Program monitoringa zoonoz za leto 2008

PROGRAM MONITORINGA ZOONOZ

IN NJIHOVIH POVZROČITELJEV

ZA LETO 2008

Ljubljana, januar 2008

stran 2 od 120

stran 3 od 120

stran 4 od 120

stran 5 od 120

1. SPLOŠNE INFORMACIJE

1.1. ZAKONODAJA

ZAKON O VETERINARSTVU (Ur.l. RS 33/01, 45/04)

ZAKON O VETERINARSKIH MERILIH SKLADNOSTI (Ur.l. RS 93/2005)

ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNIH (Ur.l. RS 69/95)

ZAKON O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI ŽIVIL IN IZDELKOV TER SNOVI, KI PRIHAJAJO V STIK Z ŽIVILI (Ur.l. RS 52/00, 42/02)

PRAVILNIK O MONITORINGU ZOONOZ IN POVZROČITELJEV ZOONOZ (Ur.l. RS 67/04)

DIREKTIVA 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz

UREDBA ES 2160/2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili

1.2. NAMEN PROGRAMA

Program se izvaja z namenom sistematičnega zbiranja, spremljanja, analiziranja in posredovanja podatkov o pojavu zoonoz, njihovih povzročiteljev in s tem povezane odpornosti proti protimikrobnim zdravilom.Program monitoringa zajema vse faze v živilski verigi oziroma poteka v tisti fazi ali fazah, kjer se lahko pridobi največ ustreznih podatkov glede določene zoonoze ali njenega povzročitelja. Podatki za živila in krmo se zbirajo v primarni proizvodnji oziroma v vseh fazah živilske verige. V program monitoringa se vključujejo tudi nosilci živilske dejavnosti.Program monitoringa zajema tudi spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom, ki predstavlja dopolnitev spremljanja odpornosti izolatov proti protimikrobnim zdravilom, ki se izvaja v skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti št. 2119/98/ES (UL L 268, 3. 10. 1998, str. 1-7) z vsemi spremembami.

1.3. TRAJANJE PROGRAMA

Program se bo izvajal od 01.01.2008 do 31.12.2008.

1.4. GEOGRAFSKO PODROČJE ALI REGIJA

Spremljanje zoonoz oziroma njihovih povzročiteljev se izvaja na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

stran 6 od 120

1.5. POPULACIJA

1.5.1. POPULACIJA DOVZETNIH ŽIVALI

ŽIVALSKA POPULACIJA

Vir: STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE

število število

vrsta živaliživali

(leto 2006)gospodarstev(leto 2007)

Govedo skupaj 454.033 39.705 mlado (do 1 leta) 136.617 mlado (1do 2 leti) 120.813 govedo (nad 2 leti) 196.604 Prašiči skupaj 575.116 31.711 prašiči v pitanju 241.327 plemenski nad 50 kg 53.645 Perutnina 39.786 nesnice 1.119.666 brojlerji 1.566.749 purice, purani 110.058 goske, gosaki 1.904 race, racaki 12.535 pegatke 488 druga perutnina 12.837 Konji skupaj 5.081 Ovce skupaj 131.528 5.923 Koze skupaj 27.798 4.133

Definicije in druga pojasnila

Referenčni datum raziskovanja je datum, na katerega se nanašajo podatki. Referenčni datum raziskovanja je bil 1. junij.Vzročni okvir za raziskovanje je statistični register kmetijskih gospodarstev, t.j. podatkovna baza družinskih kmetij, sestavljena ob Popisu kmetijskih gospodarstev v letu 2000, osvežena s podatki statističnih raziskovanj, izvedenih po letu 2000. Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena.

stran 7 od 120

ZAKOL ŽIVINE V KLAVNICAH

Vir: VETERINARSKA UPRAVA RSLETO 2006

vrsta živali število zaklanih živali

Govedo 138.921

Prašiči 429.444

Brojlerji 24.189.983

Purani 510.631

Konji 1.569

Ovce in koze 10.539

ODSTREL DIVJADI

Vir: STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJEStatistični letopis RS 2006

Leto 2006 število živali

Jelenjad 4.181 Srnjad 30.015 Gams 2.227 Medved 100 Divji prašič 5.204 Zajec 2.925 Lisica 6.751 Kuna 1.147 Pižmovka 78 Druga dlakasta divjad 1.030 Poljska jerebica 1.884 Fazan 27.019 Mlakarice 4.015

Podatke o lovu pridobi Statistični urad RS od Zavoda za gozdove Slovenije.

stran 8 od 120

1.5.2. PREBIVALSTVO

Vir: STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE

Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, Slovenija, 2006 (31.12.)

starost v letih SLOVENIJA moški ženske

skupaj 2.010.377 986.982 1.023.395

0-4 91.011 46.749 44.262

5-9 91.226 47.048 44.178

10-14 98.842 50.803 48.039

15-19 119.569 61.489 58.080

20-24 135.712 69.904 65.808

25-29 153.171 79.543 73.628

30-34 150.054 77.494 72.560

35-39 145.826 74.455 71.371

40-44 156.963 79.741 77.222

45-49 154.131 78.471 75.660

50-54 157.864 81.311 76.553

55-59 135.402 68.397 67.005

60-64 100.975 48.344 52.631

65-69 96.660 44.505 52.155

70-74 85.833 35.795 50.038

75-79 69.113 25.201 43.912

80-84 43.781 12.128 31.653

85-89 16.868 4.078 12.790

90+ 7.376 1.526 5.850

stran 9 od 120

1.6. ZOONOZE IN NIJIHOVI POVZROČITELJI ZAJETI V PROGRAM

V spremljanje so vključene naslednje zoonoze oziroma njihovi povzročitelji:

Bolezen Povzročitelj

1 Bruceloza Brucella abortus, Brucella melitensis, Brucella suis

2 Kampilobakterioza Termotolerantni Campylobacter spp.; Campylobacter jejuni, Campylobacter coli

3 Ehinokokoza Echinococcus granulosus, Echinococcus multilocularis

4 Infekcija z Enterobacter sakazakii

Enterobacter sakazakii

5 Listerioza Listeria monocytogenes

6 Salmoneloza Salmonella enterica subs. enterica

7 Trihineloza Trichinella spp.

8 Tuberkuloza Mycobacterium bovis

9 Infekcija z VTEC Verotoksična Escherichia coli - (E. coli O 157)

10 Jersinioza Yersinia spp. (Yersinia pseudotuberculosis, Yersinia enterocolitica)

11 Q-mrzlica (vročica Q) Coxiella burnetii spp.

Monitoring odpornosti proti protimikrobnim zdravilom se bo izvedel na izolatih Salmonella spp., Campylobacter spp. in E. coli pri živalih in v živilih živalskega izvora zajetih v monitoring, ki ga izvaja VURS. Izolati Salmonella spp., Campylobacter spp. izolirani iz vzorcev odvzetih v okviru programa ZIRS, so zajeti v spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom.

stran 10 od 120

1.7. ŠTEVILO IN SPLOŠNI OPIS LABORATORIJEV IN INSTITUCIJ VKLJUČENIH V SPREMLJANJE

VETERINARSKA SLUŽBA, VURS, NVI

VETERINARSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

stran 11 od 120

Glavni urad VURS

Sektor za zdravstveno varstvo

in zaščito živali

Sektor za javno veterinarsko zdravstvo in diagnostiko

Sektor za mednarodne

zadeve

Služba za kontrolo kakovosti in

notranji nadzor

Sektor za krmo in zdravila v

veterinarski medicini

Notranja veterinarska inšpekcija

Mejna veterinarska inšpekcija

Oddelek za zdravstveno varstvo živali

Služba za splošne

zadeve

KrmaDiagnostika

Zdravila v veterinarski

medicini

Javno veterinarsko zdravstvo

Služba za splošne, pravne

in kadrovske zadeve

Služba za finance in informatiko

Glavna pisarna

stran 12 od 120

ZDRAVSTVENA SLUŽBA

STROKOVNE INSTITUCIJE V ZDRAVSTVU

JAVNI ZAVODI

1. ZDRAVSTVENI DOMOVI (76)2. BOLNIŠNICE (29)

BOLNIŠNICA GOLNIK-KLINIČNI ODDELEK ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO

3. INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA

stran 13 od 120

GLAVNI ZDRAVSTVENI INŠPEKTOR

SEKTOR ZA STRATEGIJO,

METODOLOGIJO IN PLANIRANJE

SLUŽBA ZA ORGANIZACIJO, KADRE IN FINANČNE ZADEVE

SLUŽBA ZA INFORMATIKO IN

KAKOVOST OBMOČNE ENOTE

Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije

OE Celje

OE Dravograd

OE Koper

OE Kranj

OE Ljubljana

OE Maribor

OE M. Sobota

OE N. Gorica

OE Novo mesto

Legenda:

služba

enota

sektor

Organizacijska struktura IVZ

stran 14 od 120

UPRAVA

CENTER za proučevanje zdravja in zdravstvenega varstva

CENTER za organizacijo, ekonomiko in informatiko zdravstva

Oddelek za proučevanjebremena bolezni

Oddelek za epidemiologijo nenalezljivih bolezni in poškodb

Oddelek za socialno farmacijo

Oddelek za živila

Oddelek za toksikologijo

Oddelek za medicinsko genetiko

Oddelek za sanitarno mikrobiologijo

Oddelek za sanitarno kemijo

CENTER za promocijo zdravja

Oddelek za psihoaktivne snovi

Oddelek za prehrano in gibanje

Oddelek za duševno zdravje, varnost in druge ključne probleme

Oddelek za podporna okolja

ENOTA za nabavo in distribucijo zdravil

Oddelek za proučevanjezdravstvenega varstva

Oddelek za okolje

CENTER za zdravstveno ekologijo

CENTER za nalezljive bolezni

SEKTOR za organizacijske in splošne zadeve

ENOTA za zdravstveno statistiko

Oddelek za razvoj zdravstveneinformatike

Oddelek za program cepljenja

Odd. za epidemiološko spremljanje HIV, SPB in bolnišničnih okužb

Odd. za medicinsko mikrobiologijo z referenčnim laboratorijem

Finančno-računovodskaslužba

Služba za splošne in tehnične zadeve

Služba za založništvo, dokumentacijska in arhivska gradiva

Služba za raziskovalneprojekte

Služba za kongresno dejavnostin izobraževanje

Služba za informacijskotehnologijo

Oddelek za organizacijoin ekonomiko zdravstva

Oddelek za epidemiološkospremljanje nalezljivih bolezni

Informacijska ENOTA za prepovedane droge

4. ZAVODI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO (9)

1 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KOPER

2 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE

3 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ

4 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO LJUBLJANA

5 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR

6 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA

7 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVA GORICA

8 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO

9 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO RAVNE

5. ZAVODI, KI BODO OPRAVILI ANALIZE VZORCEV ZDRAVSTVENEGA INŠEPKTORATA RS

1 INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE

2 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR

stran 15 od 120

1.8. NALOGE PRISTOJNIH ORGANOV

Pristojni organ za organizacijo programa monitoringa zoonoz in njihovih povzročiteljev na področju veterinarstva je Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS), na področju zoonoz pri ljudeh pa Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZIRS) in Inštitut za varovanje zdravja (v nadaljnjem besedilu: IVZ), vsak v okviru svojih pristojnosti.

VURS, Nacionalni veterinarski inštitut (v nadaljnjem besedilu: NVI), ZIRS, IVZ ter pravne in fizične osebe, ki so vključene v izvedbo monitoringa, izmenjujejo pridobljene podatke v skladu z določbami 91. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/2005), 16. členom Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur.l.RS, št.52/00, 42/02) in 6. členom Uredbe o koordinaciji delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi, s pristojnostmi na področju varnosti hrane oziroma živil, pri vključevanju v proces analize tveganja (Uradni list RS, št. 56/03). Po potrebi se lahko povežejo tudi z drugimi organi in službami.

VURS in IVZ vsak v okviru svojih pristojnosti, zagotavljata zbiranje ustreznih in primerljivih podatkov, da se lahko opredeli in oceni nevarnosti, izpostavljenost in tveganja, povezana z zoonozami in njihovimi povzročitelji. Oceno epidemiološkega stanja pripravita VURS in IVZ. ZIRS, IVZ in VURS v sodelovanju z institucijami, ki so vključene v epidemiološko preiskavo, v primeru izbruha ali epidemije okužbe s povzročitelji zoonoz v živilih, izvedejo epidemiološko preiskavo, da si pridobijo ustrezne podatke o epidemiološkem stanju, potencialno vpletenih živilih in potencialnih vzrokih izbruha oziroma epidemije. V preiskavi mora biti, kolikor je mogoče, izdelana epidemiološka in mikrobiološka študija.

1.9. NAČIN IN ČAS POROČANJA

Nacionalni referenčni laboratoriji in laboratoriji, ki sodelujejo v programih uradnega nadzora v delu, ki se nanaša na področje veterinarskega nadzora, so do dvajsetega dne v mesecu dolžni glavnemu uradu VURS posredovati podatke o opravljenih analizah v sistemu spremljanja zoonoz, njihovih povzročiteljih in odpornosti proti protimikrobnim zdravilom za pretekli mesec. Območni uradi VURS so dolžni glavnemu uradu VURS mesečno poročati o izvajanju programa monitoringa in rezultatih nadzora. VURS, ZIRS in IVZ si vsake tri mesece do zadnjega dne posameznega trimesečja izmenjajo zbrane podatke spremljanja zoonoz, povzročiteljev zoonoz, odpornosti proti protimikrobnim zdravilom in izvajanja epidemioloških preiskav.

Poročilo o trendih in virih skupaj z zbranimi podatki za preteklo leto, pošlje VURS Evropski agenciji za varno hrano (EFSA) vsako leto do konca maja tekočega leta. Poročila in njihovi povzetki so javni.VURS na lastno pobudo, kadar to zahtevajo okoliščine, ali na zahtevo Evropske komisije, predloži Evropski komisiji ali Evropski agenciji za varno hrano, poročilo s posebnimi dodatnimi informacijami. ZIRS in VURS se z namenom varovanja zdravja in varstva potrošnikov takoj po prejemu pozitivnega rezultata analize živila živalskega izvora obvestita in ustrezno ukrepata. O pozitivnih rezultatih živil živalskega izvora, ki ogrožajo zdravje, se obvešča tudi RASFF.

stran 16 od 120

1.10. FINANČNA SREDSTVA

Pogoje, potrebne za ohranitev statusa čred (tuberkuloza, bruceloza), mora zagotoviti imetnik živali.

Za izvedbo monitoringa salmonel pri perutnini (VURS) so odgovorni nosilci dejavnosti, ki morajo na svoje stroške odvzeti vzorce za analizo in zagotoviti preiskave, za odkrivanje salmonel. Iz odobrenih državnih sredstev se krijejo stroški uradnih vzorčenj.

Za izvedbo programa v delih, kjer se zbirajo podatki izključno in samo na podlagi tega programa, ter zbiranje vzorcev in stroški laboratorijskih preiskav, ki niso kriti iz drugih programov, je VURS s proračunske postavke 2353 za materialne stroške vzorčenja uradnih veterinarjev in stroške opravljenih analiz namenil (okvirno) 166.000 EUR.

ZIRS je za potrebe uradnega nadzora nad mikrobiološkimi agensi namenil 211.269 EUR.

stran 17 od 120

2. PROGRAM PREMLJANJA ZOONOZ IN POVZROČITELJEV ZOONOZ

I. BRUCELOZA

II. KAMPILOBAKTERIOZA

III. EHINOKOKOZA

IV. ENTEROBACTER SAKAZAKII

V. LISTERIOZA

VI. SALMONELOZA

VII. TRIHINELOZA

VIII. TUBERKULOZA

IX. VEROTOKSIČNA ESHERICHIA COLI

X. JERSINIOZA

XI. VROČICA Q

XII. ODPORNOST PROTI PROTIMIKROBNIM ZDRAVILOM

stran 18 od 120

I. BRUCELOZA

A. POMEN BOLEZNI KOT ZOONOZE

Bruceloza spada med klasične zoonoze. Bolezen se prenaša s kontaktom z bolno živaljo, za širjenje bolezni na ljudi pa je pomembnejši prenos bolezni z uživanjem surovega mleka in mlečnih izdelkov. Povzročitelj je zelo patogen za človeka. B. melitensis povzroča eno najresnejših zoonoz na svetu. Bolezen je razširjena po vsem svetu, pogosteje se pojavlja v Sredozemlju.

B. POMEN BOLEZNI GLEDE NA ŠTEVILO PRIMEROV PRI LJUDEH

Bruceloza je v Sloveniji redko prijavljena bolezen, pri vseh prijavljenih primerih je bilo ugotovljeno, da so bili to t.i. »uvoženi« primeri.

C. POVZROČITELJ ZOONOZE:

Brucella spp.: Brucella abortus, Brucella melitensis, Brucella suis

D. SPREMLJANJE BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA PRI LJUDEH

1. ZGODOVINA BOLEZNI OZIROMA OKUŽBE V SLOVENIJI

Bruceloza je redko prijavljena bolezen. V letih od 2001 do 2004 sta bila prijavljena dva primera, od leta 2005 do 2007 ni bilo prijavljenega nobenega primera bolezni pri ljudeh.

2. SISTEM OBVEŠČANJA - PRIJAVA BOLEZNI IN SISTEM POROČANJA

Prijava, ki je obvezna po Zakonu o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS št. 69/95) poteka na osnovi Pravilnika o prijavi nalezljivih bolezni (Ur.l. RS št.16/99). Bolezen je razvrščena v drugo skupino, kar pomeni, da se mora diagnozo potrditi z mikrobiološko diagnostiko, v pooblaščenem oz. referenčnem mikrobiološkem laboratoriju.Zdravnik mora bolezen prijaviti območnemu ZZV-ju v treh dneh po postavitvi diagnoze, ta pa mora obvestiti IVZ. Laboratorij mora v 24 urah po dobljenih končnih laboratorijskih izvidih nalezljivo bolezen prijaviti območnemu ZZV. Obveščanje ZIRS.

stran 19 od 120

3. OPREDELITEV PRIMERA IN VRSTA DIAGNOSTIČNIH / LABORATORIJSKIH METOD

ODLOČBA KOMISIJE, z dne 19. marca 2002 o opredelitvi primerov nalezljivih bolezni za poročanje mreži Skupnosti v skladu z Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa standardno definicijo bruceloze in klasificira primer kot:

Verjeten: značilna klinična slika in epidemiološka povezavaali značilna klinična slika in laboratorijski kriterij za verjeten primer

Potrjen: značilna klinična slika, ki je laboratorijsko potrjena

Laboratorijski kriterij:• dokaz specifičnega odgovora s protitelesi;• dokaz Brucella spp. z imunofluorescenco iz kliničnega vzorca;• izolacija Brucella spp. iz kliničnega vzorca;

Za verjeten primer:• en sam visok titer specifičnih protiteles v serumu

E. STRATEGIJA EPIDEMIOLOŠKEGA SPREMLJANJA IN OBVLADOVANJA ZA PREPREČEVANJE OZIROMA ZMANJŠANJE PRENOSA POVZROČITELJA NA LJUDI

Epidemiološko spremljanje bruceloze poteka na podlagi obvezne prijave zbolelega, ki jo prejme pristojni območni zavod za zdravstveno varstvo in vzpostavi epidemiološko poizvedovanje v okolici bolnikov. S tem se pridobijo podatki o številu zbolelih, virih okužbe in potek širjenja z namenom, da se prepreči tveganje za nadaljnje širjenje okužbe. ZZV predlaga preventivne in protiepidemijske ukrepe ter sodeluje z zdravstveno inšpekcijo.

• Stalno sistematično zbiranje posameznih primerov bruceloz in izbruhov, analiziranje, interpretiranje, posredovanje in objavljanje podatkov o njihovem pojavljanju, razporeditvi in širjenju ter o dejavnikih tveganja, posredovanje podatkov v EU.

• V posameznih primerih bruceloze epidemiološko anketiraje zbolelih in iskanje izvora okužbe

• Čimprejšnje zaznavanje in obvladovanje potencialnih izbruhov, vključno z epidemiološko analizo in sledljivostjo glede izvora okužbe

• Zdravstveno vzgojno delo ob pojavu bolezni oziroma izbruha ter občasno s preventivnimi akcijami in sodelovanjem z mediji.

F. SPREMLJANJE POVZROČITELJA ZOONOZE V ŽIVILIH: /

stran 20 od 120

G. SPREMLJANJE BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA PRI ŽIVALIH

1. PROGRAM SPREMLJANJA BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA PRI GOVEDU

Status: Državi Sloveniji ima z Odločbo Komisije št. 399/2007/ES priznan status države uradno proste bruceloze glede čred govedi.

1.1. ZGODOVINA BOLEZNI OZIROMA OKUŽBE V SLOVENIJI

Na podlagi letne odredbe oziroma pravilnika o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali se nadzor nad boleznijo izvaja že vrsto let.Program se izvaja v okviru sistematičnega spremljanja stanja in obvladovanja kužnih bolezni v živalskih populacijah.V letih 2002 in 2003 so bile preiskane vse živali starejše od 12 mesecev, razen moških živali v prosti reji, namenjene izključno pitanju in vsi biki v osemenjevalnih središčih in naravnem pripustu. Leta 2002 je bilo pregledanih skupno 297.631 živali, leta 2003 pa 312.321 živali, pozitivnih živali ni bilo. Konec leta 2003 je imelo 44.276 čred podeljen status uradno proste bruceloze. Konec leta 2004 je imelo 99.991% govejih čred priznan status uradno proste bruceloze, 4 čredam pa je bil podeljeni status začasno razveljavljen zaradi neizvajanja testov.V letu 2005 so bile preiskane vse živali starejše od 12 mesecev z izjemo živali na gospodarstvih, kjer se redijo izključno moške živali v prosti reji, namenjene pitanju. Pregledanih je bilo 314.520 živali, pozitivnih živali ni bilo. Konec leta 2005 je imelo 44.123 čred (100%) podeljen status uradno proste bruceloze.Ker je bilo v zadnjih štirih letih več kot 99,8% čred uradno prostih tuberkuloze se je v letu 2006 preiskave na brucelozo opravilo samo pri živalih, ki so bile starejše od 24 mesecev, z izjemo moških živali, ki so prihajale iz čred uradno prostih bruceloze. Pregledanih je bilo 210.997 živali (35.983 čred), pozitivnih živali ni bilo. Konec leta 2006 je imelo 42.300 čred, od skupno 42.306 čred, podeljen status uradno prostih bruceloze. Šestim čredam (19 živali) je bil status črede uradno proste bruceloze začasno razveljavljen zaradi neizvajanja testov. V letu 2007 je bilo za vzdrževanje statusa države, uradno proste bruceloze, potrebno preiskati vsa goveda, starejša od 24 mesecev, v 20% čred, razen moških živali, v čredah uradno prostih bruceloze, če so namenjeni za zakol, ter prijaviti vse primere abortusov goved in raziskati oziroma ugotoviti njihov vzrok.

