An

n-B

eth

So

lvan

g

mez

zoso

pran

1. k

on

cert

modri

ab

on

ma

2018

/19

slo

ven

ska

filh

arm

oni

ja

nap

oved

okto

ber–

nove

mbe

r 20

18

Oranžni 2 in izven18. in 19. oktober ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeJames Judd, dirigentJan Mráček, violinaV spomin Václavu Talichuspored Dvořák | Schubert

Vokalni 2 in izven21. oktober ob 19.30Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonijaMatjaž Robavs, baritonAndreja Kosmač, klavirspored Mozart | Brahms | Schubert | Lajovic | Škerjanc

Modri 2 in izven8. in 9. november 2018 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeDmitrij Liss, dirigentDuo GrauSchumacher, klavirspored Messiaen | Poulenc | Čajkovski

1. koncert

modri abonma 2018/19

4. in 5. oktober 2018 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev dom

Orkester Slovenske filharmonije

Zbor Slovenske filharmonije

Philipp von Steinaecker, dirigent Ann-Beth Solvang, mezzosopran

Miran Kolbl, koncertni mojsterGregor Klančič, priprava zbora

Arnold SchönbergGurre-Lieder

Medigra in Pesem gozdne golobice

Igor Fjodorovič StravinskiSimfonija psalmov za zbor in orkester

Psalm št. 39, v. 13 in 14: Exaudi orationem meam, DominePsalm št. 40, v. 2, 3 in 4: Expectans expectavi DominumPsalm št. 150: Alleluia. Laudate Dominum

Franz SchubertSimfonija št. 1 v D-duru, D. 82

Adagio – Allegro vivaceAndanteAllegroAllegro vivace

Arnolda Schönberga (1874–1951) danes povezujemo s številnimi glasbenoteoretičnimi pojmi (atonalnost, dvanajsttonska tehnika, Sprechstimme), v resnici pa je vse življenje njegova pozornost veljala le glasbi. Kot sin čevljarja si je le stežka izboril kakovostno glasbeno izobrazbo (zato ne preseneča, da je kasneje na kompozicijskih tečajih revnejše študente učil kar brezplačno), pri tem pa mu je bil v veliko pomoč prijatelj, mentor in njegov poznejši svak Alexander Zemlinsky.

Sprva je večinoma ‚za predal‘ komponiral svoja dela, kot npr. leta 1899 godalni sekstet (kasneje predelan za komorni orkester) Ozarjena noč (Verklärte Nacht). Le-ta danes sodi med skladateljeva najpogosteje izvajana dela, četudi kritika ob krstni izvedbi leta 1902 skladbi še zdaleč ni bila naklonjena, češ da je harmonsko preveč drzna. Podobno so se tudi poslušalci ob prvi izvedbi dela porogljivo smejali, po koncu pa z žvižgi in ropotanjem s stoli pokazali svoje ogorčenje.

V Schönbergovi ustvarjalnosti je sicer moč opaziti izrazitejšo ločnico med skladateljevimi zgodnejšimi in poznejšimi deli. Kot avtor prvih je (npr. v že omenjeni Ozarjeni noči pa tudi kantati Gurre-Lieder) združil wagnerjanski harmonski stavek in premišljeno motivično delo, značilno za Wagnerjevega največjega ‚nasprotnika‘ Johannesa Brahmsa. V drugih pa se kaže kot skladatelj, ki svoje ‚glasbene konstrukte‘ postavlja na ogrodju dvanajsttonskega sistema, npr. v delih kot Pierrot lunaire, Sest kratkih klavirskih skladb, Pet orkestrskih skladb, Godalni kvartet št. 3 itd. Z njimi je postavil temelje kasnejšemu serialnemu sistemu, s katerim je po drugi svetovni vojni glasbeni ekspresionizem dosegel svojo skrajno točko.

spo

red

k sp

ore

du

Aranyi, je kasneje o tem nenavadnem dogodku zapisal: »Šlo je za najbolj bizarno stvar, ki jo je kdorkoli kadarkoli storil pred skandirajočim občinstvom.«

