PROMENI SE PODGOTVENI DA U^AT,

A ONIE KOI MISLAT DEKA NEMAAT POVE]E [TO

DA U^AT, ]E OSTANAT VO SVETOT KOJ VE]E NE

POSTOI.

ERIH HAFER

REZIME:

Kvalitetnoto obrazovanie e eden od najzna~ajnite faktori za

razvoj na sekoja individua, a so toa i na op{testvoto vo celina.

Visokoto nivo na znaewe, kompetencii, ve{tini se prifateni

kako bazi~ni uslovi za aktivno gra|anstvo, vrabotuvawe i socijalna

kohezija, Kvalitetot na obrazovanieto e esencijalen i od aspekt na

potrebite na pazarot na trudot i slobodno dvi`ewe na rabotnata

sila nadvor od ramkite na dr`avata,Od naukata se baraat novi

re{enija. Se javuva potreba od steknuvawe na novi znaewa i ve{tini,

a toa bara do`ivotno u~ewe institucionalizirawe na sistem na

kontinuirano obrazovanie za site.

Nastavnikot na 21 vek e bogat vo smisla na op{to obrazovanie i

stru~na osposobenost so {to stanuva mobilen na planot na steknuvawe

na potrebni ve{tini za uspe{no realizirawe na negovata profesija.

KUS OPIS NA STUDIJATA ( [TO NAPRAVIV )

So studijata na slu~ajot bea opfateni 30 u~enici od 8-b

paralelka od VIII одд. Bea ispituvani poslo`enite ishodi od u~ewe

koi mo`at da se merat na poinakov na~in i vlijanieto koe go ima

3

usnata povratnata informacija vrz kvalitetot na nivnoto u~ewe i

napreduvawe.Izvedbata na modelot na refleksniot lak( nerven

sistem) i prezentacijata se naso~eni kon povrzuvawe na praksata so

teorijata, a so koja se pribiraat i procenuvaat podatocite za

nau~enoto - obem, kvalitet na znaewata, steknati ve{tini i primena

na znaewa koi se o~ekuvani efekti od postavenite zada~i za

dadenata tema.

KLU^NI ZBOROVI: nerven sistem, refleksen lak,

rbeten mozok, refleksi.

CELI NA STUDIJA NA SLU^AJOT ( [TO SAKAV DA

POSTIGNAM )

Cel na ovaa studija na slu~aj be{e da se ispitaat poslo`enite

kognitivni i psihomotorni ve{tini na u~enicite, i da se otkrijat

oblastite kade {to uspe{no }e se koristat znaewata.Se iskoristi

formativno ocenuvawe. Koristena e izvedbena aktivnost so usna

povratna informacija koja ovozmo`uva podobra komunikacija so

u~enicite i diskusija za istata so {to }e se postigne pozitiven efekt

za objasnuvawe i razbirawe na refleksen lak i refleksi. Poseben

akcent se stava na reakcijata na u~enicite so {to }e se postigne i

podobro napreduvawe( u~ewe) na u~enicite, a na ovoj na~in i celta e

postignata.

METOD NA OCENUVAWE( NA KOJ NA^IN)

Posle zavr{enata lekcija za “Rbeten mozok, refleksen lak i

refleksi”;se sprovede ve`ba preku izvedbena aktivnost so usna

povratna informacija posle izvr{enata prezentacija. Ima{e 6 grupi

4

so po 4-6 u~enika ili 30 u~enika od koi 40%; ili 2 grupi od po 6

u~enika,33,3%ili 2grupi(10) po 5 u~enika, i 26,7%ili 2 grupi(8) po 4

u~enika.

Na site grupi poedine~no im se dade usna povratna

informacija, posle zavr{enata prezentacija na izvedbenata

aktivnost,koja za site e korisna, opisna, detalna, fokusirana na

zada~ite, odmerena, spe~ifi~na(za grupata) i ~lenovite vo grupata

t.e. individualizirana i pozitivna naso~ena kon li~nosta na

u~enicite usna povratna informacija.

Na krajot u~enicite pozitivno reagiraat,diskutiraat, se

nadopolnuvaat,so {to i uspe{nosta na ~asot e pogolema.

METOD NA ISTRA@UVAWE

Istra`uvaweto be{e kvalitativno i ima{e za cel da utvrdi

kolku izvedbenite aktivnosti i usnata povratna informacija

pozitivno }e deluva vrz napredokot vo u~eweto kaj u~enicite, a i

kolku aktivno }e se vklu~at vo diskusija za dadenata informacija, i

kolku od niv posle taa informacija }e pobaraat pomo{ za svojot

napredok vo u~eweto. U~enicite sami davaat informacija za ovoj

proces, kolku toj im pomaga da gi sogledaat slabite i jakite strani na

svoeto u~ewe, i sposobnosta toa i prakti~no da go sprovedat za

ponatamo{ni temi.

Najnapred u~enicite izgotvuvaat plan za rabota i se

organiziraat vo ramkite na samata grupa.Rabotat i na krajot se

izgotvuva finalniot proizvod, a potoa sekoja grupa go prezentira

napravenoto i prema lista za bodirawe koja odnapred e napravena

podelena po grupite, se pravi deskriptivna lista, i se dava usna

povratna informacija za ve`bata.Na toj na~in kaj u~enicite pokraj

kreativnosta vo rabotata, se pottiknuva i kriti~ko mislewe i

samokriti~nost kon svojata rabota i poznavaweto na lekcijata.