1.2. SISTEM SPREMLJANJA

1.2.1. STRATEGIJA VZORČENJA

Po Pravilniku o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2008 je za vzdrževanje statusa države, uradno proste bruceloze, treba:- preiskati vsa goved, starejša od 24 mesecev, v 20% čred, po programu, ki ga pripravi VURS - prijaviti vse primere abortusov goved in raziskati oziroma ugotoviti njihov vzrok.Preiskave ni potrebno opraviti na moških živalih v čredah iz prve alineje, ki so uradno proste bruceloze, če so živali namenjene izključno za zakol.

stran 21 od 120

Vzorce odvzamejo veterinarji veterinarskih organizacij, ki opravljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesije.

1.2.2. MINIMALNI NAČRT VZORČENJA

Glej 1.2.1.

1.2.3. VRSTA VZORCA

Vzorci krvi pri posameznih živalih.

1.2.4. METODA OZIROMA TEHNIKA VZORČENJA

Vzorci krvi se jemljejo aseptično z venepunkcijo. Kri se jemlje iz vene jugularis oziroma vene caudalis mediana in se natoči v sterilne epruvete. Takoj po odvzemu se epruvete za pridobivanje seruma pusti stati na sobni temperaturi. Po končanem strjevanju damo epruveto v hladilnik na 4oC. Krvni vzorci morajo biti v času transporta v hladnem okolju (hladilna torba), v analitski laboratorij se morajo dostaviti znotraj 48 ur po odvzemu.

1.2.5. OPREDELITEV PRIMERA

Bolezen je potrjena, če: – je bil izoliran povzročitelj ali – je bil pozitiven brucelinski test ali – so ugotovljeni klinični znaki, rezultati laboratorijskih preiskav pa so pozitivni.

bolezen klinični znaki

Bruceloza govedaBrucella abortusBrucella melitensisBrucella suis

abortusi, zaostale posteljice, vnetja mod in obmodkov, artritisi, ki bi lahko bili vzročno povezani z ostalimi kliničnimi znaki

1.2.6. VRSTA DIAGNOSTIČNIH / LABORATORIJSKIH METOD

Serološke metode: a) Rose Bengal (RB)– presejalni test (OIE Manual, 5th ed.,2004)b) Reakcija vezanja komplementa (RVK)– potrditveni test (OIE Manual, 5th ed.,2004)

Bakteriološka metoda:a) izolacija povzročitelja (OIE Manual, 5th ed.,2004)

1.3. PROGRAM CEPLJENJA: /

stran 22 od 120

1.4. DRUGO PREVENTIVNO UKREPANJE

Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi morajo imeti temeljno znanje o boleznih živali, njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred boleznimi živali.

Nosilec dejavnosti mora v skladu z zakonodajo zagotoviti higieno v primarni proizvodnji – GAP, GHP in vodenje evidenc.

Promet z govedom je možen le, če govedo izvira iz črede, ki ima status črede, uradno proste bruceloze.

Status črede oziroma gospodarstva ugotavlja uradni veterinar območnega urada VURS z odločbo, v upravnem postopku po uradni dolžnosti. Pogoje, potrebne za ohranjanje zdravstvenega statusa čred mora zagotavljati imetnik živali.Če se status črede začasno razveljavi, je promet s proizvodi oziroma izdelki iz teh živali možen v skladu s Uredbo Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29.aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi.

1.5. MEHANIZEM OBVLADOVANJA / PROGRAM NADZORA

• Registracija oziroma odobritev gospodarstev, obratov, prevoznikov, zbirnih centrov in trgovcev, ki so pod veterinarskim nadzorom.

• Označene in registrirane živali• Redni uradni veterinarski pregledi na gospodarstvih• Premiki živali, ki jih spremljajo predpisani dokumenti• Veterinarska napotnica za bolne živali in živali iz gospodarstev z nepreverjenimi ali

sumljivimi epizootiološkimi razmerami• Veterinarska organizacija, ki postavi sum, mora o sumu na brucelozo (B.abortus,

B.melitensis takoj obvestiti Območni urad Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OU VURS).

• Obvezna prijava vseh primerov abortusov pri govedi in ugotovitev vzroka.• Ukrepi ob pojavu suma in potrditvi bolezni.• Ugotavljanje in podelitev statusov.

1.6. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV / KLINIČNIH ZNAKOV

Status čredeOdvzame se status uradno proste bruceloze oziroma status proste bruceloze, če je v čredi z laboratorijskimi testi ali epidemiološkimi preiskavami potrjena okužba z brucelo.

UkrepiNa sumljivem gospodarstvu se uvede uradni nadzor in začasno razveljavi status črede, uradno proste bruceloze.Poleg tega se odredijo naslednji ukrepi:

stran 23 od 120

- prepoved prometa s prežvekovalci, prašiči in konji z gospodarstva in na gospodarstvo, razen prometa v klavnico za zakol pod uradnim nadzorom- osamitev živali, sumljivih na brucelozo; mleko teh živali se lahko po predhodni toplotni obdelavi uporabi za prehrano drugih živali na gospodarstvu; mleko ostalih živali se lahko uporabi za prehrano ljudi, če je bilo v mlekarni toplotno obdelano vsaj pri temperaturi pasterizacije in pod uradnim nadzorom- epizootiološko poizvedovanje- izvedba potrebnih diagnostičnih preiskav; diagnostične preiskave se opravijo: a) če gre za živali, ki niso reagirale negativno v potrditvenem testu, opravljenem v okviru rednega monitoringa, se pri teh živalih opravijo preiskave v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali, in sicer: – če je žival še na voljo za testiranje: ponovni odvzem krvi za serološko preiskavo in brucelinski test; – če je bila žival že zaklana ali izločena: dvakratni odvzem krvi vsem živalim, starejšim od 12 mesecev; prvi odvzem se opravi 30 dni po izključitvi serološkega reaktorja, naslednji pa 60 dni po prvem odvzemu; b) če gre za živali, pri katerih se na podlagi kliničnih znakov ali epizootioloških podatkov sumi, da so obolele za brucelozo, se odvzame vzorec mleka za bakteriološko preiskavo in vzorec krvi vsem živalim v reji, starejšim od 12 mesecev, za nadaljnje preiskave.- postavitev razkuževalnih barier na izhodu in vhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte, kjer se nahaja govedo;

Ukrepi ostanejo v veljavi, dokler bolezen ni izključena. V tem primeru se status črede povrne po uradni dolžnosti ob upoštevanju pogojev iz pravilnika, ki ureja kužne bolezni živali.

Na okuženem gospodarstvu se odredijo naslednji ukrepi:- odvzem statusa črede, uradno proste bruceloze- popis vseh živali, pri katerih je bila bolezen ugotovljena in za katere se na podlagi epidzootioloških podatkov presodi, da bi lahko bile okužene- osamitev in zakol vseh popisanih živali v roku 30 dni od prejema rezultatov- prepoved prometa s proizvodi oziroma izdelkineškodljivo uničenje poginulih in mrtvorojenih telet in izvrženih plodov, posteljic in plodovih mehurjev, razen za potrebe diagnostike- neškodljivo uničenje slame, stelje in vseh drugih materialov, opreme in snovi, ki so prišle v stik z okuženimi živalmi in izvrženimi plodovi, posteljicami in plodovimi mehurji- prepoved odvažanja krme in gnoja; gnoj se mora skladiščiti na mestu, kjer je onemogočen dostop dovzetnim živalim vsaj 3 mesece; razkuževanje oziroma prekrivanje gnoja s plastjo neokuženega gnoja oziroma zemlje- čiščenje in razkuževanje - drugi ukrepi za sanacijo

Ukrepi na okuženem gospodarstvu ostanejo v veljavi do ponovne pridobitve statusa črede uradno proste bruceloze.

Zdravstvena ustreznost mesa živali, se oceni v skladu s predpisi , ki urejajo proizvodnjo živil.

Status se čredi uradno proste bruceloze povrne, če so vse živali, ki so bile v čredi v času izbruha, izločene ali ko so vse živali v čredi preiskane in sta dva zaporedna testa, opravljena v 60-dnevnem presledku na vseh živalih, starejših od 12 mesecev, negativna, pri čemer mora biti prvi test opravljen najmanj 30 dni po odstranitvi zadnje okužene živali. V primeru krav, ki

stran 24 od 120

so bile v času izbruha okužbe breje, je treba končni test opraviti 21 dni po telitvi zadnje od krav, ki so bile breje v času izbruha okužbe.

1.7. SISTEM OBVEŠČANJA / PRIJAVA BOLEZNI

Bruceloza govedi spada med obvezno prijavljive bolezni.Rezultate diagnostičnih preiskav, ki se opravijo za vzdrževanje statusa čred, uradno prostih bruceloze mora imenovani laboratorij poslati pristojnemu OU VURS in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela. Rezultate navedenih preiskav mora imenovani laboratorij vnesti tudi v računalniški program CIS VURS EPI do 20. v mesecu za pretekli mesec.

Če se pojavi bolezen ali se pojavijo znamenja, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, mora imetnik živali to takoj sporočiti veterinarski organizaciji. Pri sumu da se je bolezen pojavila je treba takoj poskrbeti, da se bolezen ugotovi oziroma da se sum na bolezen ovrže. Veterinarska organizacija, ki sum postavi mora o sumu na bolezen takoj obvesti območni urad VURS.Imenovani laboratorij mora o rezultatu diagnostične preiskave takoj telefonsko in po telefaksu oziroma po elektronski pošti obvestiti območni urad VURS.Če gre za prvi pojav bolezni v državi, mora imenovani laboratorij o rezultatu diagnostične preiskave takoj telefonsko in po telefaksu oziroma po elektronski pošti obvestiti tudi glavni urad VURS.Bolezen uradno potrdi VURS.Ob sumu ali ugotovitvi zoonoze mora uradni veterinar obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo. V skladu s Pravilnikom o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l. RS št. 16/99) spada bruceloza v drugo skupino nalezljivih bolezni. Zdravnik mora brucelozo prijaviti v roku treh dni po postavitvi diagnoze.

2. PROGRAM SPREMLJANJA BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA PRI OVCAH, KOZAH

Status: R. Slovenija ima od leta 2005 z Odločbo Komisije 2005/179/ES priznan status države uradno proste bruceloze (B.melitensis)


Na podlagi letne odredbe oziroma pravilnika se že vrsto let izvaja nadzor nad boleznijo. Bolezen ni bila ugotovljena že od leta 1951.

V letu 2005 se je na Brucella melitensis, na registriranih gospodarstvih serološko preiskalo krvne vzorce drobnice, starejše od 6 mesecev, in sicer:

Število živali na gospodarstvu

Število vzorcev

10-20 1021-30 1131-60 1261-200 13

stran 25 od 120

Pregledanih je bilo 32.930 živali, pozitivnih živali ni bilo. Konec leta 2005 je imelo 8563 čred (100%) podeljen status uradno proste bruceloze.V letu 2006 je bilo za vzdrževanje statusa države, uradno proste bruceloze drobnice, potrebno enkrat letno na Brucello melitensis na registriranih gospodarstvih serološko preiskati 5% drobnice starejše od 6 mesecev po programu vzorčenja, ki ga je pripravil VURS. Pregledanih je bilo 4770 živali (838 čred), nobena od čred ni bila okužena. Konec leta 2006 je imelo 6737 čred (100%) podeljen status uradno prostih bruceloze (Brucella melitensis).Tudi v letu 2007 je bilo za vzdrževanje statusa potrebno pregledati na registriranih gospodarstvih serološko preiskati 5% drobnice starejše od 6 mesecev po programu vzorčenja, ki ga je pripravil VURS.



Po Pravilniku o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2008 je za vzdrževanje statusa države, uradno proste bruceloze drobnice, treba na prisotnost povzročitelja Brucella melitensis serološko preiskati krvne vzorce 5% drobnice, starejše od 6 mesecev po programu vzorčenja, ki ga pripravi VURS.Vzorce odvzamejo veterinarji veterinarskih organizacij, ki opravljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesije.


Glej 2.2.1.

2.2.3. VRSTA VZORCA



Vzorci krvi se jemljejo aseptično z venepunkcijo. Kri se jemlje iz vene jugularis in se natoči v sterilne epruvete. Takoj po odvzemu se epruvete za pridobivanje seruma pusti stati na sobni temperaturi. Po končanem strjevanju damo epruveto v hladilnik na 4oC. Krvni vzorci morajo biti v času transporta v hladnem okolju (hladilna torba), v analitski laboratorij se morajo dostaviti znotraj 48 ur po odvzemu.


Prisotnost bolezni uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov preiskav. VURS lahko v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost bolezni zgolj na podlagi kliničnih znakov in/ali rezultatov epizootioloških poizvedovanj.

bolezen klinični znaki

Bruceloza goveda, drobnice in prašičevBrucella abortus

- zvrgavanje, zaostajanje otrebkov- vnetje in nekroze plodovih ovojnic, sluznice maternice, mod, sklepov hiperplazija in nekroze genitalnih in vimenskih bezgavk

stran 26 od 120

Brucella melitensisBrucella suis

- pri plemenjakih oteklost mod in/ali obmodkov


Serološke metode: c) Rose Bengal (RB)– presejalni test (OIE Manual, 5th ed.,2004)d) Reakcija vezanja komplementa (RVK)– potrditveni test (OIE Manual, 5th ed.,2004)

Bakteriološka metoda:b) izolacija povzročitelja (OIE Manual, 5th ed.,2004)





Posebni preventivni ukrepi, ki jih izvajajo veterinarske organizacije.

2.5. MEHANIZEM OBVLADOVANJA-PROGRAM NADZORA

• Registracija oziroma odobritev gospodarstev, obratov, prevoznikov, zbirnih centrov in trgovcev, ki so pod veterinarskim nadzorom


sumljivimi epizootiološkimi razmerami• Ukrepi ob pojavu suma in potrditvi bolezni


Če na gospodarstvu, uradno prostem bruceloze obstaja sum, da ima ena ali več živali brucelozo (B. melitensis) se gospodarstvu odvzame status gospodarstva, uradno prostega bruceloze. Lahko pa se status le začasno razveljavi, če se živali takoj izločijo ali izolirajo, preden se uradno potrdi bolezen ali se uradno ovrže sum na to bolezen.Poleg tega se na sumljivem gospodarstvu odredi:1. Zapora žarišča okužbe.2. Popis vseh živali na gospodarstvu; živali, dovzetnih za bolezen; bolnih ali sumljivih na

stran 27 od 120

okužbo ter poginulih živali. Popis živali se redno ažurira, vanj se vključi novorojene živali ter živali, ki poginejo v obdobju suma bolezni.3. Osamitev živali, dovzetnih za bolezen, oziroma prepoved gibanja za bolezen dovzetnih živali znotraj gospodarstva, pri čemer je treba upoštevati tudi vlogo morebitnih vektorjev bolezni.4. Prepoved prometa in gibanja živali iz in na gospodarstvo, prepoved prometa z živalskimi trupli, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z iztrebki, gnojem, gnojevko, gnojnico in vsemi ostalimi stvarmi oziroma predmeti, s katerimi se lahko bolezen prenese.5. Prepoved prometa in gibanja oseb in živali, ki niso dovzetne za bolezen, in prevoznih sredstev na ali iz gospodarstva.6. Postavitev dezinfekcijskih barier na vhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte na gospodarstvu.7. Epizootiološko poizvedovanje.

Ko je bolezen uradno potrjena pa se poleg naštetih ukrepov odredi še:8. Takojšnje neškodljivo uničenje črede drobnice.9. Neškodljivo uničenje trupel poginulih živali, izvrženih plodov, posteljic in plodnih mehurjev ter usmrčenih živali.10. Neškodljivo uničenje odpadkov – krme, gnoja, gnojnice, gnojevke, stelje, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen.11. Pregled vseh za bolezen dovzetnih živali na gospodarstvu.12. Prepoved uporabe mleka iz okuženega gospodarstva.13. Prepoved uporabe živali, dovzetnih za bolezen, iz okuženega gospodarstva, za pleme.14. Dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija (v nadaljnjem besedilu DDD) vseh objektov, okolice, prevoznih sredstev in vse opreme, ki je bila v stiku z okuženimi ali sumljivimi živalmi.

Če se na gospodarstvu uradno potrdi bruceloza (B. melitensis), začasna razveljavitev preneha, ko se vse okužene živali ali vse živali, dovzetne za bolezen zakoljejo in so rezultati dveh testov v razmaku najmanj treh mesecev ali več, pri vseh živalih na gospodarstvu, starejših od šest mesecev, negativni. Če se status črede začasno razveljavi, je promet s proizvodi oziroma izdelki iz teh živali možen v skladu s Uredbo Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29.aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi.

2.7. SISTEM OBVEŠČANJA / PRIJAVA BOLEZNI

Bruceloza drobnice spada med obvezno prijavljive bolezni.Rezultate diagnostičnih preiskav, ki se opravijo za vzdrževanje statusa čred, uradno prostih bruceloze mora imenovani laboratorij poslati pristojnemu OU VURS in veterinarski organizaciji, ki je vzorce odvzela. Rezultate navedenih preiskav mora imenovani laboratorij vnesti tudi v računalniški program CIS VURS EPI do 20. v mesecu za pretekli mesec.

Če se pojavi bolezen ali se pojavijo znamenja, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, mora imetnik živali to takoj sporočiti veterinarski organizaciji. Pri sumu da se je bolezen pojavila je treba takoj poskrbeti, da se bolezen ugotovi oziroma da se sum na bolezen ovrže. Veterinarska organizacija, ki sum postavi mora o sumu na bolezen takoj obvesti območni urad VURS.

stran 28 od 120

Imenovani laboratorij mora o rezultatu diagnostične preiskave takoj telefonsko in po telefaksu oziroma po elektronski pošti obvestiti območni urad VURS.Če gre za prvi pojav bolezni v državi, mora imenovani laboratorij o rezultatu diagnostične preiskave takoj telefonsko in po telefaksu oziroma po elektronski pošti obvestiti tudi glavni urad VURS.Bolezen uradno potrdi VURS.Ob sumu ali ugotovitvi zoonoze mora uradni veterinar obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo.V skladu s Pravilnikom o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l. RS št. 16/99) spada bruceloza v drugo skupino nalezljivih bolezni. Zdravnik mora brucelozo prijaviti v roku treh dni po postavitvi diagnoze.

Enkrat mesečno, najpozneje pa do 20. v mesecu, morajo območni uradi VURS poročati GVURS o pojavu kužnih bolezni na predpisanem obrazcu oziroma preko računalnik.

H. SPREMLJANJE POVZROČITELJA ZOONOZE V KRMI: /

stran 29 od 120

II. KAMPILOBAKTERIOZA


Termotolerantni kampilobaktri povzročajo pri ljudeh gastroenteritise. Prenaša se z okuženo hrano, manj vodo, tudi kontaktno.


Kampilobakter je drugi najpogostejši bakterijski povzročitelj enteritisov v Sloveniji. Pri ljudeh so najpogostejše okužbe z Campylobacter jejuni ( 90% prijav v letu 2006).

C. POVZROČITELJ ZOONOZE

Termotolerantni Campylobacter spp.: Campylobacter jejuni, Campylobacter coli, manj pogosto Campylobacter lari, Camyplobacter fetus, Campylobacter upsaliensis.



Kampilobakter je za salmonelo drugi najpogostejši prijavljeni bakterijski povzročitelj gastroenterokolitisov v Sloveniji.V letih od 2001 do 2003 je število prijav upadalo, leta 2004 je število prijav v primerjavi z letom 2003 naraslo za 19,4%. Število prijav je v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 naraslo še za 3%, v letu 2006 pa je upadlo za 9%. (v letu 2006 smo prejeli 944 prijav, incidenca je znašala 47,1 / 100 000 prebivalcev). Izbruhov v zadnjih letih podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah nismo zabeležili.

2. SISTEM OBVEŠČANJA-PRIJAVA BOLEZNI IN SISTEM POROČANJA

Prijava, ki je obvezna po Zakonu o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS št. 69/95) poteka na osnovi Pravilnika o prijavi nalezljivih bolezni (Ur.l. RS št.16/99). Bolezen je razvrščena v drugo skupino, kar pomeni, da se mora diagnozo potrditi z mikrobiološko diagnostiko v pooblaščenem oz. referenčnem mikrobiološkem laboratoriju.Zdravnik mora bolezen prijaviti območnemu ZZV-ju v treh dneh po postavitvi diagnoze, ta pa mora obvestiti IVZ. Laboratorij mora v 24 urah po dobljenih končnih laboratorijskih izvidih nalezljivo bolezen prijaviti območnemu ZZV. Obveščanje ZIRS.

stran 30 od 120


ODLOČBA KOMISIJE, z dne 19. marca 2002 o opredelitvi primerov nalezljivih bolezni za poročanje mreži Skupnosti v skladu z Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa standardno definicijo kampilobakterioze in klasificira primer kot:

Verjeten:značilna klinična slika in epidemiološka povezava


Laboratorijski kriterij Izolacija Campylobacter spp. iz kateregakoli kliničnega vzorca.


Epidemiološko spremljanje kampilobakterioze poteka na podlagi obvezne prijave zbolelega, ki jo prejme pristojni območni zavod za zdravstveno varstvo in vzpostavi epidemiološko poizvedovanje v okolici bolnikov. S tem se pridobijo podatki o številu zbolelih, virih okužbe in potek širjenja z namenom, da se prepreči tveganje za nadaljnje širjenje okužbe. ZZV predlaga preventivne in protiepidemijske ukrepe ter sodeluje z zdravstveno inšpekcijo.Poleg tega poteka sistematično zbiranje podatkov o laboratorijski diagnostiki posameznih primerov in v primeru izbruhov.