Igor Fjodorovič Stravinski (1882–1971) je bil ena najizvirnejših in najbolj cenjenih glasbenih osebnosti 20. stoletja. V več kot petdesetih letih ustvarjalnosti je prehodil prav toliko glasbenih slogov (od poznoromantične tradicije ruske nacionalne šole, neoklasicizma pa vse do adaptacije serialne kompozicijske tehnike po Schönbergovem dvanajsttonskem sistemu) kot držav, v katerih je ustvarjal. Nase je opozoril s svojima baletoma Ognjeni ptič in Petruška, ki sta izšla iz rusko-francoske simbioze barvitega in ritmično karakternega impresionizma, še bolj pa s pariškim škandalom ob praizvedbi revolucionarnega baleta Posvetitev pomladi spomladi leta 1913. Njegov kasnejši ustvarjalni credo pa poleg številnih drugih monumentalnih del zaznamuje oratorijska opera v dveh dejanjih Oedipus Rex (1927), s katero je razkril svoje poznejše neoklasicistične ideale.

Prav slogovno ‚kameleonstvo‘ je Stravinskemu, ki se je po izbruhu druge velike svetovne morije leta 1939 ustalil v ZDA, omogočilo ustvarjanje v različnih žanrih in oblikah, četudi so mu njegovi najostrejši kritiki zavoljo tega večkrat očitali nedoslednosti. Naročilo za delo, s katerim je Bostonski simfonični orkester želel proslaviti svojo petdesetletnico, je Stravinski sprejel ob koncu leta 1929, pri tem pa mu je tedanji vodja, dirigent Sergej Kusevicki, dal popolno svobodo pri izbiri tako zvrsti kot značaja skladbe. Bogate izvajalske zahteve kot tudi izdatna instrumentacija dela, ki ga je Stravinski poimenoval Simfonija psalmov, vsekakor

Kantata Gurre-Lieder (Pesmi z gradu Gurre) nedvomno sodi med izvajalsko najobsežnejša pa tudi najzahtevnejša vokalno-instrumentalna dela z začetka 20. stoletja. S komponiranjem samospevov na poezijo danskega pesnika Jensa Petra Jacobsena (v nemškem prevodu Roberta Franza Arnolda) je skladatelj začel leta 1900, saj je s ciklom samospevov želel kandidirati na tedanjem natečaju dunajskega skladateljskega društva. Ker dela, v katerem je bilo že tedaj mogoče čutiti predvsem opojni svet Wagnerjevih harmonij, ni uspel končati do razpisa, se skladbe nato dobro desetletje ni več lotil, dokler ni v letih 1910–1911 bistveno nadgradil svojega prvotnega koncepta. Pod vplivom mahlerjanske orkestralne barvitosti in zborovske grandioznosti ter vse bolj tudi lastnih idej o emancipaciji disonance, je Schönberg delo preoblikoval v kantato. Le-ta opisuje dogajanje na gradu Gurre: legenda pripoveduje o veliki ljubezni danskega kralja iz 14. stoletja Valdemarja Atterdaga do svoje ljubljene Tove, ki jo pozneje iz maščevanja umori kraljica Helwig. Tokrat bomo prisluhnili zadnjima dvema točkama uvodnega stavka iz sicer tristavčne kantate za pripovedovalca, soliste, tri moške in veliki mešani zbor ter orkester: Medigri in Pesmi gozdne golobice. Slednja (mezzosopran) opisuje dogodke, povezane s Tovejino smrtjo in Valdemarjevim žalovanjem.

Delo je bilo prvič izvedeno 23. februarja 1913 na Dunaju. Čeprav je šlo brez dvoma za enega največjih triumfov v Schönbergovi karieri, je skladatelj do navdušenja množice ostal povsem ravnodušen. Po koncu izvedbe se zavoljo številnih poprejšnjih razočaranj ni želel prikloniti občinstvu, temveč zgolj izvajalcem. Eden izmed orkestrašev, violinist Francis

na molitev. Privzdignjena in dostojanstvena glasba v prefinjenem vokalno-instrumentalnem prepletu izvablja nekakšno žalobno veselje cerkvenih zvonov ob počasni procesiji verujočih Gospodi pomiluj (Miserere mei, Deus / Gospod, usmili se). Toda po zadnjem zborovskem vzkliku orkester prežene turobno melanholijo in v poslednjo epizodo vnese vedrino brezčasne blaženosti.

