strip_april2011

1
»udovita stripovska dogodivšËina Riše in piše: Gary Northfield V danaπnji Juænoafriπki republiki so se na zaËetku 19. stoletja zaËeli naseljevati belopolti Evropejci. Zavladali so ljudstvoma Xhosa in Zulu. Leta 1952 so pri ANC-ju priËeli s pozivanjem h kljubovalnosti. Ljudi so prosili, naj krπijo rasistiËne zakone. Sodelovalo je 10.000 ljudi in 8500 jih je zato pristalo v jeËi. Vlada je Mandelo in njegove prijatelje osumila snovanja nasilnih dejanj, zato si je Mandela naπel skrivaliπËe. Na koncu so ga vendarle ujeli in pripeljali pred sodiπËe. Tam je imel enega najslavnejπih govorov svojega æivljenja … Ne boπ se veË dolgo skrival! He, he. Greπ stavit? Ah! Ljubo doma, kdor ga ima. »akaj malo. Kaj je rekel? Vsepovsod je vladal rasizem. Leta 1948 je bil sprejet apartheid, ki je temnopolte ljudi loËeval od belopoltih. Nelson Mandela se je rodil v Transkeiu v Juæno- afriπki republiki. Pravzaprav se je imenoval « Rolihlahla«, kar pomeni « Nagajiveæ«. Mandela je obiskoval tudi univerzo. Ko je dopolnil 22 let, so mu starπi naπli nevesto, zato je pobegnil v Johannesburg, glavno mesto dræave. Mandela je pri svojem delu na vsakem koraku naletel na rasizem. Pridruæil se je Afriπkemu narodnemu kongresu (ANC), da bi sodeloval v boju za enakopravnost temnopoltih. Kmalu je priËel organizirati proteste, med drugim je v znak upora zakonom seægal prepustnice. In ne, med naπimi Ëlani ni slonov. Kmalu si je naπel nove prijatelje in priËel z delom v odvetniπki pisarni. Mandela je bil prvi v druæini, ki se je πolal. OËe mu je za nagrado prinesel prve hlaËe. V πoli so ga uËitelji preimenovali v Nelsona – afriπka imena takrat sploh niso bila dovoljena. Ne skrbi, saj boπ πe zrasel. Zakaj ne smem samo preËkati ceste? Temnopolti prebivalci so potrebovali prepustnice, Ëe so æeleli potovati po svoji domovini. Osnovne sto- ritve, na primer zdravstvo, so bile zanje zelo slabe. Brez prepustnice to paË ne gre! Poglej, no. Saj nisi noben nagajiveæ. Naravnost prikupen si! PoËakaj! Pa saj ne boπ vzel slona! Ojoj! Po nesreËi sem seægal knjiæniËarsko izkaznico. Vlada pa se ni uklonila, temveË je πe po- ostrila zakone. ANC je razglasila za proti- zakonito organizacijo in izgnala njene vodje. V zaporu se je AfriËanom pisalo πe slabπe. Morali so garati v kamnolomu in pod ægo- Ëim soncem delati v kratkih hlaËah … Spal je v majhni celici, ki je v dolæino merila natanko toliko kot on. Pisma prijateljev in druæine so bila cenzurirana, tako da je komaj πe kaj razumel. Takπne pogoje je Mandela trpel 27 let, a ni dovolil, da bi mu to priπlo do æivega. Ves Ëas je preuËeval in pouËeval mlade zapornike. Protesti proti apartheidu so zajeli vso Juænoafriπko republiko. Vlada je Mandeli predlagala, da ga izpusti iz zapora, Ëe se on odreËe boju. Upam, da ne bom veË rasel. Ni veË prostora! Skupaj s sovoditelji afriπke krvi je bil obsojen na dosmrtno jeËo. Æelim si demokratiËne in svobodne druæbe, kjer vsi ljudje æivijo v harmoniji. Kaj bi zdaj dal za πolske hlaËe! Kako gre tvoji æeni? Ko bi le vedel … Pa kaj πe! Sredi 80. let prejπnjega stoletja je bil Mandela najslavnejπi zapornik na svetu. Opeva ga celo znana skladba! Mandela se je sestal z novim predsednikom de Kler- kom in leta 1990 je bil konËno svoboden. Ljudje so komajda prepoznali postaranega Ëloveka. Apartheid je padel in temno- polti JuænoafriËani so konËno postali enakopravni. Naj ga æe hitro osvo- bodijo! Kje pa je? Stoji za tistim starcem? Sprememba v juænoafriπki vladi je prinesla drugaËen odnos. Konec apartheida je bil tako pomemben zgodovinski dogodek, da sta Mandela in De Klerk prejela Nobelovo nagrado za mir. Juænoafriπka republika je postala demokra- tiËna dræava. Vsi njeni dræavljani so ime- li volilno pravico. Mandela je zdaj upokojen. Belopoltim JuænoafriËanom ne zameri, temveË raje po svetu πiri enakopravnost. Noben otrok se ne rodi rasist. Leta 1994 je Mandela postal prvi temnopolti predsednik Juænoafriπke republike in simbol upanja po vsem svetu. No, vsi ravno ne. Æal, æal … Pf! Mandeela! Nelson Ne, vztrajam. VI si jo nadenite! Kaj pa, Ëe bi si jo delila?!

description

strip_april2011

Transcript of strip_april2011

»udovita stripovska dogodivšËina

Riše in piše: Gary Northfi eld

V danaπnji Juænoafriπki republiki so se na zaËetku 19. stoletja zaËeli naseljevati belopolti Evropejci. Zavladali so ljudstvoma Xhosa in Zulu.