Stalno sistematično zbiranje posameznih primerov kampilobakterioz in izbruhov, analiziranje, interpretiranje, posredovanje in objavljanje podatkov o njihovem pojavljanju, razporeditvi in širjenju ter o dejavnikih tveganja.Čimprejšnje zaznavanje in obvladovanje izbruhov, vključno z epidemiološko analizo in sledljivostjo glede izvora okužbe.Zdravstveno vzgojno delo - zdravstveno prosvetljevanje ob pojavu bolezni oziroma izbruha ter občasno s preventivnimi akcijami in sodelovanjem z mediji.

F. SPREMLJANJE POVZROČITELJA ZOONOZE V ŽIVILIH

1. PROGRAM SPREMLJANJA POVZROČITELJA ZOONOZE V PROIZVODNJI (VURS)

1.1. ZGODOVINA

V letu 2004 je bila prisotnost kampilobaktra ugotovljena v 24 vzorcih (17,5%). Od skupnega števila odvzetih vzorcev (137), je bilo največ pozitivnih vzorcev svežega perutninskega mesa in sicer 11,7%. V vseh pozitivnih vzorcih je bila ugotovljena prisotnost C. jejuni.

stran 31 od 120

V letu 2005 je bilo na prisotnost kampilobaktra pregledano 109 vzorcev govejega mesa, 101 vzorec svinjskega mesa in 99 vzorcev perutninskega mesa. Prisotnost povzročitelja je bila ugotovljena v 27 vzorcih (27,27%) perutninskega mesa, v vzorcih govejega in svinjskega mesa povzročitelj ni bil ugotovljen. Od skupnega števila odvzetih vzorcev perutninskega mesa (99), je bilo pozitivnih 26 vzorcev piščančjega mesa (26,26%) in 1 vzorec puranjega mesa (1,01). V 23 pozitivnih vzorcih je bila ugotovljena prisotnost C. jejuni (85,2%), v 4 pozitivnih vzorcih, pa je bila ugotovljena prisotnost C. coli (14,8%).

V letu 2006 je bilo na prisotnost kampilobaktra pregledano 154 vzorcev govejega mesa, 159 vzorcev svinjskega mesa in 415 vzorcev perutninskega mesa. Prisotnost povzročitelja je bila ugotovljena v 1 vzorcu (0,63%) svinjskega mesa in v 141 vzorcih (33,98%) perutninskega mesa. V vzorcih govejega mesa povzročitelj ni bil ugotovljen. Od skupnega števila odvzetih vzorcev perutninskega mesa (415), je bilo odvzetih 336 vzorcev (80,96%) piščančjega mesa, od katerih jih je bilo 134 pozitivnih (39,88) in 79 vzorcev (19,04%) puranjega mesa, od katerih jih je bilo 7 pozitivnih (8,86%). V 90 pozitivnih vzorcih perutninskega mesa je bila ugotovljena prisotnost C.jejuni (63,83%), v 33 pozitivnih vzorcih perutninskega mesa, je bila ugotovljena prisotnost C.coli (23,40%), v 18 pozitivnih vzorcih perutninskega mesa, pa sta bila ugotovljena C. jejuni in C. coli (12,76%).



Vzorčenje mesa govedi in prašičev v obratih, ki so odobreni za razsek svežega mesa oziroma proizvodnjo mletega mesa in mesnih pripravkov. Vzorčenje poteka celo leto.Epidemiološka enota je vzorec mesa.


Goveje meso :V odobrenih obratih, ki proizvedejo več kot 1.000 ton svežega mesa ali več kot 1.000 ton mesnih izdelkov oziroma mletega mesa in mesnih pripravkov se vzorčenje izvaja enkrat mesečno. V odobrenih obratih, ki proizvedejo manj kot 1.000 ton svežega mesa ali manj kot 1.000 ton mesnih izdelkov oziroma mletega mesa in mesnih pripravkov, vendar več kot 100 ton, se vzorčenje izvaja vsake tri mesece. V odobrenih obratih, ki proizvedejo manj kot 100 ton svežega mesa ali manj kot 100 ton mesnih izdelkov oziroma mletega mesa in mesnih pripravkov se vzorce odvzame dvakrat letno.

Število odobrenih obratov(Proizvodnja več kot 1.000 ton) Skupno število odvzetih vzorcev

8 96

Število odobrenih obratov(Proizvodnja manj kot 1.000 ton

vendar več kot 100 ton)Skupno število odvzetih vzorcev

stran 32 od 120

28 112

Število odobrenih obratov(Proizvodnja manj kot 100 ton) Skupno število odvzetih vzorcev

46 92

Svinjsko meso:V odobrenih obratih, ki proizvedejo več kot 1.000 ton svežega mesa ali več kot 1.000 ton mesnih izdelkov oziroma mletega mesa in mesnih pripravkov se vzorčenje izvaja enkrat mesečno. V odobrenih obratih, ki proizvedejo manj kot 1.000 ton svežega mesa ali manj kot 1.000 ton mesnih izdelkov oziroma mletega mesa in mesnih pripravkov, vendar več kot 100 ton, se vzorčenje izvaja vsake tri mesece. V odobrenih obratih, ki proizvedejo manj kot 100 ton svežega mesa ali manj kot 100 ton mesnih izdelkov oziroma mletega mesa in mesnih pripravkov se vzorce odvzame dvakrat letno.


10 120



28 112


47 94

1.2.3. VRSTA VZORCA

Meso govedi in prašičevVzorec za analizo se odvzame s površine mesa, v primeru perutninskega mesa s kožo pa se za analizo odvzame koža.


S sterilnim priborom se odvzame kos mesa, teže približno 300g in se ga shrani v sterilno vrečko. V primeru, da se bo na vzorcu opravilo več preiskav je potrebno odvzeti vsaj 500 g mesa. Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu (isti dan) oziroma v 24 urah po odvzemu vzorca. V izjemnih primerih (npr. prazniki, vikendi) se lahko vzorec dostavi v laboratorij najkasneje v 80 urah od odvzema. Laboratorij mora s preiskavami pričeti najkasneje v 24 urah po prevzemu materiala v laboratorij. V primeru, ko pa je vzorec dostavljen v laboratorij 72 do 80 ur po odvzemu pa je potrebno s preiskavo pričeti takoj po prevzemu vzorca. Vzorčeni material mora biti v času od odvzema vzorca do odpreme v laboratorij na hladnem, na temperaturi 4oC (+-2 oC).

stran 33 od 120

1.2.5. OPREDELITEV POZITIVNEGA REZULTATA

Izolacija povzročitelja v 1g.

1.2.6. VRSTA LABORATORIJSKIH METOD

Bakteriološka preiskava:

- izolacija, potrditev in speciacija: ISO 10272-1: 2006(E)

1.3. PREVENTIVNO UKREPANJE

GMP, GHP, HACCP

1.4. MEHANIZEM OBVLADOVANJA / PROGRAM NADZORA: /

Registracija oziroma odobritev obratov, ki so pod veterinarskim nadzorom.Označevanje živalskih proizvodov in njihova sledljivostVeterinarski nadzor v obratih

1.5. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV:/

1.6. SISTEM OBVEŠČANJA

Območni uradi VURS so dolžni glavnemu uradu VURS mesečno poročati o izvajanju programa monitoringa in rezultatih nadzora.Nosilec dejavnosti mora o prisotnosti kampilobaktra obvestiti VURS.

2. PROGRAM SPREMLJANJA POVZROČITELJA ZOONOZE V PROMETU (ZIRS)

2.1. ZGODOVINA

V letu 2004 je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v 39 od skupno 170 odvzetih vzorcev živil (22,2 %). Pozitivni so bili vzorci perutninskega mesa in sicer 39 od 100 vzetih (39%), medtem ko v odvzetih vzorcih sira prisotnost povzročitelja ni bila ugotovljena.V letu 2005 je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v 47 od skupno 106 odvzetih vzorcev živil (44 %) predpakiranega perutninskega mesa. Pristotnost kampilobaktra se ni ugotavljala v drugih vrstah živil.V letu 2006 je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v 59 od skupno 100 odvzetih vzorcev živil (59%) predpakiranega perutninskega mesa.

stran 34 od 120



Vzorčenje predpakiranega perutninskega mesa v prometu oziroma v gostinskih obratih tudi v fazah priprave živila. Vzorčna enota je ena predpakirana enota vzorca mesa oziroma 300-500 g mesa. Vzorčenje pripravljenih jedi v prometu oziroma v gostinskih obratih tudi v fazah priprave živila. Vzorčna enota je en vzorec v količini 300-500 g živila.

2.2.2. MINIMALNI NAČRT VZORČENJA IN VRSTA VZORCA

Vzorčenje perutninskega mesa ter sveže listnate zelenjave bo izvedeno v prometu (trgovine), pri čemer bo perutninsko meso vzorčeno v kosih ter cela perutnina. Pripravljena živila, ki bodo vsebovala živilo živalskega izvora, bodo vzorčena v trgovinah kot tudi v gostinstvu.

Živilo št. vzorcev

št.podenot

Perutninsko meso 384 1Pripravljena živila 100 1

2.2.3.VRSTA VZORCA

Glej 2.2.2.


Vzorec živila se odvzame v skupni teži 300-500g. Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu. Transport se izvaja pri temperaturi do 4oC. Analiza se mora pričeti v čim krajšem času po odvzemu vzorca, najkasneje v 24 urah po odvzemu vzorca.


Pozitiven vzorec je vzorec, v katerem je bil izoliran povzročitelj:

- cela perutnina: v 25 ml izpirka- perutnina v kosih, delikatesna živila: v 25 g živila.


Bakteriološka preiskava:ISO 10272:1995


GHP, HACCP

stran 35 od 120


Register odvzetih vzorcev iz katerega so znani vsi podatki o proizvajalcu, prodajalcu, roku uporabe, kategoriji živila, seriji in roku uporabe živila, kar omogoča hitro reakcijo ob pozitivnem rezultatu.Register objektov, ki so pod nadzorom ZIRS, z vnesenimi podatki o ugotovitvah inšpekcijskih pregledov.Izvajanje rednih inšpekcijskih pregledov v obratih pod nadzorom ZIRS ter vzorčenje živil.

2.5. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV

V primeru pozitivnega rezultata se na osnovi izdelane ocene tveganja prepove dajanje živila v promet, poostri nadzor pri nosilcu dejavnosti, z namenom preverjanja notranjega nadzora, vzpostavljenega na osnovah HACCP sistema ter ugotovi in odpravi razloge za ugotovljeno neskladje.Proizvodnja živil živalskega izvora je po ZZUZIS v pristojnosti VURS, zato se le-tega obvesti o zdravstveno neustreznem vzorcu.


O pozitivnih primerih je vedno obveščen IVZ, VURS pa v primerih, ko gre za živilo živalskega izvora. Obveščanje EU RASFF, ko živilo dokazano ogroža zdravje potrošnikov.


1. PROGRAM SPREMLJANJA BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA PRI PERUTNINI (BROJLERJI in PURANI)

1.1. ZGODOVINA BOLEZNI OZIROMA OKUŽBE V SLOVENIJI: /

V letu 2005 je bilo pri perutnini odvzetih 306 vzorcev, od tega je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v 199 vzorcih (65,03%). V 158 pozitivnih vzorcih je bila ugotovljena prisotnost C. jejuni (79,40%), v 41 pozitivnih vzorcih pa je bila ugotovljena prisotnost C.coli (20,60%).

V letu 2006 je bilo pri perutnini odvzetih 387 vzorcev, od tega je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v 273 vzorcih (70,54%). V 164 pozitivnih vzorcih je bila ugotovljena prisotnost C. jejuni (60,07), v 64 pozitivnih vzorcih je bila ugotovljena prisotnost C. coli (23,44%), v 45 pozitivnih vzorcih pa je bila ugotovljena prisotnost C. jejuni in C. coli (16,48%).

stran 36 od 120



Vzorčenje se bo izvajalo enakomerno skozi celo leto v vseh odobrenih klavnicah perutnine. Vzorčijo se brojlerji in purani vzrejeni v R. Sloveniji. Vzorčenje fecesa se izvaja z namenom ugotavljanja razširjenosti kampilobaktra v rejah brojlerjev in puranov, vzorčenje trupov (kože) pa z namenom ugotavljanja stopnje kontaminacije perutninskih trupov v klavnicah.

Epidemiološka enota je klavna serija več kot 2000 živali, v primeru, ko to ni mogoče se vzorči tudi manjše serije. Klavna serija pomeni živali iz iste jate pripeljane z enkratnim prevozom v klavnico. Vzorčijo se brojlerji in purani vzrejeni v R. SlovenijiVzorčenje izvedejo uradni veterinarji na klavnici.


Spremljanje kampilobaktra pri brojlerjih se bo izvajalo od 1.1.2008 do 31.12.2008 v skladu z Odločbo Komisije št. 2007/516/ES o finančnem prispevku Skupnosti za raziskavo o razširjenosti in protimikrobni odpornosti Campylobacter spp. v jatah pitovnih piščancev in o razširjenosti Campylobacter spp. in Salmonella spp. v trupih pitovnih piščancev, ki se bo izvajala v državah članicah.

Vzorčenje puranov se izvaja v dveh odobrenih klavnicah, kjer se vrši zakol puranov, število vzorcev je določeno glede na število rejcev, katerih jate se koljejo v posamezni klavnici. Vzorčenje se izvaja celo leto, vzorce razporedijo uradni veterinarji v klavnici tako, da se vzorčijo purani posameznega rejca vsaj dvakrat v letu. Pri drugem vzorčenju živali od istega rejca se, če je mogoče, vzorči živali iz drugega objekta.V posamezni klavnici se lahko isti klavni dan vzorči tudi več kot ena klavna serija, če je to potrebno, da se zagotovi, da so v celem letu zajete vse reje oziroma večina rej.

Na 1 klavno serijo se odvzame 1 vzorec, ki je sestavljen iz 10 živali (10 slepih čreves). Pri vsaki vzorčeni klavni seriji se po hlajenju vendar pred kakršnokoli nadaljnjo manipulacijo s trupi (npr. razsek, pakiranje) odvzame tudi vzorec kože z vratu oziroma kadar le te ni dovolj še del kože z ene strani trupa.

Število odobrenih klavnic(zakol puranov) Skupno število odvzetih vzorcev

2 88

Število odobrenih klavnic(zakol brojlerjev) Skupno število odvzetih vzorcev

3 420

1.2.3. VRSTA VZORCA-matriksa

- intaktno slepo črevo- koža;

stran 37 od 120

Izolacija povzročitelja iz črevesne vsebine slepih čreves in vzorca kože. Kvantitativno določanje se bo opravilo pri vseh vzorcih kože.


Vzorčenje pri brojlerjih se bo izvajalo skladno s Odločbo Komisije št. 2007/516/ES.

Vzorčenje pri puranih - feces:Odvzem fecesa v času klanja se enakomerno porazdeli glede na velikost klavne serije. Vzorčenje se prične na ¼ in konča na ¾ klanja serije.Primer za vzorčenje klavne serije v kateri je 2000 živali: prva žival zajeta v vzorec se odvzame po zakolu 500. živali, nato se v izbor vzorca vključi vsaka 100. žival, vzorčenje se zaključi po 1500. zaklani živali, ko imamo 10 živali za vzorec.V času evisceracije, se vsaki živali odvzame eno slepo črevo. Od ostalega črevesja se odreže s sterilnimi škarjami in shrani v sterilni plastični vrečki. V laboratoriju se odvzeti material desetih slepih čreves združi v en skupni vzorec.

Vzorčenje – koža:Od klavne serije pri kateri so bili odvzeti vzorci fecesa se po hlajenju, vendar pred kakršnokoli nadaljnjo manipulacijo s trupom (npr. razsek, pakiranje) naključno odvzame en vzorec kože z vratu na enem trupu ali kadar kože z vratu ni dovolj še del kože z ene strani trupa. Vzorec se odvzame s sterilnim priborom (sterilen nož, škarje, uporaba sterilnih rokavic,…) in shrani v sterilno plastično vrečko. Odvzeti je potrebno približno 50g vzorca (kože).

Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu (isti dan) oziroma v 24 urah po odvzemu vzorca. V izjemnih primerih (npr. prazniki, vikendi) se lahko vzorec dostavi v laboratorij najkasneje v 80 urah od odvzema. Laboratorij mora s preiskavami pričeti najkasneje v 24 urah po prevzemu materiala v laboratorij. V primeru, ko pa je vzorec dostavljen v laboratorij 72 do 80 ur po odvzemu pa je potrebno s preiskavo pričeti takoj po prevzemu vzorca. Vzorčeni material mora biti v času od odvzema vzorca do začetka analize na hladnem, na temperaturi 4oC (+-2 oC) in ne sme biti izpostavljen svetlobi.V laboratoriju se slepo črevo aseptično odpre, vsebina vseh odvzetih slepih čreves se združi v 1 skupni vzorec.

1.2.5. OPREDELITEV PRIMERA / POZITIVNI REZULTAT-KLINIČNA SLIKA

Koža: Izolacija povzročitelja v 1g.Feces: Izolacija povzročitelja v vzorcu fecesa.


a) Vzorci fecesa :- izolacija: skladno z Odločbo Komisije št. 2007/516/ES (priporočilo CRL)- potrditev in speciacija : ISO 10272-1:2006(E)

b) Vzorci kože:- izolacija, potrditev in speciacija: ISO 10272-1:2006(E)- štetje: ISO/TS 10272-2:2006(E)

stran 38 od 120

1.3. PROGRAM CEPLJENJA:/

1.4. DRUGO PREVENTIVNO UKREPANJE:


Nosilec dejavnosti mora v skladu z zakonodajo zagotoviti higieno v primarni proizvodnji - GAP, GHP in vodenje evidenc.

V klavnicah: GMP, GHP, HACCP

1.5. MEHANIZEM OBVLADOVANJA /.PROGRAM NADZORA:

Registracija oziroma odobritev obratov, ki so pod veterinarskim nadzorom.Označevanje živalskih proizvodov in njihova sledljivostVeterinarski nadzor v obratih

1.6. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV / KLINIČNIH ZNAKOV: /

1.7. SISTEM OBVEŠČANJA-PRIJAVA BOLEZNI:

Območni uradi VURS so dolžni glavnemu uradu VURS mesečno poročati o izvajanju programa monitoringa in rezultatih nadzora.





Vzorčenje se bo izvajalo enakomerno skozi celo leto v vseh odobrenih klavnicah govedi, ki zakoljejo več kot 500 govedi letno (92% letnega zakola vseh govedi). Vzorčijo se živali vzrejene v R. Sloveniji.

Epidemiološka enota je klavna žival.Vzorčenje izvedejo uradni veterinarji na klavnici.

stran 39 od 120


V odobrenih klavnicah, ki zakoljejo več kot 500 govedi je dejansko število vzorcev določeno sorazmerno glede na količino letnega zakola. Vzorči se na način, da bo vzorčenje skozi vse leto odsevalo stanje v rejah, iz katerih se kolje živali v posamezni klavnici.

Število odobrenih klavnic (zakol več kot 500 govedi) Skupno število odvzetih vzorcev

19 384

5.2.3. VRSTA VZORCA-matriks

Črevesna vsebina-feces živali


Pred zakolom se odvzame vzorec fecesa oziroma se po zakolu odvzame črevesna vsebina po evisceraciji iz črevesja, katerega stena je bila aseptično odprta ali pa v laboratorij pošlje podvezan del slepega črevesja v katerem se nahaja zadostna količina fecesa. Vzorce je potrebno po odvzemu shraniti v sterilno vrečko.Odvzeti je potrebno vsaj 100g fecesa (štiri velike žlice).

Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu (isti dan) oziroma v 24 urah po odvzemu vzorca. V izjemnih primerih (npr. prazniki, vikendi) se lahko vzorec dostavi v laboratorij najkasneje v 80 urah od odvzema. Laboratorij mora s preiskavami pričeti najkasneje v 24 urah po prevzemu materiala v laboratorij. V primeru, ko pa je vzorec dostavljen v laboratorij 72 do 80 ur po odvzemu pa je potrebno s preiskavo pričeti takoj po prevzemu vzorca. Vzorčeni material mora biti v času od odvzema vzorca do odpreme v laboratorij na hladnem, na temperaturi 4oC (+-2 oC).

5.2.5. OPREDELITEV PRIMERA/POZITIVNI REZULTAT-KLINIČNA SLIKA

Izolacija povzročitelja v vzorcu fecesa.


a) Vzorci fecesa :- izolacija: po postopku opisanem v Odločbi Komisije št. 2007/516/ES (priporočilo CRL)- potrditev in speciacija : PCR- potrditev in speciacija: ISO 10272-1:2006(E) bo opravljena poleg PCR pri 20% izolatov.


stran 40 od 120


Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi morajo imeti temeljno znanje o boleznih živali, njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred boleznimi živali.Nosilec dejavnosti mora v skladu z zakonodajo zagotoviti higieno v primarni proizvodnji - GAP, GHP in vodenje evidenc.



• Označene in registrirane živali• Premiki živali, ki jih spremljajo predpisani dokumenti• Veterinarska napotnica za bolne živali in živali iz gospodarstev z nepreverjenimi ali

sumljivimi epizootiološkimi razmerami


5.7. SISTEM OBVEŠČANJA - PRIJAVA BOLEZNI

Uradno obveščanje o rezultatih v okviru monitoringa.


stran 41 od 120

III. EHINOKOKOZA


V biološkem krogu razvoja trakulje, ki kot odrasla trakulja živi v črevesju psa in drugih kanidov, se lahko razvojna oblika - mehurnjak razvije pri človeku kot vmesnemu gostitelju, če se invadira z jajčeci trakulje. Motnje oziroma simptomi so odvisni od velikosti in lokacije mehurnjakov, ki se lahko pojavijo praktično v vseh organih, največkrat pa v jetrih in pljučih.


Uradnih prijav ehinokokoze v Sloveniji je malo.


Echinococcus granulosus, Echinococcus multilocularis



Od leta 2001 do 2005 smo zabeležili 13 uradnih prijav (v letih od 2001 do 2004 je bilo prijavljenih 5 primerov, v letu 2005 8 primerov). Leta 2006 so bili uradno prijavljeni 3 primeri. Primeri med seboj epidemiološko niso bili povezani. (Od leta 2001 do 2005 so na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo zabeležili 43 primerov ehinokokoze).