Izmed simfonij Beethovnovih sodobnikov so zares preživela le dela enega skladatelja, Franza Schuberta (1797–1828). Pogosto je bilo rečeno, da je živel preveč v Beethovnovi senci, da bi bil lahko velik simfonik, vendar to ne drži. Zgodnjim simfonijam se sicer res poznajo ‚učna leta‘ ter močni vzori Haydna in Beethovna, a že v njih je prisoten mojster melodije, harmonske izvirnosti in instrumentalne barvitosti. Schubert uveljavljenih glasbenih oblik ni spreminjal, jih je pa znatno razširil. V svojih osrednjih delih preseneča z nenavadnimi harmonskimi obrati in širjenjem melodike, s katero kot romantik par excellence raziskuje čustvene globine. Posebej v zadnjih dveh simfonijah, »Nedokončani« (1822) in »Veliki« v C-duru (1828), se je Schubert zares potrdil kot skladatelj, ki zna prepričati ne le z na videz manj zapletenim samospevom, temveč tudi kot ustvarjalec simfoničnih del.

Zaradi nejasnosti, kaj naj bi bila še skica in kaj že simfonija, številčenje zadnjih simfonij še danes povzroča zaplete. V nemškem prostoru se je t. i. Nedokončana uveljavila kot Sedma simfonija, zaradi dolgoletne tradicije pa jo drugje pogosto srečamo kot Osmo. Schubert je zadnji dve simfoniji sam ločil

predstavljajo velik izziv. V simfoniji nastopijo štiriglasni mešani zbor (za sopranski in altovski part je skladatelj preferenčno sicer predpisal otroške glasove, čeprav ni vztrajal pri tem kot edini izvajalski možnosti), pet flavt (s pikolom), štiri oboe in angleški rog, trije fagoti in kontrafagot, močno razširjena trobilna sekcija s štirimi rogovi, harfa, tolkala, dva klavirja in godalni orkester.

Delo je zasnoval v treh stavkih, za katere skladatelj zapiše, da jih je treba izvajati brez premora. V njih so uglasbeni naslednji odlomki iz Vulgate, tj. latinskega prevoda Svetega pisma (izpod peresa sv. Hieronima) na prelomu 4. in 5. stoletja: sklepna verza 39. psalma, začetni verzi 40. psalma ter celotno besedilo 150. psalma. V svoji avtobiografiji je skladatelj pojasnil izbor oblike in vsebine dela z naslednjim zapisom: »Želel sem ustvariti organsko celoto, to je tisto, ki loči to simfonijo od suite kot golega zaporedja različnih stavkov. /…/ Odločil sem se za povezavo zbora in instrumentov, v kateri naj bi bili obe telesi enakovredni. V tem se moje stališče ujema s stališčem starih mojstrov kontrapunkta, ki vloge zbora niso skrčili le na homofonski glas, kot tudi instrumentalnega dela niso omejili zgolj na spremljavo.«

Prvi stavek (Exaudi orationem meam, Domine / Gospod, usliši mojo molitev) je skladatelj po lastnih besedah napisal v »kipečem stanju verske in glasbene vznemirjenosti«. Po goreči verski priprošnji uvodnega dela se glasbena dramaturgija drugega stavka prevesi v vdano čakanje Gospodovega odgovora. Stravinski je ta stavek označil za »navzdol obrnjeno piramido fug«: prva nastopi instrumentalna fuga, ki jo začenjajo flavte in oboe, druga pa je namenjena zboru. Stravinski delo nadaljuje s počasnim uvodom tretjega stavka, kjer se osredotoča na besedo »Alleluia«, ki je odgovor

Nemški dirigent in violončelist Philipp von Steinaecker se je izobraževal na Dunaju, v Parizu in na newyorški visoki šoli Juilliard. Dirigiranje je študiral v razredu Marka Stringerja na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju. Kot violončelist je bil član Nemškega narodnega mladinskega orkestra in Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja. Prav tako je igral z Angleškimi baročnimi solisti in Dunajskimi filharmoniki. Svojo dirigentsko pot je začel kot asistent sira Johna Eliota Gardinerja pri Revolucionarnem in romantičnem orkestru (Orchestre Révolutionaire et Romantique) ter asistent Claudia Abbada pri Mahlerjevem komornem orkestru.