Leta 1952 so pri ANC-ju priËeli s pozivanjem h kljubovalnosti. Ljudi so prosili, naj krπijo rasistiËne zakone. Sodelovalo je 10.000 ljudi in 8500 jih je zato pristalo v jeËi.

Vlada je Mandelo in njegove prijatelje osumila snovanja nasilnih dejanj, zato si je Mandela naπel skrivaliπËe.

Na koncu so ga vendarle ujeli in pripeljali pred sodiπËe. Tam je imel enega najslavnejπih govorov svojega æivljenja …

Ne boπ se veË dolgo skrival!

He, he. Greπ stavit?

Ah! Ljubo doma, kdor

ga ima.

»akaj malo. Kaj je rekel?

Vsepovsod je vladal rasizem. Leta 1948 je bil sprejet apartheid, ki je temnopolte ljudi loËeval od belopoltih.

Nelson Mandela se je rodil v Transkeiu v Juæno-afriπki republiki. Pravzaprav se je imenoval

«Rolihlahla«, kar pomeni «Nagajiveæ«.

Mandela je obiskoval tudi univerzo. Ko je dopolnil 22 let, so mu starπi naπli nevesto, zato je pobegnil v Johannesburg, glavno mesto dræave.

Mandela je pri svojem delu na vsakem koraku naletel na rasizem. Pridruæil se je Afriπkemu narodnemu kongresu (ANC), da bi sodeloval v boju za enakopravnost temnopoltih.

Kmalu je priËel organizirati proteste, med drugim je v znak upora zakonom seægal prepustnice.

In ne, med naπimi Ëlani ni slonov.

Kmalu si je naπel nove prijatelje in priËel z delom v odvetniπki pisarni.

Mandela je bil prvi v druæini, ki se je πolal. OËe mu je za nagrado prinesel prve hlaËe.

V πoli so ga uËitelji preimenovali v Nelsona – afriπka imena takrat sploh niso bila dovoljena.

Ne skrbi, saj boπ

πe zrasel.

Zakaj ne smem samo preËkati

ceste?

Temnopolti prebivalci so potrebovali prepustnice, Ëe so æeleli potovati po svoji domovini. Osnovne sto-ritve, na primer zdravstvo, so bile zanje zelo slabe.

Brez prepustnice to paË ne

gre!

Poglej, no. Saj nisi noben nagajiveæ. Naravnost prikupen si!

PoËakaj! Pa saj ne boπ vzel slona!

Ojoj! Po nesreËi sem seægal

knjiæniËarsko izkaznico.

Vlada pa se ni uklonila, temveË je πe po-ostrila zakone. ANC je razglasila za proti-zakonito organizacijo in izgnala njene vodje.

V zaporu se je AfriËanom pisalo πe slabπe. Morali so garati v kamnolomu in pod ægo-Ëim soncem delati v kratkih hlaËah …

Spal je v majhni celici, ki je v dolæino merila natanko toliko kot on.

Pisma prijateljev in druæine so bila cenzurirana, tako da je komaj πe kaj razumel.

Takπne pogoje je Mandela trpel 27 let, a ni dovolil, da bi mu to priπlo do æivega. Ves Ëas je preuËeval in pouËeval mlade zapornike.

Protesti proti apartheidu so zajeli vso Juænoafriπko republiko. Vlada je Mandeli predlagala, da ga izpusti iz zapora, Ëe se on odreËe boju.

Upam,da ne bom veË rasel.

Ni veË prostora!

Skupaj s sovoditelji afriπke krvi je bil obsojen na dosmrtno jeËo.

Æelim si demokratiËne in svobodne druæbe, kjer vsi ljudje æivijo v harmoniji.

Kaj bi zdaj dal za πolske hlaËe!

Kako gre tvoji æeni?

Ko bi le vedel …

Pa kaj πe!

Sredi 80. let prejπnjega stoletja je bil Mandela najslavnejπi zapornik na svetu. Opeva ga celo znana skladba!

Mandela se je sestal z novim predsednikom de Kler-kom in leta 1990 je bil konËno svoboden. Ljudje so komajda prepoznali postaranega Ëloveka.

Apartheid je padel in temno-polti JuænoafriËani so konËno postali enakopravni.

Naj ga æe hitro osvo-bodijo!

Kje pa je?

Stoji za tistim

starcem?

Sprememba v juænoafriπki vladi je prinesla drugaËen odnos.

Konec apartheida je bil tako pomemben zgodovinski dogodek, da sta Mandela in De Klerk prejela Nobelovo nagrado za mir.

Juænoafriπka republika je postala demokra-tiËna dræava. Vsi njeni dræavljani so ime- li volilno pravico.

Mandela je zdaj upokojen. Belopoltim JuænoafriËanom ne zameri, temveË raje po svetu πiri enakopravnost.

Noben otrok se ne rodi rasist.

Leta 1994 je Mandela postal prvi temnopolti predsednik Juænoafriπke republike in simbol upanja po vsem svetu.

No, vsi ravno ne. Æal, æal …

Pf!

Mandeela!

Nelson

Ne, vztrajam. VI si jo nadenite!

Kaj pa, Ëe bi si jo delila?!