Prijava, ki je obvezna po Zakonu o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS št. 69/95) poteka na osnovi Pravilnika o prijavi nalezljivih bolezni (Ur.l. RS št.16/99). Bolezen je razvrščena v drugo skupino, kar pomeni, da se mora diagnozo potrditi z mikrobiološko diagnostiko v pooblaščenem oz. referenčnem mikrobiološkem laboratoriju. Zdravnik mora bolezen prijaviti območnemu ZZV-ju v treh dneh po postavitvi diagnoze, ta pa mora obvestiti IVZ. Laboratorij mora v 24 urah po dobljenih končnih laboratorijskih izvidih nalezljivo bolezen prijaviti območnemu ZZV. Obveščanje ZIRS.

stran 42 od 120


ODLOČBA KOMISIJE, z dne 19. marca 2002 o opredelitvi primerov nalezljivih bolezni za poročanje mreži Skupnosti v skladu z Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa standardno definicijo ehinokokoze in klasificira primer kot:


Laboratorijski kriterij: značilen histopatološki izvid pozitiven serološki test (npr. indirektna hemaglutinacija, imunodifuzija)


Epidemiološko spremljanje ehinokokoze poteka na podlagi obvezne prijave zbolelega, ki jo prejme pristojni območni zavod za zdravstveno varstvo. ZZV predlaga preventivne ukrepe.



Bolezen oziroma razvojna oblika povzročitelja se spremlja v okviru obveznega veterinarskega pregleda živali pri zakolu oziroma pri uplenitvi divjadi.Živalska vrsta: prašiči, ovce, koze, govedo, konji, divjad.

1. PROGRAM SPREMLJANJA BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA


V odobrenih klavnicah se pri obveznem veterinarsko pregledu po zakolu občasno ugotovijo mehurnjaki. V letu 2004 je bilo v odobrenih obratih zaklanih in pregledanih 144.884 govedi, od tega so bili pri veterinarskem pregledu po zakolu mehurnjaki ugotovljeni pri 1 živali. Pri zakolu 443.513 prašičev je bilo ugotovljenih 234 mehurnjakov (0,05%), pri zakolu 7183 drobnice in 857 konj mehurnjaki niso bili ugotovljeni.

V letu 2005 je bilo v odobrenih obratih zaklanih in pregledanih 131.640 govedi, od tega so bili mehurnjaki ugotovljeni pri 7 živalih. V odobrenih obratih je bilo zaklanih in pregledanih tudi 420.417 prašičev, kjer je bilo ugotovljenih 187 mehurnjakov (0,04%), 10.663 ovac in 251 koz pri katerih je bilo ugotovljenih 16 mehurnjakov (ovc), pri 1645 pregledanih kopitarjih pa

stran 43 od 120

mehurnjaki niso bili ugotovljeni. Pri pregledu 14.662 divjih živali je bilo ugotovljenih 8 mehurnjakov in sicer 7 primerov pri divjih prašičih in 1 primer pri jelenjadi.

V letu 2006 je bilo v odobrenih obratih zaklanih in pregledanih 138.921 govedi. Od tega je bilo pozitivnih 9 živali. V odobrenih obratih je bilo zaklanih in pregledanih še 429.444 prašičev, med katerimi je bil ehinokok v laboratoriju ugotovljen pri 16 živalih. Od 10.539 ovac in koz ter 1.569 kopitarjev zaklanih in pregledanih v odobrenih obratih, ni bila nobena žival pozitivna. Prav tako ni bilo pozitivnih živali med 270 divjimi živalmi, ki so bili poslani v obrate za obdelavo divjadi ali pregledani v zbiralnicah divjadi.



V spremljanje so vključene vse klavne živali in divjad namenjena za dajanje na trg za prehrano ljudi. Pregled klavnih živali in gojene divjadi opravijo uradni veterinarji kot del obveznega post-mortem pregleda na klavnici. Pregled divjadi po odstrelu pa opravi usposobljena oseba po uplenitvi ali pa uradni veterinar v obratu za obdelavo divjadi v primeru, ko se trup divjadi odpremi v obrat skupaj z notranjimi organi oziroma v zbiralnicah uplenjene divjadi.Epidemiološka enota je žival.


Pregled vseh živali oziroma mesa in organov po zakolu oziroma uplenitvi.

1.2.3. VRSTA VZORCA: /


Vizualni pregled zaklane ali uplenjene živali in njenih organov ter palpacija jeter.


Ehinokokozo imajo prašiči, drobnica, govedo, kopitarji in nekatere vrste divjadi, pri katerih se ugotovijo mehurnjaki na jetrih, pljučih in drugih organih, in se povzročitelja potrdi z laboratorijskimi preiskavami.


Parazitološka identifikacija povzročitelja.


stran 44 od 120


Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi morajo imeti temeljno znanje o boleznih živali, njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred boleznimi živali.Osebe, ki lovijo divjad za dajanje na trg za prehrano ljudi, morajo imeti zadostno znanje na področju patologije divjadi in proizvodnje ter obdelave divjadi in mesa divjadi po lovu, da bi lahko opravljali prvi pregled divjadi na kraju samem. Vse osebe, ki opravljajo preglede divjadi po uplenitvi morajo imeti opravljena usposabljanja v skladu s predpisom, ki ureja načinu usposabljanja lovcev za prvi pregled uplenjene divjadi.Nosilec dejavnosti mora v skladu z zakonodajo zagotoviti higieno v primarni proizvodnji - GHP in vodenje evidenc.Ob cepljenju proti steklini je potrebno psom odpraviti tudi notranje zajedalce.




sumljivimi epizootiološkimi razmerami• Obvezen post-mortem pregled po klanju-vizualno, palpacija.• Divjad ali meso je dovoljeno oddati na trg za prehrano ljudi samo, če trup in notranje

organe pregleda usposobljena oseba ali pa se pošlje trup divjadi skupaj z notranjimi organi v obrat za obdelavo divjadi, kjer pregled opravi uradni veterinar.

• Neškodljivo uničenje organov z mehurnjaki. • Ukrepi ob pojavu bolezni pri ljudeh.


Ukrepe se lahko uvede, če zdravstvena služba obvesti veterinarsko službo o pojavu kliničnih znakov bolezni pri ljudeh. Glede na naravo bolezni in če je potrebno, VURS in zdravstvena služba opravite epidemiološko oz. epizootiološko poizvedovanje. Na podlagi rezultatov poizvedb VURS lahko uvede izvajanje potrebnih veterinarskih ukrepov v reji živali ter druge potrebne ukrepe.


Če se pojavi kužna bolezen ali se pojavijo znamenja, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, mora imetnik živali o tem takoj obvestiti veterinarsko organizacijo. V primeru bolezni, mora veterinarska organizacija obvestiti območni urad VURS le, če se z diagnostičnim izvidom bolezen potrdi. Poročilo o pojavih teh bolezni se izvede enkrat mesečno do 10. v mesecu za pretekli mesec, preko računalniškega programa CIS VURS-EPI. Ob sumu ali ugotovitvi bolezni je potrebno obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo.

stran 45 od 120

Enkrat mesečno morajo območni uradi VURS poročati GVURS o ugotovljenih primerih ehinokokoze pri post mortem pregledu v klavnicah, obratih za obdelavo divjadi in zbiralnicah uplenjene divjadi.

H. SPREMLJANJE POVZROČITELJA ZOONOZE V KRMI : /

stran 46 od 120

V. ENTEROBACTER SAKAZAKII




E.sakazakii.



1.1. ZGODOVINA

V letu 2006 je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v enem primeru, vendar v živilu, ki ni namenjeno najmlajši populaciji, zato ni bilo ocenjeno kot škodljivo za zdravje. Skupno je bilo odvzetih 30 vzorcev živil otroške hrane.



V načrt vzorčenja so vključene le začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule do 6 meseca starosti.


živilo št. vzorcev št. podenotOtroška hrana do 6 meseca starosti 10 30

1.2.3. VRSTA VZORCA

Glej 2.2.2.


Vzorec živila predstavljajo predpakirane enote, v številu kot jih predvideva uredba 2073/2005. Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu. Analiza se mora pričeti v čim krajšem času po odvzemu vzorca, najkasneje v 24 urah po odvzemu vzorca.

stran 47 od 120


Pozitiven vzorec je vzorec, v katerem je bil izoliran povzročitelj.Izolacija v 25 g živila.


Bakteriološka metoda:FDA/ISO 21528-2


GHP, HACCP


• Register odvzetih vzorcev, iz katerega so znani vsi podatki o proizvajalcu, prodajalcu, roku uporabe, kategoriji živila, seriji in roku uporabe živila, kar omogoča hitro reakcijo ob pozitivnem rezultatu.

• Register objektov, ki so pod nadzorom ZIRS z vnesenimi podatki o ugotovitvah inšpekcijskih pregledov.

• Izvajanje rednih inšpekcijskih pregledov v obratih pod nadzorom ZIRS ter vzorčenje živil.


V primeru pozitivnega rezultata se na podlagi izdelane ocene tveganja prepove dajanje živila v promet, poostri nadzor pri nosilcu dejavnosti, z namenom preverjanja notranjega nadzora, vzpostavljenega na osnovah HACCP sistema ter ugotovi in odpravi razloge za ugotovljeno neskladje. Glede na ugotovljene dejavnike tveganja za varnost živil in vzpostavljene postopke nadzora nad njimi se, kadar so podani razlogi za to, opravijo pregledi tudi pri drugih nosilcih dejavnosti v distribucijski verigi.


O pozitivnih primerih je vedno obveščen IVZ, Obveščanje EU RASFF, kadar živilo ogroža zdravje potrošnikov.

stran 48 od 120

V. LISTERIOZA


Listerioza se lahko pojavi v različnih oblikah, je oportunistična infekcija, ki ogroža predvsem rizične skupine, kamor prištevamo tudi nosečnice, pri katerih povzroča abortuse. Smrtnost zaradi listerioze je najvišja med bakterijskimi okužbami s kontaminirano hrano, na srečo pa je incidenca zelo nizka.


Listerioza je v Sloveniji redko prijavljena nalezljiva bolezen.


Listeria monocytogenes



Prijavljeni primeri bolezni pri ljudeh v letih od 1995 do 2006.

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Zboleli 1 0 3 5 3 2 7 0 6 1 3 7

Umrli 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 1

Prijavljeni primeri listerioze so potekali kot meningitisi in sepse.



stran 49 od 120


ODLOČBA KOMISIJE, z dne 19. marca 2002 o opredelitvi primerov nalezljivih bolezni za poročanje mreži Skupnosti v skladu z Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa standardno definicijo listerioze in klasificira primer kot:


Laboratorijski kriterij izolacija L. monocytogenes iz normalno sterilnih mest (kri, cerebrospinalni likvor, ali

manj pogosto sklepna, plevralna ali perikardialna tekočina)


Epidemiološko spremljanje listerioze poteka na podlagi obvezne prijave zbolelega, ki jo prejme pristojni območni zavod za zdravstveno varstvo in vzpostavi epidemiološko poizvedovanje v okolici bolnikov. S tem se pridobijo podatki o številu zbolelih, virih okužbe in potek širjenja z namenom, da se prepreči tveganje za nadaljnje širjenje okužbe. ZZV predlaga preventivne in protiepidemijske ukrepe ter sodeluje z zdravstveno inšpekcijo.

• Stalno sistematično zbiranje posameznih primerov listerioze in izbruhov, analiziranje, interpretiranje, posredovanje in objavljanje podatkov o njihovem pojavljanju, razporeditvi in širjenju ter o dejavnikih tveganja

• V posameznih primerih listerioze epidemiološko anketiranje zbolelih in iskanje izvora okužbe


• Zdravstveno vzgojno delo - zdravstveno prosvetljevanje ob pojavu bolezni oziroma izbruha.



1.1. ZGODOVINA

V letu 2004 je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v 83 vzorcih od 1084 odvzetih (7,6%), največ v mletem mesu in sicer od 114 odvzetih vzorcev je bilo 44 pozitivnih (36%).V letu 2005 je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v 66 vzorcih od 1385 odvzetih (4,7%), največ v mletem mesu in sicer od 101 odvzetih vzorcev je bilo 41 pozitivnih (41%).V letu 2006 je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v 65 vzorcih od 1220 odvzetih (5,3%), največ v mletem mesu in sicer od 100 odvzetih vzorcev je bilo 35 pozitivnih (35%).

stran 50 od 120



V načrt vzorčenja so vključene tiste skupine živil, pri katerih se listerija pojavi zaradi neustreznega izvajanja proizvodne oziroma higienske prakse v vseh fazah živilske verige. Pri pripravi monitoringa so bili upoštevani rezultati prejšnjih monitoringov živil, Uredba 2073/2005 o mikrobioloških kriterijih za živila kot verjetnost pojavljanja povzročitelja v posameznih skupinah živil.Vzorčenje bo izvedeno v prometu (trgovine) oziroma obratih javne prehrane (kuhinje, restavracije, šole), s poudarkom na živilih pred iztekom roka trajanja.


živilo št. vzorcev

št. podenot

Delikatesna živila z dolgim rokom uporabe (mesna: zaseka, žolica, ocvirki, )

40 5

RTE-kremne slaščice varnost 300 1

RTE Živila za posebne zdravstvene namene 5 5Siri - predpakirani 100 5Pripravljena živila 600 1

1.2.3. VRSTA VZORCA

Glej 1.2.2.


Vzorec živila se odvzame v skupni teži 300-500g in se ga shrani v sterilno vrečko, v kolikor živilo ni predpakirano. Kjer je predvideno, da je vzorec sestavljen iz več podenot, bodo le-ti odvzeti, vendar le v primerih, ko bodo na razpolago. Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu. Transport se izvaja pri temperaturi do 4oC. Analiza se mora pričeti v čim krajšem času po odvzemu vzorca, najkasneje v 24 urah po odvzemu vzorca.


Zdravstveno ustreznost živila se ugotavlja glede na potrebno obdelavo živila:-živila, ki podpirajo rast povzročitelja (ugotavljanje CFU/gram živila):

n=1, c=0, odsotnost v 25 g živila, v stopnji proizvodnjen=1, c=0, < 100 CFU g/živila, v stopnji distribucijen=5, c=0, < 100 CFU g/živila, v stopnji distribucije za živila z daljšim rokom uporabe

- živila, ki ne podpirajo rasti povzročitelja (ugotavljanje CFU/gram živila): n=1, c=0, < 100 CFU g/živila, v stopnji distribucije

stran 51 od 120


Bakteriološka metoda:ISO 11290-1:1996 (detekcija)ISO 11290-2:1998 (štetje)


GHP, HACCP


• Register odvzetih vzorcev iz katerega so znani vsi podatki o proizvajalcu, prodajalcu, roku uporabe, kategoriji živila, seriji in roku uporabe živila, kar omogoča hitro reakcijo ob pozitivnem rezultatu.




V primeru pozitivnega rezultata se za oceno skladnosti uporabi kriterije iz uredbe 2073/2005 oziroma se izdela ocena tveganja za živilo; v primeru ogrožanja zdravja potrošnikov se prepove promet z živilom.V primeru pozitivnega rezultata se poostri nadzor pri nosilcu dejavnosti z namenom preverjanja notranjega nadzora, vzpostavljenega na osnovah HACCP sistema ter ugotovi in odpravi razloge za ugotovljeno neskladje, po potrebi ponovno vzorči.Glede na ugotovljene dejavnike tveganja za varnost živil in vzpostavljene postopke nadzora nad njimi se, kadar so podani razlogi za to, opravijo pregledi tudi pri drugih nosilcih dejavnosti v distribucijski verigi.


O pozitivnih primerih je vedno obveščen IVZ, VURS pa v primerih, ko gre za živilo živalskega izvora.Obveščanje EU RASFF, v primeru ogrožanja zdravja potrošnikov.

2. PROGRAM SPREMLJANJA POVZROČITELJA ZOONOZE V PROMETU (VURS)

2.1. ZGODOVINA

V letu 2007 je bila listerija ugotovljena v 6 vzorcih odvzetih v mesnicah in sicer v vzorcu pečenice, tatarskega biftka, suhe klobase, zaseke, tlačenke in tunke.

stran 52 od 120



Vzorčenje mlečnih izdelkov se bo izvajalo v odobrenih in registriranih obratih za proizvodnjo mlečnih izdelkov. Vzorčilo se bo zlasti mlečne izdelke, ki so proizvedeni iz surovega ali termiziranega mleka.

Za izvedbo vzorčenja bo pripravljeno posebno Obvezno navodilo.


živilo št. vzorcev

št. podenot

Mlečni izdelki 85 5

2.2.3. VRSTA VZORCA

Mlečni izdelki.


Vsaka podenota vzorca se odvzame v skupni teži 200g oz. 200 ml in se shrani v sterilno vrečko, v kolikor živilo ni predpakirano. Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu (isti dan) oziroma v 24 urah po odvzemu vzorca. Laboratorij mora s preiskavami pričeti najkasneje v 24 urah po prevzemu materiala v laboratorij. Vzorčeni material mora biti v času od odvzema vzorca do odpreme v laboratorij na hladnem, na temperaturi 4oC (+-2 oC).


V skladu z Uredbo Komisije 2073/2005:-živila, ki podpirajo rast povzročitelja:

n=1, c=0, odsotnost v 25 g živila, v stopnji proizvodnjen=1, c=0, < 100 CFU g/živila, živila v prometu (ugotavljanje cfu/gram živila):

- živila, ki ne podpirajo rasti povzročitelja: n=1, c=0, < 100 CFU g/živila, živila v prometu


Bakteriološka metoda:ISO 11290-1:1996 (Amendment 1,2004) - detekcijaISO 11290-2:1998 (Amendment 1,2004) - štetje

stran 53 od 120


GMP, GHP, HACCP


• Registracija oziroma odobritev obratov, ki so pod veterinarskim nadzorom.• Označevanje živalskih proizvodov in njihova sledljivost• Veterinarski nadzor v obratih


V skladu z Uredbo Komisije št. 2073/2005.



G. SPREMLJANJE BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA PRI ŽIVALIH:

Ugotavljanje bolezni na podlagi kliničnih opazovanj.


1.1. ZGODOVINA BOLEZNI OZIROMA OKUŽBE V SLOVENIJI:

V letu 2003 je bila bolezen ugotovljena na 9 dvoriščih kjer so zbolele posamezne živali in sicer 1x govedo, 1x jagnje, 3x krava, 4x telica. Tudi v letu 2004 je bila bolezen potrjena pri posameznih živalih. V letu 2005 je bilo listerioza ugotovljena na 6 gospodarstvih, zbolelo je 216 ovac. V letu 2006 pa je bila listerioza potrjena pri 5 ovcah in enem jagnjetu, pri 5 govedih in 1 kozi.

1.2. SISTEM SPREMLJANJA:

Aktivno spremljanje bolezni se pri živalih se ne izvaja. Ukrepe za preprečevanje pojava bolezni in širjenje bolezni je dolžan izvajati imetnik živali. 1.2.1. STRATEGIJA VZORČENJA : /

1.2.2. MINIMALNI NAČRT VZORČENJA: /

1.2.3. VRSTA VZORCA: /

stran 54 od 120

1.2.4. METODA OZIROMA TEHNIKA VZORČENJA: /





Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi morajo imeti temeljno znanje o boleznih živali, njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred boleznimi živali. Nosilec dejavnosti mora v skladu z zakonodajo zagotoviti higieno v primarni proizvodnji – GAP, GHP in vodenje evidenc.

1.5. MEHANIZEM OBVLADOVANJA / PROGRAM NADZORA:



sumljivimi epizootiološkimi razmerami• Obvezno obveščanje med veterinarsko in zdravstveno službo ob pojavu zoonoz pri

živalih oziroma ljudeh

1.6. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV / KLINIČNIH ZNAKOV:

Glede na naravo bolezni in če je potrebno, VURS in zdravstvena služba opravita epidemiološko oziroma epizootiološko poizvedovanje. Ukrepe se lahko uvede kadar zdravstvena služba obvesti veterinarsko službo o pojavu kliničnih znakov pri ljudeh. Na podlagi rezultatov poizvedbe lahko VURS uvede enega ali več naslednjih ukrepov:a) zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode, vode za napajanje in krme;b) zagotavljanje in vzdrževanje predpisanih higienskih razmer v objektih za rejo živali, v drugih prostorih ter napravah, kjer se zadržujejo živalic) zagotavljanje higiene porodov in molže;d) zagotavljanje veterinarskega reda na javnih krajih, kjer se zbirajo živali, v prevoznih sredstvih za prevoz živali, proizvodov, surovin, živil, odpadkov in krme, v oborah in pašnikih ter objektih za zbiranje živali in klanje živali ter zbiranje, obdelavo, predelavo in skladiščenje surovin, proizvodov, živil, odpadkov in krme;e) zagotavljanje varnosti živil in veterinarskih pogojev za njihovo proizvodnjo in promet;f) preprečevanje vnašanja povzročiteljev bolezni v rejo živali;g) izvajanje veterinarskih ukrepov v rejah živali;

stran 55 od 120

h) ravnanje z živalskimi trupli in drugimi odpadki, odplakami, živalskim blatom in urinom na predpisan način;i) zagotavljanje preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije v objektih, na javnih površinah in v prevoznih sredstvih;j) drugi potrebni ukrepi.

1.7. SISTEM OBVEŠČANJA - PRIJAVA BOLEZNI:

Če se pojavi kužna bolezen ali se pojavijo znamenja, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, mora imetnik živali o tem takoj obvestiti veterinarsko organizacijo. V primeru bolezni, mora veterinarska organizacija obvestiti območni urad VURS le, če se z diagnostičnim izvidom bolezen potrdi. Poročilo o pojavih teh bolezni se izvede enkrat mesečno do 10. v mesecu za pretekli mesec, preko računalniškega programa CIS VURS-EPI. Ob sumu ali ugotovitvi listerioze je potrebno obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo


stran 56 od 120

VI. SALMONELOZA


Bolezen spada med t.i. alimentarne infekcije, opisani pa so tudi primeri okužb od hišnih ljubljencev. Večina ljudi preboli salmonelozo brez zapletov, v nekaj dneh. Umrljivost je običajno zelo nizka (manj kot 1%). Intenzivnost bolezni je odvisna od odpornosti organizma in količine zaužitih salmonel ter serovara. Pri zelo majhnih otrocih je lahko zaradi dehidracije bolezen zelo resna, prav tako tudi pri starejših in kronično bolnih.


Salmoneloza je že nekaj let med najpogosteje prijavljenimi nalezljivimi boleznimi. Tudi v letu 2005 je bila bolezen v Sloveniji med desetimi najpogosteje prijavljenimi boleznimi z incidenčno stopnjo 76,1.


Salmonella spp.