Leta 2008 je kot prvi zasedel mesto mladega dirigenta pri Orchestra of the Age of Enlightenment, leta 2010 pa prevzel vodenje orkestra Camerata Salzburg ter Orkestra Padove in Benečije (L’Orchestra di Padova e del Veneto). Nastopa tudi kot operni dirigent, med drugim je v zadnjih letih dirigiral Mozartovo Čarobno piščal v Gledališču Filarmonico v Veroni, Händlovega Julija Cezarja v produkciji pariškega konservatorija in več Gounojevih oper v Gledališču Comunale v Bolzanu. Kot dirigent je nastopil še z Orkestrom Maggio Musicale Fiorentino, Japonskim filharmoničnim orkestrom, Orkestrom Praške komorne filharmonije in Mahlerjevim komornim orkestrom. V letošnji sezoni bo med drugim dirigiral tudi Orkestru Gürzenich iz Kölna.

V Bolzanu vodi mednarodno zasedbo Musica Saeculorum, ki izvaja glasbo na historičnih glasbilih. Skupaj z ženo, flavtistko Chiaro Tonelli, vodita Festival komorne glasbe na gradu Presule v bližini Bolzana.

od prvih šestih, saj je šele Nedokončano pojmoval kot pravo »pot k veliki simfoniji«, kakršno je uresničil v svoji zadnji Simfoniji v C-duru.

A že od njegove Prve simfonije, ki jo je napisal pri rosno mladih šestnajstih letih, lahko občudujemo mojstra simfoničnega ustvarjanja. Tako se zdi z današnje perspektive neverjetno, da je bila za Schubertovega življenja izmed vseh njegovih simfonij le Simfonija št. 6 izvedena na javnem koncertu (1828). Razlog za to ni bila toliko skladateljeva anonimnost kot njegova želja, da njegove zgodnejše simfonije ne bi bile predstavljene širšemu občinstvu, saj jih je razumel predvsem kot učne poskuse.

Po nekaj krajših uverturah je leta 1813 kot dijak učiteljskega konvikta na Dunaju napisal Simfonijo št. 1 v D-duru, ki je nato šele leta 1884 ‚dočakala‘ objavo v skladateljevih zbranih delih. Schubert se je v njej naslonil na klasične zglede, zlasti na Haydna, čigar preprostost mu je prijala. Vsi štirje stavki so napisani konvencionalno in prikažejo mladega ustvarjalca kot mojstrskega oblikovalca, polnega ustvarjalnega elana. V celotni simfoniji ni nobene temne misli, ki bi kot oblak prekrila za delo karakteristično vedrino. Skladatelj je prekipevajoče dobre volje, pa naj se po krajšem počasnem uvodu ustavimo ob prodornem sonatnem allegru (Allegro vivace) prvega stavka, privlačnem premišljevanju drugega stavka (Andante), čvrstem menuetu (Allegro), ki s staccati učinkuje za odtenek manj privzdignjeno kot običajno, ali živahnem finalu (Allegro vivace), ki prinaša srečen konec.