5

OSNOVNI NAODI ([TO E POSTIGNATO),

ZAKLU^OCI:

Da u~enikot gi soznae sopstvenite postigawa, t.e. dobrite

i lo{ite strani na svoeto u~ewe, i na toj na~in da ja

sogleda razlikata pome|u o~ekuvana i postignata cel

( nerven sistem,refleksen lak i refleksi ).

Koi se te{kotiite vo u~eweto i {to e pri~ina za toa.

Da im se dadat upatstva za aktivnostite, na~inite na

u~ewe so koi }e uspeat da gi nadminat propustite vo

svoite znaewa.

Mo`nosta u~enicite navremeno da dobijat povratna

informacija {to u{te treba da napravat za svoja

sigurnost, motiviranost i uvid vo sopstvenite znaewa,

sopstvenoto u~ewe, i svojot napredok.

So ovaa postapka izvedbena aktivnost so usna povratna

informacija i so dijalog( nastavnik - u~enik) jas doa|am

(nastavnikot), do soznanija za napredokot na u~enicite,

kreativnosta vo rabotata,kognitivni i psihomotorski

ve{tini, sorabotka vo grupa, kako i izraboteniot

produkt(refleksen lak), koi potoa gi

koristam(nastavnikot), vo procesot na dijagnosti~ko,

formativno, a ponekoga{ i sumativno ocenuvawe( analiza

na sopstvenoto rabotewe > analiza za pou~uvawe i

efekti od toa).

Ocenkite na nastavnikot(moite ocenki) i ocenkite koi se

dobieni posle izvedbenata aktivnost koja ja napravija

u~enicite vo 66%se sovpa|aat i u~enicite se zadovolni

bidej}i uspeale teorijata da ja povrzat so praksa {to e

i va`en del vo ciklusot na u~ewe; 17% od u~enicite

imaat poniska ocenka od formativniot na~in na

ocenuvawe od ocenkata dobiena za izvedbenata aktivnost

i vo diskusija se slo`ivme deka toj del im e malku poslab

6

i deka treba da obrnat pove}e vnimanie vo sorabotka so

nastavnikot(mene), za da vo natamo{nite period se

dovede do eden posakuvan rezultat; 17% od u~enicite

imaat povisoka ocenka od formativniot na~in na

ocenuvawe od ocenkata za izvedbenite aktivnosti, a

pri~inite za toa e {to u~enicite go izlo`ija: nedovolna

kreativnost, brzina na rabota, pogolem i pobrz dogovor za

rabota, i naglasija deka vo idniot period }e se potrudat

ovie “nedostatoci” da gi otstranat.

66%

17%

17%

se sovpa|a

poniska ocenka

povisoka ocenka

Vo idnina bi mo`elo da posle izvr{enite ve`bi na

odredena lekcija, tema i izvedbenite aktivnosti se dade i

pismena povratna informacija, so koja }e se sledi

napredokot na u~enicite, nivnite reakcii diskusii posle

pro~itanite pismeni povratni informacii, nejzinoto

vlijanie na reakcijata na u~enicite, analiza za mojata

( sopstvena) rabota na nastavnikot, a }e se napravi i razlika

vo reakciite pome|u usna povratna informacija i pismena

povratna informacija,pri izvedbena aktivnost kako i

menuvawe na ~lenovite vo grupata,menuvawe broj vo grupata,

ili samostojno na sekoj u~enik da mu se dade zada~a -

aktivnost i posle toa na dobienite rezultati da se dade

pismena povratna informacija, i da se sledi napredokot na

u~enicite, anga`iranost, sorabotka, kreativnost vo

rabotata so {to }e se izvr{i i sporedba so prethodnite

dobieni rezultati.

7

LISTA ZA BODIRAWE NA IZVEDBENATA AKTIVNOST

5>>>

o glavnite pra{awa vo aktivnosta se naglaseni,

o odredeni se potrebni resursi za aktivnosta,

o postapkite za izvedbata se jasni,

o celosno izvedbata i prezentacijata na aktivnosta se

mnogu dobri.

4>>>

o glavnite pra{awa vo aktivnosta se izlo`eni prili~no

jasno,

o Nabele`ani se nekoi resursi za aktivnosta,

o Koristeni se postapkite za izvedbata iako ne se mnogu

jasni,

o celosno izvedbata i prezentacijata na aktivnosta se

dosta dobro napravena.

3>>>

o nabele`ani se nekoi glavni pra{awa,

o nedovolno nabele`ani resursi za aktivnosta,

o nedovolno jasni postapki za aktivnosta,

o izvedbata i prezentacijata na aktivnosta se relativno

dobro organizirani i napraveni.

2>>>

o napraven e obid za nabele`uvawe na nekoi glavni

pra{awa pri aktivnosta,

o opi{ani se izvesni postapki za aktivnosta,

o celosno, izvedbata i prezentacijata na aktivnosta e

soodvetna no povr{na.

8

1>>>

o poka`uva minimalna organizacija za izvedbenata

aktivnost,

o potrebna e pogolema jasnost na postapkite za rabota,

o generalno izvedbata i prezentacijata na aktivnosta e

soodvetna.

KORISTENA LITERATURA:

Nata{a A. Galevska,(1998), Kvalitativni istra`uvawa vo

vospitanieto i obrazovanieto,Bitola, Kiro Dandaro.

D-r Krste Angelovski, (1985), Nastavnicite i inovaciite, NIO

Studenski zbor

Kiro Popovski, (1998), Uspe{en nastavnik, NIROProsveten rabotnik,

Skopje

M-r. Sla|ana Stamenkova (2009), Obuka na u~ili{niot kadar vo funkcija na razvivawe kompetencii za upravuvawe i rakovodewe, Magisterski trud, Skopje.

9

10

11