Salmoneloza je med pogosto prijavljenimi nalezljivimi boleznimi v Sloveniji. V letu 2006 je bila med prijavljenimi nalezljivimi boleznimi na 10 mestu. Je najpogostejša bakterijska črevesna nalezljiva bolezen.V letih od 2001 do 2004 je bilo prijavljenih 11758 primerov salmoneloze. Leta 2006 je bilo prijavljenih 1519 primerov salmoneloze pri ljudeh (leta 2005 enako število), vendar je dejansko število okuženih verjetno bistveno večje. Število prijav se je v primerjavi z letom 2004 zmanjšalo za 54%. V letu 2006 smo zabeležili 16 izbruhov, povzročenih z baterijo Salmonella Enteritidis (v letu 2005 11). Izbruhi, povzročeni s salmonelami, so v letu 2006 predstavljali dve tretjini vseh izbruhov, ki se prenašajo s hrano.



stran 57 od 120


ODLOČBA KOMISIJE, z dne 19. marca 2002 o opredelitvi primerov nalezljivih bolezni za poročanje mreži Skupnosti v skladu z Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa standardno definicijo salmoneloze in klasificira primer kot:

Verjeten: laboratorijsko potrjen izolat brez podatkov o klinični slikiali značilna klinična slika in epidemiološka povezava s potrjenim primerom


Laboratorijski kriterij: izolacija Salmonellae spp., (razen S. Typhi in S. Paratyphi), iz blata, krvi ali drugega

kliničnega vzorca


Epidemiološko spremljanje salmoneloze poteka na podlagi obvezne prijave zbolelega, ki jo prejme pristojni območni zavod za zdravstveno varstvo in vzpostavi epidemiološko poizvedovanje v okolici bolnikov. S tem se pridobijo podatki o številu zbolelih, virih okužbe in potek širjenja z namenom, da se prepreči tveganje za nadaljnje širjenje okužbe. ZZV predlaga preventivne in protiepidemijske ukrepe ter sodeluje z zdravstveno inšpekcijo.Poleg tega poteka sistematično zbiranje podatkov o laboratorijski diagnostiki posameznih primerov salmoneloz in v primeru izbruhov.

• Stalno sistematično zbiranje posameznih primerov salmoneloz in izbruhov, analiziranje, interpretiranje, posredovanje in objavljanje podatkov o njihovem pojavljanju, razporeditvi in širjenju ter o dejavnikih tveganja

• Čimprejšnje zaznavanje in obvladovanje izbruhov, vključno z epidemiološko analizo in sledljivostjo glede izvora okužbe

• Zdravstveno vzgojno delo - zdravstveno prosvetljevanje ob pojavu bolezni oziroma izbruha ter občasno s preventivnimi akcijami in sodelovanjem z mediji.



1.1. ZGODOVINA

V letu 2004 je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v 2 vzorcih in sicer v 1 vzorcu svežega mesa perutnine-piščanca in v 1 vzorcu mehanično izkoščenega mesa. V proizvodnji je bilo skupno odvzetih 332 vzorcev.

stran 58 od 120

V letu 2005 je bilo v proizvodnji skupno odvzetih 315 vzorcev. Od tega 70 vzorcev mesa brojlerjev, 25 vzorcev mesa puranov, 113 vzorcev prašičjega in 107 vzorcev govejega mesa. V nobenem vzorcu ni bila ugotovljena prisotnost povzročitelja.

V letu 2006 je bilo v proizvodnji svežega mesa skupno odvzetih 542 vzorcev svežega mesa. Od tega 172 vzorcev mesa brojlerjev, 56 vzorcev mesa puranov, 159 vzorcev prašičjega in 155 vzorcev govejega mesa. V nobenem vzorcu ni bila ugotovljena prisotnost povzročitelja.Poleg vzorcev svežega mesa je bilo v vseh registriranih klavnicah odvzetih 79 vzorcev površine trupov, od tega 44 vzorcev površine trupov govedi in 35 vzorcev površine trupov prašičev. V nobenem vzorcu ni bila ugotovljena prisotnost povzročitelja.



Vzorčenje mesa puranov v vseh odobrenih razsekovalnicah, ki so v sklopu klavnic za zakol puranov. Vzorčenje mesa govedi in prašičev v obratih, ki so odobreni za razsek svežega mesa oziroma proizvodnjo mletega mesa in mesnih pripravkov. Vzorčenje poteka celo leto.Epidemiološka enota je vzorec mesa.


Meso perutnine – purani: V razsekovalnicah, ki sta v sklopu 2 največjih klavnic za zakol puranov (99,9% zakola) se odvzame 1 vzorec mesa puranov 1x tedensko.


2 96


stran 59 od 120


8 96



28 112


46 92

Svinjsko meso:V odobrenih obratih, ki proizvedejo več kot 1.000 ton svežega mesa ali več kot 1.000 ton mesnih izdelkov oziroma mletega mesa in mesnih pripravkov se vzorčenje izvaja enkrat mesečno. V odobrenih obratih, ki proizvedejo manj kot 1.000 ton svežega mesa ali manj kot 1.000 ton mesnih izdelkov oziroma mletega mesa in mesnih pripravkov, vendar več kot 100 ton, se vzorčenje izvaja vsake tri mesece. V odobrenih obratih, ki proizvedejo manj kot 100 ton svežega mesa ali manj kot 100 ton mesnih izdelkov oziroma mletega mesa in mesnih pripravkov se vzorce odvzame dvakrat letno.


10 120



28 112


47 94

1.2.3. VRSTA VZORCA

Meso puranov, govedi in prašičevVzorec za analizo se odvzame s površine mesa, v primeru perutninskega mesa s kožo pa se za analizo odvzame koža.

stran 60 od 120


S sterilnim priborom se odvzame kos mesa, teže približno 300g in se ga shrani v sterilno vrečko. V primeru, da se bo na vzorcu opravilo več preiskav je potrebno odvzeti vsaj 500 g mesa oziroma se pri perutninskem mesu odvzame vsaj 2 kosa. Pri perutnini se vzorči meso s kožo oziroma brez kože v razmerju glede na način oddaje mesa na trg.Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu (isti dan) oziroma v 24 urah po odvzemu vzorca. V izjemnih primerih (npr. prazniki, vikendi) se lahko vzorec dostavi v laboratorij najkasneje v 80 urah od odvzema. Laboratorij mora s preiskavami pričeti najkasneje v 24 urah po prevzemu materiala v laboratorij. V primeru, ko pa je vzorec dostavljen v laboratorij 72 do 80 ur po odvzemu pa je potrebno s preiskavo pričeti takoj po prevzemu vzorca. Vzorčeni material mora biti v času od odvzema vzorca do odpreme v laboratorij na hladnem, na temperaturi 4oC (+-2 oC).




Bakteriološka metoda:ISO 6579: 2002

Serotipizacija:shema Kauffman-White


GMP, GHP, HACCP



1.5. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV: /


Območni uradi VURS so dolžni glavnemu uradu VURS mesečno poročati o izvajanju programa monitoringa in rezultatih nadzora.Nosilec dejavnosti mora o prisotnosti salmonel obvestiti VURS.

stran 61 od 120


2.1. ZGODOVINA

V letu 2004 je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v 8 vzorcih in sicer v 7 vzorcih svežega mesa perutnine-piščanca in v 1 vzorcu mletega mesa. V prometu je bilo skupno odvzetih 1191 vzorcev živil.V letu 2005 je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v 11 vzorcih in sicer v 8 vzorcih svežega predpakiranega mesa perutnine (od 106 vzorčenih živil), v 1 vzorcu mletega mesa ter v 2 vzorcih jajc.V letu 2006 je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v 8 vzorcih od 1620 vzorčenih živil in sicer v 5 vzorcih mletega mesa ter v 3 vzorcih jajc.



V načrt vzorčenja so vključene tiste skupine živil, pri katerih je salmonela lahko prisotna zaradi neustreznega izvajanja proizvodne oziroma higienske prakse v vseh fazah živilske verige. Vzorčenje bo izvedeno v prometu (trgovine) oziroma obratih javne prehrane (kuhinje, restavracije…), s poudarkom na živilih pred iztekom roka trajanja.


Živilo št. vzorcev

št. podenot

Perutninsko meso 384 1Mleto meso 180 5Delikatesna živila z dolgim rokom uporabe (mesna: zaseka, žolica, ocvirki, )

40 5

Sladoledi 100 1RTE-kremne slaščice varnost 300 1Otroška hrana do 6 mesecev 10 30Mesni pripravki 300 5Pripravljena živila 600 1

2.2.3.VRSTA VZORCA

Glej 2.2.2.


Vzorec živila se odvzame v skupni teži 300-500g in se ga shrani v sterilno vrečko, v kolikor živilo ni predpakirano. Kjer je predvideno, da je vzorec sestavljen iz več podenot, bodo le-ti odvzeti, vendar le v primerih, ko bodo na razpolago.Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu. Transport se izvaja pri temperaturi do 4oC.

stran 62 od 120

Analiza se mora pričeti v čim krajšem času po odvzemu vzorca, najkasneje v 24 urah po odvzemu vzorca.


Pozitiven vzorec je vzorec, v katerem je bil izoliran povzročitelj:

-cela perutnina:v 25 ml izpirka,

-perutnina v kosih:v 25 g živila,

-mleto meso:v 10 g živila

-ostala živila: n=1, c=0, odsotnost v 25 g živila,n=5, c=0, odsotnost v 25 g živila


Bakteriološka metoda:ISO 6579: 2002/Cor 1: 2004



GHP, HACCP


• Register odvzetih vzorcev iz katerega so znani vsi podatki o proizvajalcu, prodajalcu, roku uporabe, kategoriji živila, seriji in roku uporabe živila, kar omogoča hitro reakcijo ob pozitivnem rezultatu.




V primeru pozitivnega rezultata se na podlagi izdelane ocene tveganja prepove dajanje živila v promet. Pri nosilcu dejavnosti se opravi inšpekcijski pregled notranjega nadzora vzpostavljenega na osnovah HACCP sistema ter ugotovi in odpravi razloge za ugotovljeno neskladje. Glede na ugotovljene dejavnike tveganja za varnost živil in vzpostavljene postopke nadzora nad njimi se, kadar so podani razlogi za to, opravijo pregledi tudi pri drugih nosilcih dejavnosti v distribucijski verigi.

stran 63 od 120


O pozitivnih primerih je vedno obveščen IVZ, VURS pa v primerih, ko gre za živilo živalskega izvora.Obveščanje EU RASFF, v primerih ,ko živilo ogroža zdravje potrošnikov.


1. PROGRAM SPREMLJANJA BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA V MATIČNIH JATAH KOKOŠI-živali namenjene za proizvodnjo valilnih jajc


V letu 2003 je bila od skupno 109 pregledanih matičnih jat kokoši, prisotnost salmonel ugotovljena v 2 jatah (1 jata - ni specificirana, 1 jata - linija za proizvodnjo mesa). Povzročitelj je bil izoliran pri odraslih jatah v času nesnosti.

Leta 2004 se je razširjenost salmonele spremljala v 98 matičnih jatah kokoši, od tega jih je bilo v vzrejni fazi pregledanih 42 in v obdobju proizvodnje 56. V 3 jatah v času proizvodnje (5,4% proizvodnih jat) je bila izolirana salmonela, od tega je bila 2x potrjena S.Enteritidis (3,6% proizvodnih jat). V jatah v času vzreje salmonela ni bila ugotovljena. Leta 2005 se je razširjenost salmonele spremljala v 87 matičnih jatah kokoši, od tega jih je bilo v vzrejni fazi pregledanih 42 in v obdobju proizvodnje 45. V treh jatah v času proizvodnje (6,6% proizvodnih jat) je bila izolirana salmonela. V vseh treh primerih je bila potrjena S. Enteritidis. V jatah v času vzreje salmonela ni bila ugotovljena.

Leta 2006 se je razširjenost salmonele spremljala v 66 matičnih jatah kokoši, od tega jih je bilo v vzrejni fazi pregledanih 33 in v obdobju proizvodnje 33. V nobeni jati ni bil ugotovljen povzročitelj salmoneloze.



Vzorčenje za namen spremljanja in nadzora se izvede v vseh matičnih jatah kokoši z več kot 250 živalmi v fazi vzreje in v fazi proizvodnje.

Vzorčenje se izvaja na pobudo nosilca dejavnosti in sicer v vzrejnih matičnih jatah kokoši na gospodarstvu, v odraslih matičnih jatah pa v valilnici.

A) Vzorčenje vzrejnih matičnih jat kokoši na gospodarstvu se izvede vsaj:- ko so piščanci stari en dan,- ko so jarkice stare štiri tedne- dva tedna pred prehodom v fazo nesnosti ali enoto za nesnice

stran 64 od 120

B) Vzorčenje odraslih matičnih jat kokoši v valilnici se izvede vsaj vsak drugi teden med obdobjem nesnosti.

Imetnik živali ali nosilec dejavnosti valilnice mora na lastne stroške odvzeti vzorce za analizo za odkrivanje salmonele.

Uradno rutinsko vzorčenje se opravlja v valilnicah in na gospodarstvih.Po vsaki potrditvi salmonel v valilnici se opravi uradno potrditveno vzorčenje fecesa na gospodarstvu. Na gospodarstvu se vzorčenje dopolni še z vzorčenjem kokoši za ugotavljanje prisotnosti protimikrobnih snovi v živalih, v kolikor uradni veterinar po pogovoru z nosilcem dejavnosti, pregledu evidenc in stanja na gospodarstvu oceni, to kot potrebno. V ta namen se iz vsake zgradbe naključno odvzame po pet kokoši. Število odvzetih kokoši se lahko tudi poveča.


A) Vzrejne matične jate kokoši – matične jate pred prehodom v nesnost:

Za bakteriološko analizo se odvzamejo naslednji vzorci:1. Pri enodnevnih piščancih se odvzame vzorce notranjih podlog škatel, v katerih se piščanci dostavijo na gospodarstvo, in trupla piščancev, katerih pogin se ugotovi ob prispetju; vzorec za vsako matično jato sestavlja najmanj en sestavljen vzorec, naključno odvzetih, vidno umazanih podlog škatel za transport piščancev na gospodarstvo in vzorec trupel piščancev. Vzorčenje notranjih podlog v škatlah za transport enodnevnih piščancev in trupel piščancev pri morebitnem poginu se opravi v času vselitve živali na gospodarstvo.2. Pri štiri tedne starih jarkicah in dva tedna pred začetkom faze nesnosti se odvzamejo posamični vzorci fecesa oziroma brisi obutve z vpojnimi prevlekami; - v primeru jemanja brisov se odvzame pet parov brisov obutve, ki se po končanem vzorčenju združijo v 2 skupna vzorca.Material vpojnih prevlek za čevlje mora imeti dovolj veliko sposobnost vpijanja. V ta namen se lahko uporabijo tudi cevasta gaza. Pred odvzemom vzorca se površina brisa obuval navlaži z ustreznim diluentom. Vzorčeno površino, na kateri se zadržujejo živali se razdeli na 5 sektorjev, ki omogoča reprezentativni odvzem vzorcev v vseh delih vzorčenega področja. V vzorčenju morajo biti zajete tudi letve, v primeru da zagotavljajo ustrezno varnost. - v primeru jemanja posameznih vzorcev svežega fecesa se odvzamejo zbirni vzorci, ki so sestavljeni iz posameznih vzorcev fecesa, od katerih vsak tehta najmanj 1g. Posamezni vzorci svežega fecesa morajo biti naključno vzeti na več mestih v zgradbi, v kateri se kokoši zadržujejo. V kolikor je živalim omogočen dostop do več kakor ene zgradbe na gospodarstvu se vzorci odvzamejo v vseh zgradbah, do katerih imajo kokoši dostop. Število naključno izbranih mest za odvzem svežega fecesa je odvisno od števila živali v zgradbi.Število mest na katerih se odvzamejo posamezni vzorci fecesa je sledeče:

Število perutnine v objektu Število vzorcev fecesa, ki se odvzamejo v objektuali skupini objektov na gospodarstvu

250 – 349 200

350 – 449 220

450 – 799 250

stran 65 od 120

800 – 999 260

>1000 300

Po končanem vzorčenju se posamezno odvzeti vzorci svežega fecesa združijo v 2 skupna vzorca.

B) Odrasle matične jate – matične jate v fazi nesnosti:

Vse odrasle matične jate se vzorčijo v valilnici vsaj vsak drugi teden med obdobjem nesnosti.V valilnici se izvede vzorčenje razbitih jajčnih lupin. V ta namen se odvzamejo razbite jajčne lupine iz 25 ločenih valilnih košaric. Iz vsake valilne košarice se odvzame 10g jajčnih lupin. Jajčne lupine v skupnem vzorcu (250g) se zdrobi in zmeša, od skupnega vzorca se nato odvzame 25g podzorca.

C) Uradno rutinsko vzorčenje v odraslih matičnih jat:

Uradno rutinsko vzorčenje odraslih matičnih jat kokoši v valilnici se opravi vsakih 16 tednov. Omenjeno vzorčenje opravijo uradni veterinarji in nadomesti vzorčenje na pobudo nosilca dejavnosti. Vzorčenje v valilnici se opravi na način rutinskega vzorčenja (opisan pod točko B, Poglavje 1.2.2.).- uradno rutinsko vzorčenje fecesa odraslih matičnih jat kokoši na gospodarstvu izvede uradni veterinar vsaj 2x na proizvodni ciklus jate. Prvo uradno vzorčenje se v vsaki odrasli matični jati izvede v štirih tednih po prehodu v fazo nesnosti oziroma v enoto za nesnice, drugo omenjeno vzorčenje pa proti koncu valjenja, vendar ne prej kot 8 tednov pred koncem proizvodnega ciklusa. Vzorčenje na gospodarstvu se opravi na način rutinskega vzorčenja (opisan pod točko A, drugi odstavek Poglavja 1.2.2.).

Prvo uradno potrditveno vzorčenje na prisotnost salmonel v fecesu oziroma na prisotnost protimikrobnih snovi v živalih izvede uradni veterinar v jati na gospodarstvu, po vsaki ugotovitvi salmonel v vzorcih odvzetih pri vzorčenju na pobudo nosilca dejavnosti oziroma uradnem rutinskem vzorčenju v valilnici.Vzorčenje fecesa na gospodarstvu se opravi na način rutinskega vzorčenja (opisan pod točko A, 2.točka). Po pogovoru z nosilcem dejavnosti in pregledu evidenc se lahko uradni veterinar na podlagi rezultatov opravljenega pregleda odloči še za dopolnilno vzorčenje kokoši v sumljivi jati. V ta namen se iz vsake zgradbe odvzame po pet kokoši. Število odvzetih kokoši je lahko po presoji uradnega veterinarja tudi večje. Omenjeni vzorec se odvzame z namenom odkrivanja protimikrobnih snovi. V vzorcu se opravi test za odkritje protimikrobne snovi oziroma test ugotavljanja zaviralnega učinka na rast v vzorcu.V primeru, da so rezultati vzorčenja negativni na salmonele, ugotovljene pa so protimikrobne snovi oziroma zaviralni učinek bakterijske rasti, uporaba protimikrobnih sredstev v času vzorčenja pa ni evidentirana v dnevniku veterinarskih posegov, se vzorčenje v jati ponavlja dokler se zaviralni učinek bakterijske rasti ne odkrije več, sicer se matična jata uniči. Ponovitev vzorčenja se opravi po petih dneh oziroma glede na izkazano karenčno dobo uporabljenega sredstva.V kolikor se prvo potrditveno vzorčenje izvaja v jati, v kateri je bilo takšno vzorčenje predhodno enkrat že izvedeno (ponovni sum na prisotnost salmonel pri rutinskem vzorčenju) rezultati potrditvenega vzorčenja v preteklosti pa so bili negativni, se sočasno z vzorci fecesa

stran 66 od 120

odvzame tudi vzorec kokoši, za test odkrivanja protimikrobnih snovi, ne glede na rezultate opravljenega pregleda na gospodarstvu.

Drugo uradno potrditveno vzorčenje na gospodarstvu se izvede v izjemnih primerih, kadar uradni veterinar upravičeno sumi o napačnih negativnih rezultatih ob prvem uradnem potrditvenem vzorčenju. V ta namen se za ugotavljanje prisotnosti salmonel odvzamejo vzorci fecesa in živali (organi).

Uradna vzorčenja opravljajo uradni veterinarji.

1.2.3. VRSTA VZORCA

Glej 1.2.2.


Glej 1.2.2.

1.2.5. OPREDELITEV PRIMERA / POZITIVNI REZULTAT - KLINIČNA SLIKA

1. Pozitivna jata je v primeru vzrejnih matičnih jat tista, v kateri so bile ugotovljene salmonele v vzorcih notranjih podlog škatel, v katerih se piščanci dostavijo na gospodarstvo, ali truplih enodnevnih piščancev odvzetih pri izvajanju načrta spremljanja in nadzora nosilca dejavnosti, ali v enem oziroma več vzorcih fecesa, odvzetih na gospodarstvu pri izvajanju potrditvenega uradnega vzorčenja;

2. V primeru odraslih matičnih jat je jata pozitivna, če se odkrije prisotnost salmonele (razen cepnega seva) v enem ali več vzorcih fecesa uradnega vzorčenja.

3. Sumljiva jata je v primeru vzrejnih matičnih jat jata, pri kateri so bile izolirane salmonele v enem oziroma več vzorcih fecesa, odvzetih na gospodarstvu pri izvajanju načrta spremljanja in nadzora nosilca dejavnosti;

4. V primeru odraslih matičnih jat je sumljiva jata tista, pri kateri so bile izolirane salmonele v vzorcih jajčnih lupin, odvzetih v valilnici pri izvajanju načrta spremljanja in nadzora nosilca dejavnosti, oziroma v vzorcih jajčnih lupin, odvzetih pri uradnem rutinskem vzorčenju v valilnici;

5. Sumljiva matična jata je tudi jata, pri kateri se ugotovi protimikrobne snovi oziroma zaviralni učinek bakterijske rasti v vzorcih, uporaba protimikrobnih sredstev v času vzorčenja pa ni evidentirana v dnevniku veterinarskih posegov. Jata se smatra za sumljivo ves čas, dokler se zaviralni učinek zaviralnih snovi oziroma protimikrobnih sredstev ne odkrije več in ni odkrita prisotnost salmonel.