Jernej Weiss

dir

igen

t

Orkester Slovenske filharmonije se s predhodnicami Academio Philharmonicorum (1701), Filharmonično družbo (1794) in prvo Slovensko filharmonijo (1908) postavlja ob bok orkestrom z najdaljšo tradicijo na svetu. Po povojni ustanovitvi leta 1947 so ga vodili Jakov Cipci, Samo Hubad, Bogo Leskovic, Lovro von Matačić, Oskar Danon, Uroš Lajovic, Milan Horvat, Marko Letonja, George Pehlivanian, Emmanuel Villaume ter Keri-Lynn Wilson in ponovno Uroš Lajovic. Med vrhunskimi gosti orkestra so dirigenti Carlos Kleiber, Riccardo Muti, Serge Baudo, Hartmut Haenchen, sir Neville Marriner in vrsta svetovno priznanih solistov. Svojo odličnost je potrdil na številnih gostovanjih v evropskih kulturnih središčih, Združenih državah Amerike in na Japonskem, predstavil pa se je tudi na pomembnih mednarodnih festivalih, kot so Dunajski slavnostni tedni, Maggio Musicale Fiorentino, Praška pomlad, Varšavska jesen, Dubrovniške poletne igre, Ravenski festival, MIDEM idr. Med večje uspehe v zadnjem obdobju sodita evropska turneja s koncertno izvedbo opere Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega s sopranistko Ano Netrebko in snemanje opere za založbo Deutsche Grammophon. Omeniti velja tudi koncert z basbaritonistom Brynom Terflom v Kraljevi operni hiši v Muškatu (Oman) ter osem koncertov z Mišo Majskim v Sloveniji, Nemčiji in na Nizozemskem.

Norveška mezzosopranistka Ann-Beth Solvang je študirala na Rogalandskem konservatoriju za glasbo v Stavangerju in na Državni akademiji za operno umetnost v Oslu. Leta 2008 je postala stalna članica opernega ansambla Državne opere v Hamburgu. V njej je nastopila kot Metka v Humperdinckovi Janko in Metka, Kerubin v Mozartovi Figarovi svatbi, Flosshilda v Wagnerjevem Renskem zlatu, Diana v Gluckovi Ifigeniji na Tavridi, Anina v Verdijevi Traviati itd.

Od leta 2011 deluje kot svobodna umetnica. Je zaželena gostja številnih opernih hiš. Med drugim je nastopila kot Grimmgerda v Wagnerjevi Valkiri Opere v Zürichu in Državne opere v Hamburgu, cvetlično dekle v Wagnerjevem Parsifalu Bavarske državne opere v Münchnu, Flosshilda v Wagnerjevem Renskem zlatu Državne opere v Hamburgu, Mercedes v Bizetovi Carmen Norveške opere v Oslu.

Tudi v zadnjem obdobju velja izpostaviti njene nastope v nekaterih wagnerjanskih vlogah. Tako je kot Marija v Večnem mornarju v sezoni 2014/2015 nastopila v gledališču Theater an der Wien, kot Fricka v Valkiri v sezoni 2016/2017 v Norveški operi v Oslu in v isti sezoni kot Erda v Renskem zlatu v Državnem gledališču Oldenburg.

Med drugim je sodelovala z uveljavljenimi dirigenti, kot so Hansjörg Albrecht, John Helmer Fiore, Lawrence Foster, Riccardo Frizza, Rolf Gupta, Michael Güttler, Leo Hussain, Alexander Joel, Philippe Jordan, Alessandro De Marchi, Gerhard Markson, Jun Märkl, Kent Nagano, Erwin Ortner, Roberto Paternostro, Kirill Petrenko, Vasily Petrenko, Francois Xavier Roth, Peter Szilvay, Anu Tali, Peter Valentovic in Simone Young.

Ork

este

r S

love

nske

fi

lhar

mo

nije

mez

zoso

pra

nist

ka

Zbor Slovenske filharmonije (ZSF) je bil kot poklicni koncertni zbor z imenom Slovenski komorni zbor ustanovljen leta 1991. Do jeseni leta 2009 ga je vodil Mirko Cuderman. Od sezone 2009/2010 sta ga vodila dirigentka Martina Batič in Steffen Schreyer, ki je bil od 2009 do 2012 šef dirigent zbora. V sezoni 2012/2013 je Martina Batič v celoti prevzela umetniško vodenje zbora in to funkcijo opravljala do konca leta 2017. Osrednje umetniško poslanstvo ZSF je izvajanje predvsem raznovrstne glasbe a cappella – to uresničuje v Vokalnem abonmaju in na drugih koncertih – ter izvajanje vokalno-instrumentalne glasbe z Orkestrom Slovenske filharmonije ter drugimi slovenskimi in tujimi orkestri pa tudi snemanje zborovske glasbe. Diskografija ZSF šteje skoraj sto naslovov, več kot osemdeset zgoščenk je izšlo v zbirkah Musica sacra Slovenica in Slovenska zborovska glasba. Na mednarodni konferenci v Parizu maja 2016 je ZSF dosegel polnopravno članstvo v prestižnem evropskem združenju profesionalnih pevskih zborov TENSO, kar pomeni veliko priznanje njegovemu delovanju.