Bakteriološka metoda:ISO/FDIS 6579,Annex D : 2007


Potrditvene analize opravi nacionalni referenčni laboratorij po akreditirani metodi.

stran 67 od 120

1.3. PROGRAM CEPLJENJA

Nosilci dejavnosti lahko v svojih programih nadzora kot dodatni ukrep za povečanje odpornosti vključijo cepljenje. V ta namen se lahko uporablja cepivo, ki ima dovoljenje za promet v RS. Živa cepiva se lahko uporabijo, če proizvajalec cepiva zagotovi ustrezne bakteriološke metode za razlikovanje med divjimi sevi salmonel in sevi cepiva. Lastni program nadzora, ki vključuje cepljenje mora nosilec zaradi potrditve predložiti VURS.






• Označene jate• Redni uradni veterinarski pregledi na gospodarstvih• Premiki živali, ki jih spremljajo predpisani dokumenti• Veterinarska napotnica za bolne živali in živali iz gospodarstev z nepreverjenimi ali


1.6. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV /KLINIČNIH ZNAKOV

1.6.1. Ukrepi v primeru suma – sumljiva jata

Takoj po prijavi nosilca dejavnosti ali obvestilu laboratorija o prisotnost salmonele mora uradni veterinar poleg odvzema potrditvenih uradnih vzorcev na sumljivem gospodarstvu odrediti naslednje ukrepe:

• prepoved gibanja in odtujitve živali iz sumljive jate;• prepoved izdaje zdravstvenih spričeval za živali iz sumljive jate;• prepoved trgovanja in prometa z jajci iz sumljive jate, razen če se pod uradnim

veterinarskim nadzorom dostavijo v odobreni obrat za proizvodnjo oziroma obdelavo jajčnih izdelkov, kjer se mora zagotoviti obdelava, ki zagotavlja zanesljivo uničenje salmonel. Jajca, ki se pošiljajo v obrat za proizvodnjo in predelavo jajčnih izdelkov, morajo biti pred oddajo embalirana in pakirana na način, ki onemogoča odvzem posameznih jajc iz paketa. Paketi morajo biti označeni z oznako »PROIZVOD POZITIVNE JATE – OBVEZNA PREDPISANA OBDELAVA«; ali,če se odstranijo in obdelajo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;

stran 68 od 120

• v primeru valjenja jajc iz sumljive jate mora nosilec dejavnosti zagotoviti sledljivost valilnih jajc in valjenje v ločenih valilnikih;

• v primeru večjega števila jat, omejitev gibanja oseb, ki prihajajo v stik z živalmi iz sumljive jate;

• preiskava krme na gospodarstvu na prisotnost salmonel;• epizootiološka poizvedba.

Ukrepi ostanejo v veljavi, dokler se prisotnost serovarov Salmonella Enteritidis, Salmonella Typhimurium, uradno ne izključi na podlagi rezultatov potrditvenega uradnega vzorčenja.

Sumljiva jata pa se lahko po opravljenem uradnem potrditvenem vzorčenju odpremi v zakol v klavnico oziroma se usmrti in uniči pod veterinarskim nadzorom pri čemer mora biti zakol izveden kot zadnja serija klavnega procesa v proizvodnem dnevu, na način, ki omeji možnost širjenja salmonel na najmanjšo možno mero, v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil;Proizvodi, pridobljeni iz take perutnine, se lahko dajo na trg oziroma v promet, če so bili obdelani po postopku, ki zanesljivo uniči salmonele, oziroma se jih odstrani in uporabi v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi. Celoten postopek se izvaja pod nadzorom uradnega veterinarja;Usmrtitev in uničenje morata biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;

1.6.2. Ukrepi v primeru potrditve – pozitivna jata

Po potrditvi prisotnosti serovarov Salmonella Enteritidis oziroma Salmonella Typhimurium, mora nosilec dejavnosti v skladu nacionalnim programom nadzora oziroma z lastnimi načrtom za monitoring in nadzor zagotoviti izvedbo naslednjih ukrepov:

1. nobena kokoš iz jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, ne sme zapustiti gospodarstva,razen v primeru zakola v klavnici oziroma usmrtitve in uničenja pod uradnim veterinarskim nadzorom, pri čemer:

• mora biti zakol izveden v klavnici kot zadnja serija klavnega procesa v proizvodnem dnevu na način, ki omeji možnost širjenja salmonel na najmanjšo možno mero, v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil;

• proizvodi, pridobljeni iz take perutnine, se lahko dajo na trg oziroma v promet, če so bili obdelani po postopku, ki zanesljivo uniči salmonele oziroma se jih odstrani in uporabi v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi; celoten postopek se izvaja pod nadzorom uradnega veterinarja;

• usmrtitev in uničenje morata biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;

2. jajca, ki jih znesejo kokoši v pozitivni jati, se lahko:• pod uradnim veterinarskim nadzorom dostavijo v odobreni obrat za proizvodnjo

oziroma obdelavo jajčnih izdelkov, kjer se mora zagotoviti obdelava, ki zagotavlja zanesljivo uničenje salmonel. Jajca, ki se pošiljajo v obrat za proizvodnjo in predelavo jajčnih izdelkov, morajo biti pred oddajo embalirana in pakirana na način, ki onemogoča odvzem posameznih jajc iz paketa. Paketi morajo biti označeni z oznako: PROIZVOD NA SALMONELE POZITIVNE JATE - OBVEZNA PREDPISANA OBDELAVA ali;

• uničijo na kraju samem oziroma obdelajo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;

stran 69 od 120

3. vsa jajca iz pozitivnih jat, ki so v valilnici in niso vložena v valilnik, se uničijo ali obdelajo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;4. usmrtitev in uničenje enodnevnih piščancev iz pozitivne jate;5. po odstranitvi oziroma odpremi jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, se odstrani gnoj oziroma nastil v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in temeljito čiščenje ter razkuževanje;6. pred ponovno naselitvijo se mora izvesti bakteriološka kontrola učinkovitosti čiščenja in razkuževanja, katere rezultat mora biti negativen.

Po ugotovitvi oziroma potrditvi prisotnosti serovarov Salmonella Hadar, Salmonella Virchow in Salmonella Infantis v matični jati mora nosilec dejavnosti izvesti sanacijo jate, v kolikor se ne odloči za izvedbo ukrepov iz prvega odstavka tega člena. Za pripravo programa sanacije in izvedbo vseh ukrepov za sanacijo jate je odgovoren nosilec dejavnosti. Program sanacije mora nosilec dejavnosti pripraviti najkasneje v štirinajstih dneh po ugotovitvi oziroma potrditvi salmonel in ga poslati v odobritev VURS. Do odobritve programa sanacije veljajo za pozitivno jato ukrepi iz prve do vključno pete alineje prvega odstavka točke 1.6.1..,

Po zaključeni sanaciji jate mora nosilec dejavnosti opraviti vzorčenje na način določen v točki 1.2.2., ter v primeru, ko v nobenem vzorcu fecesa ni bila ugotovljena prisotnost salmonel o tem pisno obvestiti uradnega veterinarja in priložiti rezultate analize. Po prejemu pisnega obvestila mora uradni veterinar čimprej, najkasneje pa v roku treh delovnih dni opraviti uradno potrditveno vzorčenje pri čemer se dodatno vzorči kokoši za odkrivanje zaviralnega učinka bakterijske rasti oziroma protimikrobnih snovi. Jata se šteje kot sanirana in zanjo prenehajo veljati ukrepi, ko v vzorcih fecesa odvzetih pri potrditvenem uradnem vzorčenju ni izolirana salmonela niti ni ugotovljen zaviralni učinek bakterijske rasti oziroma prisotnost protimikrobnih snovi.

Uporaba protimikrobnih sredstev pri matičnih jatah, ne glede na ugotovljeni serovar salmonel, ni dovoljena razen v izjemnih primerih in sicer:

• pri živalih, ki kažejo klinične znake okužbe s salmonelo kadar je izkazano njihovo prekomerno trpljenje

• rešitev koristnega genetskega materiala in jat namenjenih za raziskave• zdravljenje, ki ni namenjeno nadzoru salmonel v sumljivih jatah, za kar mora biti

izdano posebno dovoljenje, ki ga izda VURS. V izrednih razmerah, ko se zdravljenje opravi brez predhodno izdanega dovoljenja, mora biti VURS o tem takoj seznanjena.

V zdravljeni jati zaradi preprečitve prekomernega trpljenja živali, se morajo sprejeti vsi ustrezni ukrepi za zmanjša tveganje za širjenje salmonel, po zdravljenju pa se izvedejo vsi predvideni ukrepi takoj ko je to mogoče.

V primeru zdravljenja elitnih jat in jat namenjenih za raziskave, da se pridobijo nove jate , ki niso okužene s salmonelo, se sprejmejo vsi ustrezni ukrepi za zmanjša tveganje za širjenje salmonel, izvaljeni piščanci iz valilnih jajc, ki izvirajo iz zdravljenih živali pa morajo biti predmet štirinajstdnevnega vzorčenja v fazi vzreje na način ki omogoča odkritje 1% prevalence s 95% mejo zaupanja.

V primeru potrditve serovarov salmonel, ki niso navedeni v prvem odstavku tega poglavja, nosilec dejavnosti izvede ukrepe, določene v lastnem načrtu za monitoring in nadzor.

stran 70 od 120

http://2.2.2.1/


Nosilec dejavnost mora v primeru pozitivnega rezultata rutinskega vzorčenja v monitoringu o tem takoj obvestiti območni urad VURS. Po prejemu laboratorijskega poročila o prisotnosti salmonel mora nosilec dejavnosti o tem pisno obvestiti območni urad VURS.Laboratorij ob prejemu vzorca izda potrdilo o prejemu vzorca in zadrži original obrazca - zapisnik o odvzemu vzorca. Fotokopijo obrazca pošlje laboratorij, skupaj s fotokopijo poročila o preiskavi, na glavni urad VURS, originalno poročilo pa nosilcu dejavnosti in v primeru uradnega vzorčenja uradnemu veterinarju.

2. PROGRAM SPREMLJANJA BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA V JATAH KOKOŠI NESNIC-živali, namenjene proizvodnji konzumnih jajc


V letu 2003 je bilo pregledanih skupno 84 jat od tega 30 vzrejnih jat, 39 odraslih jat in 15 jat, pri kateri ni bila določena starostna kategorija. V 7 vzrejnih jatah - jatah pred fazo nesnosti je bila ugotovljena salmonela.

V bazični študiji v obdobju od oktobra 2004 do septembra 2005 je bila prisotnost salmonel ugotovljena na 21% gospodarstev.

V letu 2005 je bilo pregledanih skupno 130 jat, od tega 23 vzrejnih jat in 107 odraslih jat. Salmonela je bila ugotovljena v skupno 8 jatah (6,15%) od tega v 1 vzrejni jati in v 7 odraslih jatah. S.Enteritidis je bila potrjena pri 6 jatah odraslih kokoši nesnic.

V letu 2006 je bilo pregledanih skupno 205 jat kokoši nesnic, od tega 40 vzrejnih in 165 odraslih jat. Salmonela je bila ugotovljena v treh odraslih jatah (1,46%). S. Enteritidis je bila potrjena pri eni jati.



Vzorčenje se izvede v vseh jatah na registriranih gospodarstvih za rejo kokoši nesnic.Imetnik živali ali nosilec dejavnosti mora na lastne stroške odvzeti vzorce za analizo za odkrivanje salmonele na naslednji način:

A) Vzrejne jate - jate pred prehodom v nesnostVzorci se odvzamejo v jatah kokoši nesnic vsaj: - ko so piščanci stari en dan in - dva tedna preden jarkice preidejo v fazo nesnosti.

B) Odrasle jate - jate v fazi nesnostiVse odrasle jate kokoši nesnic se vzorčijo na pobudo nosilca dejavnosti, vsakih 15 tednov med obdobjem nesnosti. Prvo vzorčenje se opravi v starosti 24+/- 2 tednov.

stran 71 od 120

Uradno vzorčenje se opravi vsaj v naslednjih primerih:• v eni jati letno na gospodarstvih z vsaj 1000 kokošmi,• v starosti 24+/- 2 tednov, pri jatah nesnic v zgradbah, kjer je bila salmonela odkrita v

prejšnji jati,• v vsakem primeru suma na okužbo s S.Enteritidis ali S.Typhimurium kot rezultat

epidemiološke preiskave izbruha bolezni, ki se prenaša s hrano,• pri vseh drugih jatah nesnic na gospodarstvu, če je bila odkrita S.Enteritidis ali

S.Typhimurium v eni jati nesnic na gospodarstrvu.

Vzorčenje, ki ga opravi pristojni organ, lahko nadomesti vzorčenje na pobudo nosilca dejavnosti.V primeru, ko so v jati nesnic izolirane salmonele v enem oziroma več vzorcih fecesa, odvzetih na gospodarstvu pri izvajanju načrta spremljanja in nadzora nosilca dejavnosti, mora uradni veterinar zaradi potrditve rezultatov nosilca dejavnosti opraviti potrditveno uradno vzorčenje.


Odvzem vzorcev:Vzrejne jate - jate pred prehodom v nesnosta) pri enodnevnih piščancih se odvzame vzorce notranjih oblog škatel, v katerih se piščanci dostavijo na gospodarstvo, in trupel piščancev, katerih pogin se ugotovi ob prispetju;b) dva tedna pred začetkom faze nesnosti se odvzame zbirne vzorce fecesa na naslednji način: - pri jemanju vzorcev fecesa v stavbah z rejo kokoši v kletkah je potrebno vzeti dva skupna vzorca svežega fecesa. Vsak skupni vzorec fecesa mora tehtati vsaj 150g. - pri jemanju vzorcev fecesa v stavbah s talno rejo se odvzamejo posamezni vzorci fecesa z vpojnimi prevlekami ali z nogavicami (v nadaljevanju: obuvala). V vsaki jati kokoši nesnic na gospodarstvu je potrebno odvzeti dva skupna vzorca ( dva para obuval ).

Odrasle jate - jate v fazi nesnostiVsakih 15 tednov se odvzame zbirne vzorce fecesa. Odvzem vzorcev je enak odvzemu vzorcev v vzrejnih jatah dva tedna pred začetkom faze nesnosti.

V primeru uradnega vzorčenja uradni veterinar odvzame še vzorec prahu oziroma v primeru, ko prahu ni dovolj še dodaten vzorec fecesa. Vzorec prahu se odvzame iz večih različnih mestih v stavbi na katerih je veliko prahu. Prah se zbere v 250ml vrečko ali posodo, ki se jo napolni do vrha tako, da vsebuje vsaj 100g prahu. V primeru odvzema dodatnega vzorca fecesa se odvzame 150g fecesa ali dodaten par obuval.

Pri jati, ki se uradno vzorči za potrditev prvotnih rezultatov, se vzame vzorec fecesa iz objekta, v katerem se je perutnina zadrževala na enak način, kot je predpisan pri odvzemu vzorcev fecesa v vzrejnih jatah dva tedna pred začetkom faze nesnosti.

Poleg tega se najmanj enkrat letno na vsakem gospodarstvu izvede fizični pregled jat, pregled nastanitvenih pogojev, pregled načrta za monitoring in nadzor ter evidenc.

stran 72 od 120

2.2.3. VRSTA VZORCA

Glej .2.2.2


Glej 2.2.2


1. V primeru vzrejnih jat nesnic je pozitivna jata tista, v kateri so bile ugotovljene salmonele v vzorcih notranjih podlog škatel, v katerih se piščanci dostavijo na gospodarstvo, ali truplih enodnevnih piščancev, odvzetih pri izvajanju načrta spremljanja in nadzora nosilca dejavnosti ali v enem oziroma več vzorcih fecesa, odvzetih na gospodarstvu pri izvajanju potrditvenega uradnega vzorčenja;

2. V primeru odraslih jat nesnic je jata pozitivna, če je ugotovljen povzročitelj (razen cepnega seva) v enem ali več vzorcih fecesa uradnega vzorčenja. 3. Sumljiva jata nesnic je jata, pri kateri so bile izolirane salmonele v enem oziroma več vzorcih fecesa, pri izvajanju načrta spremljanja in nadzora nosilca dejavnosti;

4. Sumljiva jata nesnic je tudi jata, pri kateri se ugotovi protimikrobne snovi oziroma zaviralni učinek bakterijske rasti v vzorcih, uporaba protimikrobnih sredstev v času vzorčenja pa ni evidentirana v dnevniku veterinarskih posegov. Jata se smatra za sumljivo ves čas, dokler se zaviralni učinek zaviralnih snovi oziroma protimikrobnih sredstev ne odkrije več in ni odkrita prisotnost salmonel.


Bakteriološka metoda:Metoda po OIE Manual, 5th ed., 2004ISO/FDIS 6579,Annex D : 2007






stran 73 od 120





2.6. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV /KLINIČNIH ZNAKOV

2.6.1. Ukrepi v primeru suma – sumljiva jata

Takoj po prijavi nosilca dejavnosti ali obvestilu laboratorija o prisotnost salmonele, mora uradni veterinar poleg odvzema potrditvenih uradnih vzorcev na sumljivem gospodarstvu,odrediti naslednje ukrepe:

• prepoved gibanja in odtujitve živali iz sumljive jate;• prepoved izdaje zdravstvenih spričeval za živali iz sumljive jate;• prepoved trgovanja in prometa z jajci iz sumljive jate, razen, če se pod uradnim

veterinarskim nadzorom dostavijo v odobreni obrat za proizvodnjo oziroma obdelavo jajčnih izdelkov, kjer se mora zagotoviti obdelava, ki zagotavlja zanesljivo uničenje salmonel. Jajca, ki se pošiljajo v obrat za proizvodnjo in predelavo jajčnih izdelkov, morajo biti pred oddajo embalirana in pakirana na način, ki onemogoča odvzem posameznih jajc iz paketa. Paketi morajo biti označeni z oznako »PROIZVOD POZITIVNE JATE – OBVEZNA PREDPISANA OBDELAVA«; ali,če se odstranijo in obdelajo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;

• v primeru več jat omejitev gibanja oseb, ki prihajajo v stik z živalmi iz sumljive jate;• preiskava krme na gospodarstvu na prisotnost salmonel;• epizootiološka poizvedba.

Ukrepi ostanejo v veljavi, dokler se prisotnost serovarov Salmonella Enteritidis, Salmonella Typhimurium uradno ne izključi na podlagi rezultatov potrditvenega uradnega vzorčenja.

Sumljiva jata pa se lahko po opravljenem uradnem potrditvenem vzorčenju odpremi v zakol v klavnico oziroma se usmrti in uniči pod veterinarskim nadzorom pri čemer mora biti zakol izveden kot zadnja serija klavnega procesa v proizvodnem dnevu, na način, ki omeji možnost širjenja salmonel na najmanjšo možno mero, v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil;Proizvodi, pridobljeni iz take perutnine, se lahko dajo na trg oziroma v promet, če so bili obdelani po postopku, ki zanesljivo uniči salmonele, oziroma se jih odstrani in uporabi v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi. Celoten postopek se izvaja pod nadzorom uradnega veterinarja;Usmrtitev in uničenje morata biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;

stran 74 od 120

2.6.2. Ukrepi v primeru potrditve – pozitivna jata

Po potrditvi prisotnosti serovarov Salmonella Enteritidis oziroma Salmonella Typhimurium,, mora nosilec dejavnosti v skladu z lastnimi načrtom za monitoring in nadzor zagotoviti izvedbo naslednjih ukrepov: 1. nobena kokoš iz jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, ne sme zapustiti gospodarstva, razen v primeru zakola v klavnici oziroma usmrtitve in uničenja pod uradnim veterinarskim nadzorom, pri čemer:

- mora biti zakol izveden kot zadnja serija klavnega procesa v proizvodnem dnevu, na način, ki omeji možnost širjenja salmonel na najmanjšo možno mero, v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil;

- proizvodi, pridobljeni iz take perutnine, se lahko dajo na trg oziroma v promet, če so bili obdelani po postopku, ki zanesljivo uniči salmonele, oziroma se jih odstrani in uporabi v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi. Celoten postopek se izvaja pod nadzorom uradnega veterinarja;

- usmrtitev in uničenje morata biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;

2. jajca, ki jih znesejo kokoši v pozitivni jati, se lahko:

- pod uradnim veterinarskim nadzorom dostavijo v odobreni obrat za proizvodnjo oziroma obdelavo jajčnih izdelkov, kjer se mora zagotoviti obdelava, ki zagotavlja zanesljivo uničenje salmonel. Jajca, ki se pošiljajo v obrat za proizvodnjo in predelavo jajčnih izdelkov, morajo biti pred oddajo embalirana in pakirana na način, ki onemogoča odvzem posameznih jajc iz paketa. Paketi morajo biti označeni z oznako »PROIZVOD POZITIVNE JATE - OBVEZNA PREDPISANA OBDELAVA« ali;

- uničijo na kraju samem oziroma se obdelajo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi;

3. po odstranitvi oziroma odpremi jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, se odstrani gnoj oziroma nastil v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi, in temeljito čiščenje ter razkuževanje;4. pred ponovno naselitvijo se mora izvesti bakteriološka kontrola učinkovitosti čiščenja in razkuževanja, katere rezultat mora biti negativen.

Zdravljenje S. Enteritidis in S. Typhimurium je dovoljeno le v izjemnih primerih in sicer:- pri živalih, ki kažejo klinične znake okužbe s salmonelo kadar je izkazano njihovo prekomerno trpljenje,- rešitev koristnega genetskega materiala, jat iz ogroženih pasem in jat namenjenih za raziskave, da se pridobijo nove jate, ki niso okužene s salmonelo,- zdravljenje, ki ni namenjeno nadzoru salmonel v sumljivih jatah, za kar mora biti izdano posebno dovoljenje, ki ga izda VURS. V izrednih razmerah, ko se zdravljenje opravi brez predhodno izdanega dovoljenja, mora biti VURS o tem takoj seznanjena.

V zdravljeni jati zaradi preprečitve prekomernega trpljenja živali, se morajo sprejeti vsi ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja za širjenje salmonel, po zdravljenju pa se izvedejo vsi predvideni ukrepi takoj ko je to mogoče.

Uporaba protimikrobnih sredstev se odobri in izvaja pod nadzorom VURS ter temelji na rezultatih bakteriološkega testiranja in testiranja protimikrobne odpornosti.

V primeru potrditve drugih serovarov salmonel, ki niso navedeni pod to točko (2.6.2.), nosilec dejavnosti izvede ukrepe, določene v lastnem načrtu za monitoring in nadzor.

stran 75 od 120


Nosilec dejavnost mora v primeru pozitivnega rezultata rutinskega vzorčenja v monitoringu o tem takoj obvestiti območni urad VURS. Po prejemu laboratorijskega poročila o prisotnosti salmonel mora nosilec dejavnosti o tem pisno obvestiti območni urad VURS.Laboratorij ob prejemu vzorca izda potrdilo o prejemu vzorca in zadrži original obrazca - zapisnik o odvzemu vzorca. Fotokopijo obrazca pošlje laboratorij, skupaj s fotokopijo poročila o preiskavi, na glavni urad VURS, originalno poročilo pa nosilcu dejavnosti in v primeru uradnega vzorčenja uradnemu veterinarju.

Če se pojavi salmoneloza ali se pojavijo znamenja, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila zaradi okužbe s salmonelo, mora imetnik živali o tem takoj obvestiti veterinarsko organizacijo, le-ta pa obvesti OU VURS. O pojavu bolezni se posredujejo tudi mesečna poročila.

3. PROGRAM SPREMLJANJA BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA V BROJLERSKIH JATAH (pitovni piščanci)-živali namenjene proizvodnji mesa


V letu 2003 je bila salmonela ugotovljena v 39 jatah. Pregledanih je bilo več kot 670 jat. Leta 2004 je bila prisotnost salmonele ugotovljena v 11 od skupno 1146 vzorčenih jat.

V letu 2005 je bilo vzorčenih skupno 621 jat. Od tega je bilo 7 jat pozitivnih na salmonelo (1,13%). S.Enteritidis je bila potrjena v 2 jatah.

Poleg rednega monitoringa se je v času od 01.10.2005 do 30.09.2006 izvajala temeljnaštudija v brojlerskih jatah v skladu z odločbo Komisije 2005/636/ES. V bazični študiji je bilo vzorčenih 332 jat brojlerjev. Od tega je bilo 11 jat pozitivnih na salmonelo (3,31%). S.Enteritidis je bila potrjena v 10 jatah, v eni jati pa S.Infantis.

V letu 2006 je bilo v okviru rednega monitoringa vzorčenih 1800 jat (52 jat enodnevnih piščancev in 1748 jat v obdobju pitanja). Od tega je bila salmonela izolirana v 9 jatah v obdobju pitanja (0,5%). S. Enteritidis, je bila izolirana v 6 jatah.



A) Vzorčenje brojlerjev na gospodarstvu:Vzorčenje se izvede v vseh jatah na gospodarstvih za rejo proizvodne perutnine-brojlerji.Imetnik živali ali nosilec dejavnosti mora na lastne stroške odvzeti vzorce za analizo za odkrivanje salmonele na naslednji način:Vzorci fecesa se odvzamejo 1-3 tedna pred zakolom. Rezultati analiz vzorcev morajo biti znani preden so živali odpremljene v klavnico.

stran 76 od 120

B) Vzorčenje brojlerjev v klavnicah: Poleg vzorčenja na gospodarstvih se bo od 1.1. 2008 do 31.12.2008 na klavnicah izvajalo tudi vzorčenje trupov (kože) z namenom ugotavljanja stopnje kontaminacije perutninskih trupov v klavnicah. Vzorčenje se bo izvajalo enakomerno skozi celo leto v skladu z Odločbo Komisije št. 2007/516/ES o finančnem prispevku Skupnosti za raziskavo o razširjenosti in protimikrobni odpornosti Campylobacter spp. v jatah pitovnih piščancev in o razširjenosti Campylobacter spp. in Salmonella spp. v trupih pitovnih piščancev, ki se bo izvajala v državah članicah.. Vzorčijo se brojlerji vzrejeni v R. Sloveniji. Vzorčenje izvedejo uradni veterinarji na klavnici.


A) Vzorčenje brojlerjev na gospodarstvu:Število mest, na katerih se odvzamejo posamezni vzorci fecesa za pripravo zbirnega vzorca.

Število perutnine v objektu Število vzorcev fecesa, ki se odvzamejo v objektuali skupini objektov na gospodarstvu

< 250 100

250 – 499 200

500 – 1000 250

>1000 300

Celotno število vzorcev, ki se odvzamejo v vsakem objektu, se za analizo lahko združi v zbirni vzorec.

B) Vzorčenje brojlerjev v klavnicah: V skladu z Odločbo Komisije št. 2007/516/ES.

Število odobrenih klavnic Skupno število odvzetih vzorcev

3 420

3.2.3. VRSTA VZORCA

Vzorec fecesa na gospodarstvu.Vzorec kože na klavnicah.


A) Vzorčenje brojlerjev na gospodarstvu: Glej 3.2.2

B) Vzorčenje brojlerjev v klavnicah: V skladu z Odločbo Komisije št. 2007/516/ES.

stran 77 od 120

Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu (isti dan) oziroma v 24 urah po odvzemu vzorca. V izjemnih primerih (npr. prazniki, vikendi) se lahko vzorec dostavi v laboratorij najkasneje v 80 urah od odvzema. Laboratorij mora s preiskavami pričeti najkasneje v 24 urah po prevzemu materiala v laboratorij. V primeru, ko pa je vzorec dostavljen v laboratorij 72 do 80 ur po odvzemu pa je potrebno s preiskavo pričeti takoj po prevzemu vzorca. Vzorčeni material mora biti v času od odvzema vzorca do začetka analize na hladnem, na temperaturi 4oC (+-2 oC) in ne sme biti izpostavljen svetlobi.


A) Vzorčenje brojlerjev na gospodarstvu: Jata je pozitivna, če je ugotovljen povzročitelj v vzorcu.

B) Vzorčenje brojlerjev v klavnicah: Izolacija povzročitelja v 25g vzorca..


A) Preiskave vzorcev odvzetih na gospodarstvu: Bakteriološka metoda:

Metoda po OIE Manual, 5th ed., 2004ISO/FDIS 6579,Annex D : 2007



B) Preiskave vzorcev odvzetih na klavnicah:

Bakteriološka preiskava EN/ISO 6579: 2002 (E)





Nosilec dejavnosti mora v skladu z zakonodajo zagotoviti higieno v primarni proizvodnji - GAP, GHP in vodenje evidenc.V klavnicah:GMP, GHP, HACCP

stran 78 od 120




sumljivimi epizootiološkimi razmerami• Označevanje živalskih proizvodov in njihova sledljivost• Veterinarski nadzor v obratih


Po ugotovitvi prisotnosti serovarov Salmonella Enteritidis ali Salmonella Typhimurium v vzorcih odvzetih na gospodarstvu mora nosilec dejavnosti v skladu z lastnimi načrtom za monitoring in nadzor zagotoviti izvedbo naslednjih ukrepov:

- nobena žival iz jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, ne sme zapustiti gospodarstva, razen v primeru zakola v klavnici;

- zakol mora biti izveden kot zadnja serija klavnega procesa v proizvodnem dnevu, na način, ki omeji možnost širjenja salmonel na najmanjšo možno mero, v skladu s predpisi, ki urejajo higieno živil;

- proizvodi, pridobljeni iz take perutnine, se lahko dajo na trg oziroma v promet, če so bili obdelani po postopku, ki zanesljivo uniči salmonele. Celoten postopek se izvaja pod nadzorom uradnega veterinarja;

- po odpremi jate, v kateri so bile ugotovljene salmonele, se odstrani gnoj oziroma nastil v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi, in izvede temeljito čiščenje ter razkuževanje;

- pred ponovno naselitvijo se mora izvesti bakteriološka kontrola učinkovitosti čiščenja in razkuževanja, katere rezultat mora biti negativen.

V primeru ugotovitve serovarov salmonel, ki niso navedeni v prvem odstavku točke 3.6., nosilec dejavnosti izvede ukrepe, določene v lastnem načrtu za monitoring in nadzor.


Uradno obveščanje o rezultatih v okviru monitoringa.V primeru pozitivnih jat je treba na veterinarsko napotnico pripisati besedilo »v jati ugotovljene salmonele« in navesti vrsto serovara. Laboratorij ob prejemu vzorca izda potrdilo o prejemu vzorca in zadrži original obrazca - zapisnik o odvzemu vzorca. Fotokopijo obrazca pošlje laboratorij, skupaj s fotokopijo poročila o preiskavi, na glavni urad VURS, originalno poročilo pa nosilcu dejavnosti in v primeru uradnega vzorčenja uradnemu veterinarju.

Če se pojavi salmoneloza ali se pojavijo znamenja, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila zaradi okužbe s salmonelo, mora imetnik živali o tem takoj obvestiti veterinarsko organizacijo, le-ta pa obvesti OU VURS. O pojavu bolezni se posredujejo tudi mesečna poročila.

stran 79 od 120


4. PROGRAM SPREMLJANJA BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA PRI PURANIH


V letu 2005 je bila od skupno 85 pregledanih jat puranov, prisotnost salmonel ugotovljena v 9 jatah (v eni jati enodnevnih piščancev in 8 jatah v obdobju pitanja). Pri enodnevnih piščancih je bila izolirana S.Saintpaul, pri jatah v času pitanja pa je bila 1x izolirana S.Typhimurium, 1x S. Agona in 6x Salmonella spp.

V letu 2006 je bila od skupno 92 pregledanih jat puranov s strani nosilcev dejavnosti, salmonela ugotovljena v 4 jatah (v dveh jatah enodnevnih piščancev in v dveh jatah v obdobju pitanja). Pri enodnevnih piščancih je bila v eni jati izolirana S. Infantis, v eni jati pa S. Heidelberg. Pri jatah v času pitanja pa je bila v obeh jatah izolirana S. Infantis.

Poleg vzorčenja nosilcev dejavnosti je od 1.10.2006 do 31.9.2007 potekala temeljna študija razširjenosti salmonele v jatah puranov v skladu z odločbo Komisije 2006/662/ES. V okviru študije je bilo pregledanih 137 odraslih jat puranov na 56 gospodarstvih. Od tega je bila salmonela izolirana v 29 jatah na 18 gospodarstvih. S. Enteritidis je bila izolirana v 3 jatah, S. Typhimurium v 1 jati, S. Infantis v 11 jatah in S. Hadar v 1 jati.



Vzorčenje na klavnicah: Vzorčenje trupov (kože) se izvaja z namenom ugotavljanja stopnje kontaminacije trupov puranov v klavnicah in se bo izvajalo enakomerno skozi celo leto v dveh odobrenih klavnicah perutnine, kjer se vrši zakol puranov. Vzorčijo se purani vzrejeni v R. Sloveniji.

Epidemiološka enota je klavna serija živali. Klavna serija pomeni živali iz iste jate pripeljane z enkratnim prevozom v klavnico. Vzorčenje izvedejo uradni veterinarji na klavnici.


Vzorčenje puranov se izvaja v dveh odobrenih klavnicah, kjer se vrši zakol puranov, število vzorcev je določeno glede na število rejcev, katerih jate se koljejo v posamezni klavnici. Vzorčenje se izvaja celo leto, vzorce razporedijo uradni veterinarji v klavnici tako, da se vzorčijo purani posameznega rejca vsaj dvakrat v letu. Pri drugem vzorčenju živali od istega rejca se, če je mogoče, vzorči živali iz drugega objekta.V posamezni klavnici se lahko isti klavni dan vzorči tudi več kot ena klavna serija, če je to potrebno, da se zagotovi, da so v celem letu zajete vse reje oziroma večina rej.

stran 80 od 120

Pri vzorčeni klavni seriji se po hlajenju vendar pred kakršnokoli nadaljnjo manipulacijo s trupom (npr. razsek, pakiranje) odvzame cel trup ali vzorec kože z vratu oziroma kadar to ni mogoče kožo z ene strani trupa.


2 88

4.2.3. VRSTA VZORCA-matriksa

Vzorec kože.


Od vzorčene klavne serije se, po hlajenju, vendar pred kakršnokoli nadaljnjo manipulacijo s trupom (npr. razsek, pakiranje) odvzame en cel trup ali vzorec kože z vratu na enem trupu ali kadar kože z vratu ni dovolj še del kože z ene strani trupa. Priporočljivo je, da se zaradi možne navzkrižne kontaminacije trupa pri odvzemu vzorca, kadarkoli je to mogoče v laboratorij pošlje cel trup. Vzorec se odvzame s sterilnim priborom (sterilen nož, škarje, uporaba sterilnih rokavic,…) in shrani v sterilno plastično vrečko. V primeru kadar se odvzame koža je potrebno odvzeti približno 50g vzorca.

Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu (isti dan) oziroma v 24 urah po odvzemu vzorca. V izjemnih primerih (npr. prazniki, vikendi) se lahko vzorec dostavi v laboratorij najkasneje v 80 urah od odvzema. Laboratorij mora s preiskavami pričeti najkasneje v 24 urah po prevzemu materiala v laboratorij. V primeru, ko pa je vzorec dostavljen v laboratorij 72 do 80 ur po odvzemu pa je potrebno s preiskavo pričeti takoj po prevzemu vzorca. Vzorčeni material mora biti v času od odvzema vzorca do odpreme v laboratorij na hladnem, na temperaturi 4oC (+-2 oC) in ne sme biti izpostavljen svetlobi.


Pozitiven vzorec kože je vzorec, iz katerega je bil izoliran povzročitelj.Izolacija povzročitelja v 25g.


Bakteriološka preiskava: EN/ISO 6579: 2002 (E)


4.3. PROGRAM CEPLJENJA:/


GMP, GHP, HACCP

stran 81 od 120

4.5. MEHANIZEM OBVLADOVANJA /.PROGRAM NADZORA:

1. Registracija oziroma odobritev obratov, ki so pod veterinarskim nadzorom.2. Označevanje živalskih proizvodov in njihova sledljivost3. Veterinarski nadzor v obratih

4.6. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV / KLINIČNIH ZNAKOV: /



5. PROGRAM SPREMLJANJA BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA PRI PRAŠIČIH

5.1. ZGODOVINA BOLEZNI OZIROMA OKUŽBE V SLOVENIJI:

V letu 2003 je NVI izvedel študijo prevalence Salmonella spp. pri prašičih. Iz dobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da je okuženost s salmonelo v Sloveniji sorazmerno nizka.V serološkem monitoringu je bilo pregledanih 1260 serumov prašičev od tega je bilo pozitivnih 350. V letu 2004 ni bilo nobenega prijavljenega primera bolezni pri prašičih.V letu 2005 je bila prisotnost salmonel ugotovljena v 13 od skupno 242 odvzetih vzorcev bezgavk pri prašičih Od teh je bila S.Enteritidis potrjena v 5 vzorcih, S.Derby in S.Virchov v 2 vzorcih, S.Typhimurium, S.London, S.Infantis in S.Senftenberg pa v 1 vzorcu.V letu 2006 je bila prisotnost salmonel ugotovljena v 5 od skupno 224 odvzetih vzorcev bezgavk. Od teh je bila iz treh vzorcev izolirana S.Typhimurium, iz enega S.Enteritidis in iz enega S.spp.



V času od 1.1.2008 do 31.12.2008 se bo v rejah plememskih prašičev izvaja Temeljna raziskava o razširjenosti salmonele pri plemenskih prašičih v skladu z Odločbo Komisije o finančnem prispevku Skupnosti za raziskavo o razširjenosti Salmonella spp. in meticilin rezistentnega Staphylococcus aureus v čredah plemenskih prašičev, ki se bo izvajala v državah članicah, sprejeta na Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali, dne 20.11.2007 (v nadaljevanju Odločba Komisije).


Vzorčenje na 196 gospodarstvih bodo opravili uradni veterinarji v skladu z Odločbo Komisije in Obveznim navodilom, ki bo izdano za izvajanje študije.

stran 82 od 120


V skladu z Odločbo Komisije.


V skladu z Odločbo Komisije.

5.2.5. OPREDELITEV PRIMERA/POZITIVNI REZULTAT-KLINIČNA SLIKA: /

5.2.6. VRSTA DIAGNOSTIČNIH/LABORATORIJSKIH METOD

Bakteriološka preiskava: ISO/FDIS 6579,Annex D : 2007





5.5. MEHANIZEM OBVLADOVANJA-PROGRAM NADZORA:




5.6. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV, KLINIČNIH ZNAKOV

5.7. SISTEM OBVEŠČANJA-PRIJAVA BOLEZNI

Uradno obveščanje o rezultatih v okviru raziskave.

stran 83 od 120



V letu 2004 ni bilo nobenega prijavljenega primera bolezni pri govedu. V letu 2005 je bila prisotnost salmonel ugotovljena v 1 od skupno 232 odvzetih vzorcev govejega fecesa (0,4%). V pozitivnem vzorcu je bila izolirana S.Stanleyville.V letu 2006 je bila prisotnost salmonel ugotovljena v treh od skupno 236 vzorcev govejega fecesa (1,27%). Izolirane so bile S.Infantis, S.Brancaster in S.Kottbus.








19 384


Črevesna vsebina-feces živali



Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu (isti dan) oziroma v 24 urah po odvzemu vzorca. V izjemnih primerih (npr. prazniki, vikendi) se lahko

stran 84 od 120

vzorec dostavi v laboratorij najkasneje v 80 urah od odvzema. Laboratorij mora s preiskavami pričeti najkasneje v 24 urah po prevzemu materiala v laboratorij. V primeru, ko pa je vzorec dostavljen v laboratorij 72 do 80 ur po odvzemu pa je potrebno s preiskavo pričeti takoj po prevzemu vzorca. Vzorčeni material mora biti v času od odvzema vzorca do odpreme v laboratorij na hladnem, na temperaturi 4oC (+-2 oC).




Bakteriološka metoda:ISO/FDIS 6579,Annex D : 2007












Uradno obveščanje o rezultatih v okviru monitoringa.Če se pojavi salmoneloza ali se pojavijo znamenja, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila zaradi okužbe s salmonelo, mora imetnik živali o tem takoj obvestiti veterinarsko organizacijo, le-ta pa obvesti OU VURS. O pojavu bolezni se posredujejo tudi mesečna poročila.

stran 85 od 120

H. SPREMLJANJE POVZROČITELJA ZOONOZE V KRMI

1. PROGRAM SPREMLJANJA POVZROČITELJA ZOONOZE

Se izvaja v okviru Programa nadzora in monitoringa krme za leto 2008, ki je skupen za VURS in IRSKGH.

1.1.ZGODOVINA

V letu 2006 je bilo skupno preiskanih 316 vzorcev krme na salmonelo, od tega sta bila 2 vzorec pozitivna in sicer 1 vzorec hrane za hišne živali (Salmonella Wortington) in 1 vzorec krmne mešanice za govedo (Salmonella havana).


Uradni veterinarji za inšpekcijski nadzor izvajajo nadzor varnosti krme v vseh fazah proizvodnje, skladiščenja, distribucije in uporabe krme. Na kmetijskih gospodarstvih je nadzor nad varnostjo krme razdeljen med VURS in IRSKGH:

- v delu, ki se nanaša na primarno pridelavo krme in posle povezane s primarno pridelavo krme vrši nadzor IRSKGH

- v delu, ki se nanaša na dejavnost proizvodnje krmnih mešanic, ki vsebujejo krme dodatke in premikse, ter za dejavnost proizvodnja medicirane krme na kmetijah pa vrši nadzor VURS..


Kriteriji za izvedbo programa vzorčenja so opisani v Programa nadzora in monitoringa krme za leto 2008.


Število preiskav za nadzor krme v proizvodnji, uporabi, uvozu in prometu:

Vrsta preiskave Odobreni NDPK**

RegistriraniNDPK Uvozniki Kmetijska

gospodarstva Skupaj

Salmonele 50 120 10 50 230 x 5 = 1150*

* po predpisih EU je potrebno vsako vzorčeno krmo preiskati 5 x.** nosilci dejavnosti poslovanja s krmo

Opomba: Program nadzora na področju krme je še v fazi usklajevanja različnih služb zato bi lahko prišlo do manjše spremembe glede končnega števila predvidenih preiskav in mesta odvzema vzorcev.

1.2.3. VRSTA VZORCA

Glej 1.2.5.

stran 86 od 120


Vzorci morajo biti odvzeti v skladu z veljavno zakonodajo ⇒ Pravilnik o uradnih metodah jemanja vzorcev za monitoring in inšpekcijski nadzor krme, dodatkov in premiksov ( UL RS; št. 41/03, 28/04 ). Ob vzorčenju se izpolni zapisnik o odvzemu vzorcev krme za preiskave (VURS, obrazec 6/06). 1.2.5. OPREDELITEV POZITIVNEGA REZULTATA

Mikrobiološki kriteriji krme:

Vrsta mikroorganizma Krma Število

Salmonele

Predelane živalske beljakovine in drugi predelani proizvodi, ki se lahko uporabljajo kot posamična

krmila za prehrano živali, hrana za hišne živali in pasje žvečilke

0 v 25g(n=5, c=0, m=0, M=0)

Salmonele(serovari Salmonella

Enteritidis, Salmonella Typhimurium,

Salmonella Hadar, Salmonella Virchov in Salmonella Infantis)

Krme mešanice za kokoši nesnice in matične jate kokoši

0 v 25g

Salmonele(serovari Salmonella

Enteritidis, Salmonella Typhimurium)

Krmne mešanice za brojlerje in purane

0 v 25g

Salmonele(serovar Salmonella

Cholerae-suis)Krmne mešanice za prašiče 0 v 25g

Ugotovitev povzročitelja v vzorcu v 25 gramih.


Bakteriološka metoda:ISO/FDIS 6579: 2002



GMP, GHP, HACCP

stran 87 od 120


• Proizvodi za prehrano živali se lahko dajejo na trg, uporabljajo ali uvažajo na teritorij EU, če izpolnjujejo kriterije glede varnosti (4.člen Pravilnika o pogojih za zagotavljanje varnosti krme; UL RS 101/06, 70/07)

• Proizvodi za prehrano živali so varni, če ustrezajo minimalnim mikrobiološkim kriterijem (iz Priloge 2 zgoraj navedenega pravilnika) oziroma mikrobiološkim kriterijem določenimi s predpisi Skupnosti

• Prepovedana sta dajanje na trg in uporaba krme, ki nista varna (33. člen ZVMS)• Nosilci dejavnosti na področju krme, ki izvajajo dejavnost proizvodnje, morajo z

letnimi načrti notranjih kontrol zagotavljati skladnost surovin in proizvodov z določbami Pravilnika o pogojih za zagotavljanje varnosti krme in priporočili Komisije EU. Načrt notranjih kontrol lahko vsebuje tudi kriterije za zagotavljanje varnosti krme, ki niso določeni s pravilnikom, temveč jih NDPK določi na podlagi lastne ocene tveganja oziroma ocene tveganja, ki jo na njegovo zahtevo opravi strokovna inštitucija. Če nosilec dejavnosti pri izvajanju notranjih kontrol ugotovi, da krma ne izpolnjuje kriterijev varnosti iz pravilnika, mora o tem nemudoma obvestiti pristojni območni urad VURS in ukrepati v skladu z 20. členom Uredbe (ES) 178/2002

• Glavni urad VURS takoj obvesti Evropsko Komisijo in države članice EU preko RAPID ALERT sistema, če se z analizo tveganja ugotovi, da bi lahko proizvodi za prehrano živali neposredno ali posredno vplivali na zdravje ljudi oziroma živali ali na okolje in predvsem, kadar je ugotovljeno, da za proizvode za prehrano živali niso izpolnjeni kriteriji iz 4 člena zgoraj navedenega pravilnika


V primeru neskladnosti proizvodov za prehrano živali lahko uradni veterinar v skladu s svojimi pristojnostmi, poleg prepovedi proizvodnje, dajanja na trg in krmljenja živali, začasnega odvzema proizvodov do pridobitve končnih rezultatov, odpoklica iz trga, uničenja proizvodov, odredi tudi usposobitev proizvodov, dekontaminacijo proizvodov za prehrano živali.Ne zagotavljanje varnosti krme v skladu z (1) odstavkom 33. člena ZVMS, kot tudi dajanje v promet krme, ki ni varna sta prekrška, za katera je po ZVMS predpisana globa.