Zb

or

Slo

vens

ke

filh

arm

oni

je

Orkestra Fundacije Opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta

torek 30. oktobra 2018 ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonijaOrkester Fundacije Opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta

Fabrizio Maria Carminati, dirigent

spored: Peter Iljič Čajkovski: Suita za orkester št. 4 v G-duru, op. 61, »Mozartiana«

Ottorino Respighi: Rossiniana, suita po motivih Rossinijevih Les Petits Riens, P. 148

Cerkvena okna, štiri simfonične impresije, P. 150

vstopnice: blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana, med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, info@filharmonija.si

cene vstopnic: I. ktg. 15,00 € / *13,00 € II. ktg. 13,00 € /*11,00 €

*popust za študente, upokojence in abonente Slovenske filharmonije

Gostovanje

Pesem gozdne golobice(Prevod: Martin Petrovčič)

Golobi z Gurreja! Skrb me razjeda,na poti nad otokom semkaj!Pridite! Prisluhnite!Mrtva je Tove! Noč na nje očeh,ki bile so kralju dan!Tiho njeno je srce,a kralju srce divje bije,mrtvo, a vendar divje!Čudno podobno čolnu na valovih, če ta, komur na čast platice* so se v poklon upognile,ladje krmar mrtev leži, v globin halugo zapleten. Nihče jima vesti ne nese,neprehodna pot.Kot tokova bile so njune misli, ki sta drsela drug ob drugem.Kje tečejo zdaj Tovejine misli?Tiste kralja vijejo se čudno vstran, v iskanju tistih Tove, najdejo jih ne.Daleč sem letela, tožbo iskala, našla je obilo!Videla sem krsto na ramenih kralja,Henning ga je podpiral.Bila je mračna noč, ena samcata bakla gorela je na poti. Kraljica jo držala je, visoko na mostovžu, z zavestjo sle po maščevanju.

Arnold Schönberg

Gurre-Lieder

Lied der Waldtaube(Jens Peter Jacobsen; nemški prevod: Robert Franz Arnold)

Tauben von Gurre! Sorge quält mich,Vom Weg über die Insel her!Kommet! Lauschet!Tot ist Tove! Nacht auf ihrem Auge,Das der Tag des Königs war!Still ist ihr Herz,Doch des Königs Herz schlägt wild,Tot und doch wild!Seltsam gleichend einem Boot auf der Woge, Wenn der, zu dess’ Empfang Die Planken huldigend sich gekrümmt, Des Schiffes Steurer tot liegt, Verstrickt in der Tiefe Tang.Keiner bringt ihnen Botschaft,Unwegsam der Weg.Wie zwei Ströme waren ihre Gedanken,Ströme gleitend Seit’ an Seite.Wo strömen nun Toves Gedanken?Die des Königs winden sich seltsam dahin, Suchen nach denen Toves, Finden sie nicht.Weit flog ich, Klage sucht’ ich, fand gar viel!Den Sarg sah ich auf Königs Schultern,Henning stützt ihn;Finster war die Nacht, eine einzige Fackel Brannte am Weg; Die Königin hielt sie, hoch auf dem Söller, Rachebegierigen Sinns.

Tränen, die sie nicht weinen wollte,Funkelten im Auge.Welt flog ich, Klage sucht’ ich, fand gar viel!Den König sah ich, mit dem Sarge fuhr er, Im Bauernwams.Sein Streitroß, das oft zum Sieg ihn getragen, Zog den Sarg.Wild starrte des Königs Auge, suchteNach einem Blick,Seltsam lauschte des Königs HerzNach einem Wort.Henning sprach zum König,Aber noch immer suchte er Wort und Blick.Der König öffnet Toves Sarg,Starrt und lauscht mit bebenden Lippen,Tove ist stumm!Weit flog ich, Klage sucht’ ich, fand gar viel!Wollt’ ein Mönch am Seile ziehn,Abendsegen läuten;Doch er sah den WagenlenkerUnd vernahm die Trauerbotschaft:Sonne sank, indes die GlockeGrabgeläute tönte.Weit flog ich, Klage sucht’ ich und den Tod!Helwigs FalkeWar’s, der grausamGurres Taube zerriß!

Solze, ki jih ni hotela potočiti,so se ji lesketale v očeh.Daleč sem letela, tožbo iskala, našla je obilo!Videla sem kralja, peljal se je s krsto, v kmečki opravi.Bojni konj, ki često ga ponesel je v zmago, je vlekel krsto.Divje strmele kraljeve so oči, iskale,da uzrle bi pogled,srce vznemirjeno je poslušalo,da bi zaslišalo besedo.Henning je ogovoril kralja,a on je še kar iskal besedo in pogled. Odpre kralj Tovejino krsto,strmi, posluša, mu ustnice drhtijo,Tove je nema!Daleč sem letela, tožbo iskala, našla je obilo!Menih je šel, da bi potegnil vrv,k večernicam zazvonil;toda zagledal je voznikain slišal žalostno je vest:sonce šlo je dol, ko zvonmrtvaški je odzvanjal.Daleč sem letela, tožbo iskala, našla je obilo!Helwigin sokolje bil, ki okrutnoje raztrgal golobico z Gurreja!

* Platíce – prečne deske, iz katerih je na ogrodje zbit čoln.

Gospod, usliši mojo molitev(Slovenski standardni prevod Svetega pisma – SSP)

Gospod, usliši mojo molitev, poslušaj moje vpitje, ne bodi gluh za moje solze, saj sem le gost pri tebi, priseljenec kakor vsi moji očetje. Glej proč od mene, da bom veder, preden grem in me ni več.

Trdno sem upal v Gospoda

Trdno sem upal v Gospoda, pa se je sklonil k meni in uslišal moje klicanje. Potegnil me je iz pogubne jame, iz blatnega močvirja, moje noge postavil na skalo, utrdil moje korake. Dal mi je v usta novo pesem, hvalnico našemu Bogu. Mnogi bodo videli in se bali, zaupali bodo v Gospoda.

Igor Fjodorovič Stravinski

Simfonija psalmov

Exaudi orationem meam, Domine(Ps 39,13–14)

Exaudi orationem meam, Domine, et deprecationem meam;auribus percipe lacrimas meas. Ne sileas, quoniam advena ego sum apud te, et peregrinus sicut omnes patres mei.Remitte mihi, ut refrigerer priusquam abeam et amplius non ero.

Expectans expectavi Dominum(Ps 40,2–4)

Exspectans exspectavi Dominum, et intendit mihi.Et exaudivit preces meas, et eduxit me de lacu miseriae et de luto faecis. Et statuit super petram pedes meos, et direxit gressus meos.Et immisit in os meum canticum novum, carmen Deo nostro. Videbunt multi, et timebunt, et sperabunt in Domino.

Aleluja! Hvalite Gospoda

Aleluja! Hvalite Boga v njegovem svetišču, hvalite ga na nebesnem svodu njegove moči! Hvalite ga v njegovih silnih delih, hvalite ga zaradi obilja njegove veličine! Hvalite ga z glasom roga, hvalite ga s harfo in citrami; hvalite ga z bobnom in plesom, hvalite ga s strunami in flavto; hvalite ga na cimbale zvočne, hvalite ga na cimbale doneče! Vse, kar diha, naj hvali Gospoda. Aleluja!

Alleluia. Laudate Dominum(Ps 150)

Alleluia. Laudate Dominum in sanctis eius; laudate eum in firmamento virtutis eius.Laudate eum in virtutibus eius; laudate eum secundum multitudinem magnitudinis eius.Laudate eum in sono tubae; laudate eum in psalterio et cithara.Laudate eum in tympano et choro; laudate eum in chordis et organo.Laudate eum in cymbalis benesonantibus; laudate eum in cymbalis iubilationis.Omnis spiritus laudet Dominum! Alleluia.

Ciklus družinskih koncertov

2018/19Slovenska filharmonija

vstopnice: blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10

med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si

spletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si/

cena vstopnice posameznega koncerta: 5 €

www.filharmonija.si

1. koncert sobota 13. oktober 2018 ob 11.00  Od Albinonija do ŽurajaKomorni godalni orkester Slovenske filharmonije

2. koncertsobota 8. december 2018 ob 11.00Ksenija Medved: KAKO SO BASKU IN VIOLETI ZRASLA KRILA – glasbena pravljicaglasba: J. Golob, C. Saint-Saëns, M. Musorgski,

N. Rimski-Korsakov, F. Schubert, B. Bartók, G. Fauré

besedilo, scenarij in režija: K. Medved

3. koncertsobota 2. februar 2019 ob 11.00H. C. Andersen: GRDI RAČEK – glasbena pravljicaTrobilni ansambel Slovenske filharmonijeglasba: N. Šenkpripovedovalka: L. Ćirović

4. koncertsobota 16. marec 2019 ob 11.00OTROŠKA SIMFONIJAOrkester Slovenske filharmonijedirigent: S. Dvoršak spored: D. Škerl, L. Mozart, M. Arnold

5. koncertsobota 6. april 2019 ob 11.00ZABOBNAJ IN ZAPOJ – z besedo skozi glasboZbor Slovenske filharmonije Filharmonični tolkalni ansambel Slovenski tolkalni projekt (SToP)solist: S. Vrabičdirigentka: J. Gregorc Bukovecspored: B. Šaljić Podešva, A. Kumar, R. Gobec,

A. Misson, D. Mancini, K. Pahor, B. Vremšak

6. koncertsobota 18. maj 2019 ob 11.00GLASBENA HIŠA – opera za otrokeglasba: A. Naumovski Potisklibreto: S. Potiskrežija: M. Filipčič

30,00 €*

Študentskiod 1. do 19. oktobra 2018 od 11. do 13. ure in od 15. do 17. ure

www.filharmonija.si

blagajna Slovenske filharmonije Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana T 01 24 10 800, F 01 24 10 900 E info@filharmonija.si https://filharmonija.kupikarto.si/

* Cena 30 EUR velja za sedeže II. kategorije.

Študentski abonmaŠtirje koncerti iz različnih abonmajev Slovenske filharmonije:

Pogoj je študentski oz. dijaški status.

Oranžni 2četrtek 18. oktober 2018 ob 19.30 Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeJames Judd, dirigentJan Mráček, violinaV spomin Václavu Talichuspored Dvořák | Schubert

Vokalni 4nedelja 16. december 2018 ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija Zbor Slovenske filharmonijeTonči Bilić, dirigentDomen Marinčič, violonTomaž Sevšek, orgelski pozitivAnja Gaberc, harfaspored Bach | Pärt | Skjavetić | Rahmaninov |

Ruždjak | Whitacre | Bersa | Strauss | Kuljerić

Modri 4četrtek 21. februar 2019 ob 19.30 Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeAxel Kober, dirigentDaniel Müller-Schott, violončelospored Widmann | Haydn | Schönberg

Oranžni 7četrtek 9. maj 2019 ob 19.30 Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeNil Venditti, dirigentkaUrban Stanič, klavirspored Bravničar | Škerjanc | Rahmaninov

VPIS abonmajev 2018/19

© N

arod

na g

aler

ija

Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum

Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na info@filharmonija.si.

Koncertni list Slovenske filharmonije, Modri abonma, št. 1Izdala: Slovenska filharmonijaDirektorica: Marjetica MahneJezikovni pregled: Tanja SvenšekOblikovanje: Futura DDB, d.o.o.Prelom: Vlado TrifkovičFotografija na naslovnici: osebni arhivTisk: Birografika Bori, LjubljanaNaklada: 1300 izvodovLjubljana, oktober 2018

Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 1. oktobra 2018.

ISSN 2350-5117

Slovenska filharmonijaOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije

Kongresni trg 101000 LjubljanaT +386 1 2410 800F +386 1 2410 900E info@filharmonija.siwww.filharmonija.si