1.6. SISTEM OBVEŠČANJA - PRIJAVA POZITIVNIH REZULTATOV

V primeru ugotovitve, da krma ni varna, mora laboratorij NVI poleg pošiljatelja vzorca takoj obvesti tudi glavni urad VURS.

stran 88 od 120

VII. TRIHINELOZA


Trihineloza se pri nas prenaša na človeka predvsem s surovo oziroma premalo kuhano svinjino, s konjskim mesom ali mesom za trihinelo dovzetne divjadi v katerem so prisotne žive ličinke parazita. Zaradi velikega števila gostiteljev je bolezen razširjena v mnogih predelih, v Sloveniji je glede na ugotovitve pri živalih možnost prenosa na ljudi minimalna.


Trihineloza je v Sloveniji med redko prijavljenimi nalezljivimi boleznimi.


Trichinella spp.



Trihineloza je med redko prijavljenimi nalezljivimi boleznimi. V letih od 2001 do 2004 so bili prijavljeni 3 primeri, v letu 2005 ni bilo prijavljenega nobenega primera bolezni, v letu 2006 eden.



stran 89 od 120


ODLOČBA KOMISIJE, z dne 19. marca 2002 o opredelitvi primerov nalezljivih bolezni za poročanje mreži Skupnosti v skladu z Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa standardno definicijo trihineloze in klasificira primer kot:

Verjeten: značilna klinična slika in epidemiološka povezava s potrjenim primerom


Laboratorijski kriterij za prijavo: pozitivni serološki testi za dokaz protiteles proti Trichinella spp. v krvi bolnika mikroskopski prikaz ličink v cistah bioptičnih vzorcev skeletnih mišic bolnika


Epidemiološko spremljanje trihineloze poteka na podlagi obvezne prijave zbolelega, ki jo prejme pristojni območni zavod za zdravstveno varstvo in vzpostavi epidemiološko poizvedovanje v okolici bolnikov. S tem se pridobijo podatki o številu zbolelih, virih okužbe in potek širjenja z namenom, da se prepreči tveganje za nadaljnje širjenje okužbe. ZZV predlaga preventivne in protiepidemijske ukrepe ter sodeluje z zdravstveno inšpekcijo.

• Stalno sistematično zbiranje posameznih primerov trihineloze in izbruhov, analiziranje, interpretiranje, posredovanje in objavljanje podatkov o njihovem pojavljanju, razporeditvi in širjenju ter o dejavnikih tveganja

• V posameznih primerih trihineloze epidemiološko anketiraje zbolelih in iskanje izvora okužbe


• Zdravstveno vzgojno delo - zdravstveno prosvetljevanje ob pojavu bolezni oziroma izbruha.



Domače živali: domači prašič, konj.Divje živali: divji prašič, medved, jazbec in druga gojena ter prostoživeča divjad, ki je dovzetna za okužbo s trihinelami.

stran 90 od 120


Bolezen oziroma razvojna oblika povzročitelja se spremlja v okviru obveznega veterinarskega pregleda živali pri zakolu in obveznega veterinarskega pregleda uplenjene divjadi.


V letih od 1999 do 2003 ni bilo ugotovljenega pozitivnega primera, leta 2004 pa je bil povzročitelj ugotovljen pri 1 divjem prašiču.V letu 2005 ni bilo ugotovljenega nobenega pozitivnega primera, letu 2006 pa je bil povzročitelj ugotovljen pri 1 divjem prašiču. V letih 2006/2007 je bilo zaradi ugotavljanja razširjenosti trihinele pri lisicah pregledanih 1288 vzorcev lisic, povzročitelj pa je bil ugotovljen pri 7 živalih.



V klavnici se trupi prašičev in konj ter gojene divjadi v primeru zakola v klavnici sistematično vzorčijo za pregled na trihinele. Prav tako mora nosilec dejavnosti turistične kmetije zagotoviti pregled mesa prašičev, zaklanih na kmetiji na prisotnost ličink Trihinel.Pregled divjih prašičev ali druge prostoživeče divjadi, ki je dovzetna za okužbo s trihinelami in katere meso je namenjeno za dajanje na trg za prehrano ljudi se na prisotnost trihinele pregleda v obratih za obdelavo divjadi. Zbiralnica uplenjene divjadi mora zagotoviti pregled na prisotnost trihinele trupov ali mesa dovzetne divjad, ki jih neposredno dobavlja končnemu potrošniku, divjad ali meso divjadi, ki ga zbiralnica uplenjene divjadi dobavi lokalnim trgovinam na drobno, ki z mesom neposredno oskrbujejo končnega potrošnika pa se opravi v zbiralnici kot del obveznega veterinarskega pregleda. Epidemiološka enota je žival.


Preiskava se opravi pri vseh zaklanih živalih – prašičih, konjih, dovzetni gojeni divjadi – v klavnicah in zaklanih prašičih na turističnih kmetijah.Preiskava na trihinelo se opravi tudi pri vseh divjih prašičih ali drugi gojeni ter prostoživeči divjadi, ki je dovzetna za okužbo s trihinelami in katerih meso je namenjeno za dajanje na trg za prehrano ljudi ter za divjad ali meso divjadi, ki se neposredno dobavlja končnemu potrošniku ali lokalnim trgovinam na drobno, ki z mesom neposredno oskrbujejo končnega potrošnika.

1.2.3. VRSTA VZORCA

Sveže meso – diafragma, čeljustna mišica, jezična mišica, trebušna mišica, mišice sprednje noge, medrebrne mišice oziroma druge mišice, če ni prej omenjenih.


V skladu z Uredba Komisije (ES) št. 2075/2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor Trihinel v mesu se vzorci odvzamejo na način določen v: - 2.točki, Poglavja I, Priloge I- 2.točki, Poglavja III, Priloge I- Prilogi III

stran 91 od 120


Šteje se, da je bolezen ugotovljena, če se pri pregledu na trihinelo v vzorcih ugotovi povzročitelja.

1.2.6. VRSTA DIAGNOSTIČNIH/LABORATORIJSKIH METOD

- Metoda prebave zbirnega vzorca z magnetnim mešanjem (Priloga I, Poglavje I Uredbe 2075/2005) - Trihinoskopska preiskava (Priloga I, Poglavje III Uredbe 2075/2005)

Preiskave na prisotnost Trichinella spp. opravljajo imenovani laboratoriji in laboratoriji v klavnicah. Preiskave na Trihinelo pri divjadi dovzetni za trihinelo, katere meso je namenjeno lastni porabi uplenitelja in divjadi, katero lovska organizacija neposredno dobavi končnemu potrošniku pa lahko opravljajo tudi veterinarske organizacije.




Osebe, ki lovijo divjad za dajanje na trg za prehrano ljudi, morajo imeti zadostno znanje na področju patologije divjadi in proizvodnje ter obdelave divjadi in mesa divjadi po lovu, da bi lahko opravljali prvi pregled divjadi na kraju samem.

Nosilec dejavnosti mora v skladu z zakonodajo zagotoviti higieno v primarni proizvodnji - GHP in vodenje evidenc.




sumljivimi epizootiološkimi razmerami• Nosilec dejavnosti turistične kmetije mora najmanj 48 ur pred zakolom prašičev

obvestiti uradnega veterinarja območnega urada VURS, ki mora opraviti pregled živali pred klanjem in mesa po zakolu. Nosilec dejavnosti mora za prašiče zagotoviti tudi pregled mesa na prisotnost ličink trihinel.

• Sveže meso, ki se daje na trg, lahko izvira samo od prašičev ali konjev pri katerih je bil opravljen pregled na trihinelo in je bil rezultat preiskave negativen.

stran 92 od 120

• Živila morajo biti v prometu na predpisan način označena oziroma certificirana.• Divjad ali meso divjadi je dovoljeno oddati na trg za prehrano ljudi, lokalnim

trgovinam na drobno oziroma končnemu potrošniku samo, če je divjad oziroma meso divjadi pregledano na trihinelo.

• Ukrepi pri potrditvi bolezni.• VURS mora spremljati morebitne ugotovitve kužnih bolezni v posameznih loviščih.

Če se ugotovi kužna bolezen, mora glede na vrsto bolezni ustrezno ukrepati.• Obvezno obveščanje med veterinarsko in zdravstveno službo ob pojavu zoonoz pri



Meso živali pri katerih je ugotovljen trihineloza se oceni kot neustrezno za prehrano ljudi.Ukrepe v reji se lahko uvede, če zdravstvena služba obvesti veterinarsko službo o pojavu kliničnih znakov bolezni pri ljudeh. Glede na naravo bolezni in če je potrebno, VURS in zdravstvena služba opravite epidemiološko oz. epizootiološko poizvedovanje. Na podlagi rezultatov poizvedb VURS lahko uvede izvajanje potrebnih veterinarskih ukrepov v reji živali, zagotavljanje DDD ter druge potrebne ukrepe.


Če se pojavi kužna bolezen ali se pojavijo znamenja, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, mora imetnik živali o tem takoj obvestiti veterinarsko organizacijo. V primeru bolezni, mora veterinarska organizacija obvestiti območni urad VURS le, če se z diagnostičnim izvidom bolezen potrdi. Poročilo o pojavih teh bolezni se izvede enkrat mesečno do 10. v mesecu za pretekli mesec, preko računalniškega programa CIS VURS-EPI. Ob sumu ali ugotovitvi bolezni mora VURS obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo.

Enkrat mesečno morajo območni uradi VURS poročati GVURS o ugotovljenih primerih trihineloze pri post mortem pregledu v klavnicah, obratih za obdelavo divjadi in zbiralnicah uplenjene divjadi. Veterinarske organizacije mora v primeru, da se pri preiskavi vzorcev ugotovi prisotnost trihinel najkasneje v 24 urah po telefaksu ali elektronski pošti obvestiti Območni urad VURS.


stran 93 od 120

VIII. TUBERKULOZA


Tuberkuloza spada med klasične zoonoze. Infekcija ljudi preko gastrointestinalnega trakta z mlekom in mlečnimi izdelki se prepreči s pasterizacijo. Pojav bovine tuberkuloze pri človeku je v glavnem odvisen od prisotnosti M. bovis v govedu in količine surovega ali nezadostno segretega mleka, ki ga uporablja določena populacija. Glede na situacijo v živalski populaciji je možnost prenosa bolezni iz živali na ljudi v Sloveniji izredno majhna.


V Sloveniji je bil v zadnjih šestih letih, pri vseh bolnikih s potrjeno boleznijo, izoliran povzročitelj M. tuberculosis, razen v enem primeru iz leta 2001, ko je bil izoliran povzročitelj M. bovis.


Mycobacterium bovis, Mycobacterium caprae



Register za tuberkulozo je bil v Sloveniji ustanovljen 1954 na Golniku in se tudi danes še vedno nahaja v okviru Bolnišnice na Golniku. Tu so registrirani vsi bolniki s tuberkulozo v Sloveniji. Od leta 1995 smo sistem registracije bolnikov in nadzora nad prejemanjem zdravil posodobili in uskladili z zahtevami SZO in Evropskega centra za spremljanje tuberkuloze - EuroTB. Z omenjenimi ukrepi smo v zadnjih letih v Sloveniji dosegli izrazit upad števila bolnikov s tuberkulozo - enega največjih med evropskimi državami. V letu 2005 je bilo v Sloveniji registriranih 280 bolnikov s tuberkulozo (M. tuberculosis). Vse od leta 2000 je incidenčna stopnja pod 20, kar nas po kriterijih SZO uvršča med države z nizko incidenco tuberkuloze. Zaradi nizke incidenčne stopnje obolevanja je RS v letu 2005 ukinila obvezno neselektivno cepljenje novorojenčkov proti TBC.

2. SISTEM POROČANJA

Poročanje v Sloveniji je centralizirano. Vsi zdravniki, ki diagnosticirajo tuberkulozo in uvedejo zdravljenje, so v roku enega tedna dolžni poročati neposredno registru za tuberkulozo. Hkrati o pozitivnih izvidih tedensko poročajo tudi vsi mikobakteriološki laboratoriji, ki se ukvarjajo z diagnostiko tuberkuloze. V sklopu registra se tako zbirajo podatki o bolnikih, o razširjenosti njihove bolezni, o opravljenih diagnostičnih postopkih in

stran 94 od 120

rezultatih preiskav, o odpornosti bacilov tuberkuloze proti antituberkulotikom in tudi podatki o zaključku in izidu zdravljenja. Register za tuberkulozo pripravlja tedenska poročila o številu registriranih bolnikov v Sloveniji in njihovih značilnostih in tudi obsežnejše letno poročilo. Hkrati s tem se od leta 2001 rutinsko opravlja tudi molekularna genotipizacija pri vseh bolnikih, kjer izoliramo povzročitelje (v 85 % primerov). Ta se uporablja za spoznavanje poti prenosa tuberkuloze v Sloveniji in za načrtovanje nadaljnjih ukrepov. Register koordinira tudi pregledovanje skupin s povišanim tveganjem za okužbo in razvoj bolezni (kontakti, okuženi z virusom HIV, imunsko kompromitirani, brezdomci, zdravstveni delavci, oskrbovanci v domovih za ostarele, zaporniki in priporniki). V letu 2005 bo register koordiniral tudi poročanje o opravljenem cepljenju s cepivom BCG. Na predlog nacionalnega programa za tuberkulozo se bo z letom 2005 prenehalo neselektivno cepljenje novorojenčkov in obdržalo cepljenje samo pri otrocih iz skupin prebivalstva s povečanim tveganjem.

3. OPREDELITEV PRIMERA

Letna incidenca tuberkuloze se določa na podlagi štetja bolnikov s potrjeno pljučno oz. zunajpljučno tuberkulozo in ne na podlagi suma na tuberkulozno obolenje. Klasifikacija vseh primerov pljučnih bolezni temelji na pregledu razmaza izmečka. Tudi v primerih suma na zunajpljučno tuberkulozo se pregleda razmaze izmečka. Diagnoza zunajpljučne tuberkuloze mora biti ugotovljena s pozitivno kulturo in ugotovitvijo kompleksa mikobakterij tuberkuloze (MT kompleksa) iz materiala iz zunajpljučnega organa ali s histološko preiskavo ali z izrazitimi kliničnimi znaki, ki so skladni z aktivno zunajpljučno tuberkulozo. To ugotovi lečeči zdravnik in predpiše ustrezno zdravljenje z antituberkulotiki.

4. VRSTA DIAGNOSTIČNIH / LABORATORIJSKIH METOD

V Sloveniji tuberkulozo dokazujemo s pregledovanjem kužnin in sicer pridejo v poštev vse vrste kužnin, glede na možnost bolezni. Najpogosteje se pregleduje izmeček, inducirani izmeček, kužnine odvzete pri bronhoskopiji, izpirek želodca ali želodčni sok. Redkeje se pregleduje različne izlive, urin, likvor, različne bioptate, kri, blato in kostni mozeg. Na kužninah se najprej opravi mikroskopski pregled na acidorezistentne bacile (po barvanju po Ziehl-Neelsonu za svetlobni mikroskop ali po barvanju z avraminom za avtofluorescenčni mikroskop) in hkrati se prične z osamitvijo na trdnih (po Löwenstein-Jensenu) in tekočih gojiščih (MGIT Bactec) in na istih gojiščih pripravi tudi testiranje občutljivosti proti antituberkulotikom. Na trdnih gojiščih izvajamo testiranje s proporcionalno metodo in na tekočih gojiščih s fluorescentno metodo Bactec MGIT 960. Po osamitvi se izvede identifikacija vrste z oceno morfologije kolonij in kombinacijo mikroskopskih, molekularnih, biokemičnih testov. Pri vsakdanjem laboratorijskem delu se uporabljata tudi metodi hibridizacije nukleinskih kislin in pomnoževanja fragmentov nukleinskih kislin, za molekularno epidemiologijo pa tudi metoda primerjave dolžin restrikcijskih fragmentov DNA bacilov tuberkuloze - RFLP IS 6110 (RFLP, angl. Restriction Fragment Length Polymorphism). V Sloveniji se pri vseh izoliranih sevih rutinsko opravi testiranje občutljivosti in RFLP in uporablja v epidemiološkem preučevanju. V Sloveniji v zadnjih petih letih pri vseh bolnikih izoliramo samo primere, kjer bolezen povzroča M. tuberculosis razen v 1. primeru iz leta 2001, ko je bil izoliran povzročitelj M. bovis. Od 258 testiranih sevov v letu 2003 je bila odpornost proti antituberkulotikom ugotovljena samo pri 12 sevih (4,7 %).

stran 95 od 120

5. SISTEM OBVEŠČANJA - PRIJAVA BOLEZNI

Primer tuberkuloze je lahko opredeljen kot bakteriološko potrjen, kar pomeni primer tuberkuloze s pozitivno izvidom kultivacije na kompleks bacilov tuberkuloze. Poročati je potrebno tudi o bakteriološko nepotrjenih primerih, kjer pa morata biti za vsak primer izpolnjena dva pogoja:1. specialist mora presoditi, da gre pri bolniku za klinični potek in/ali rentgenološke značilnosti, ki so skladne s tuberkulozo in2. uvedeno mora biti zdravljenje s standardnim režimom antituberkulotikov.Obveščanje koordinira Register za tuberkulozo in sicer po prejetju prijave s strani klinika ali laboratorija. Takrat se izvede dodatno poizvedovanje glede ustreznosti zdravljenja in diagnostičnih postopkov. Izvede se tudi epidemiološka anketa z namenom pridobitve podatkov za pregledovanje kontaktov in za kasnejše ugotavljanje poti prenosa oz. vključenosti v mikroepidemijo na podlagi molekularne genotipizacije. Register koordinira obseg in število potrebnih pregledov oseb, ki so bili v stiku z bolniki in o opravljenem pregledu pridobi tudi poročilo s strani pulmologa ali pediatra. O številu tuberkuloznih bolnikov se redno poroča tudi SZO (regionalnemu uradu SZO za Evropo – CISID in Centru za nadzor nad tuberkulozo v Parizu – EuroTB). Podatki o epidemiologiji tuberkuloze v Sloveniji so tako dostopni tudi preko interneta. Obveščanje ZIRS.


Bistveno za učinkovit nadzor nad tuberkulozo je čim hitrejše zaznavanje, diagnostika bolnikov s tuberkulozo in uvedba ustreznega zdravljenja. Kužne bolnike se v Sloveniji vsaj v začetni fazi hospitalizira v bolnišnicah kjer se izvajajo ukrepi izolacije in zaščite zdravstvenih delavcev. Nujno je pregledovanje kontaktov, to je oseb, ki so bile v stiku s tuberkuloznimi bolniki. Med njimi je nujno ugotavljanje sekundarnih primerov tuberkuloze (kjer se z zdravljenjem prepreči pojav kužnosti in prenos bolezni na zdrave) in tudi oseb z latentno okužbo z bacili tuberkuloze (pozitivni tuberkulinski in gamainterferonski test), kjer s preventivnim zdravljenjem s kemoprofilakso preprečimo pojav aktivne tuberkuloze. Aktivno ukrepanje z namenom iskanja tuberkuloze ali latentne okužbe se izvaja tudi pri ogroženih skupinah: okuženih z virusom HIV, imunsko kompromitiranih, brezdomcih, zdravstvenih delavcih, oskrbovancih v domovih za ostarele, zapornikih in pripornikih.


stran 96 od 120



Na podlagi letne odredbe oziroma pravilnika o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali se nadzor nad boleznijo izvaja že vrsto let.Program se izvaja v okviru sistematičnega spremljanja stanja in obvladovanja kužnih bolezni v živalskih populacijah.


Število živali s pozitivno tuberkulinsko reakcijo je upadlo vse od leta 1996, ko prvič ni bila ugotovljena nobena pozitivna žival. Tudi v letih od 1997 do 2003 povzročitelj ni bil izoliran.Leta 1998 je bilo v test zajetih 50% živali. Pri 9 živalih je bila opravljena mikrobiološka preiskava, povzročitelj ni bil izoliran. V letu 1999 je bila tuberkulinizacija opravljena pri 50% vseh govedi, starejših od 6 tednov, mikrobiološka preiskava je bila opravljena pri 4 živalih. Povzročitelj tuberkuloze ni bil ugotovljen.V letih 2000 in 2001 je bila tuberkulinizacija opravljena pri govedu starejšem od 6 tednov v rejah, iz katerih se oddaja mleko v javno potrošnjo, ter pri vseh plemenskih bikih. V letu 2000 je bilo mikrobiološko preiskanih 10 vzorcev živali, pozitivnih primerov ni bilo. Leta 2001 je bilo preiskanih 11 vzorcev, pozitivnih primerov ni bilo. V letu 2002 so bile tuberkulinizirane vse živali starejše od 6 tednov v rejah, iz katerih se ne oddaja mleka za javno potrošnjo (krave dojilje, pitovno govedo, voli…), ter vsi plemenski biki v vzrejnih in osemenjevalnih središčih in v naravnem pripustu. V primeru živali namenjenih izključno pitanju, je bila zgornja meja starosti, do katere je bilo potrebno opraviti tuberkulinizacijo, 15 mesecev. Tuberkuliniziranih je bilo 67.293 živali. Povzročitelj ni bil ugotovljen.Leta 2003 so bile tuberkulinizirane vse živali starejše od 6 tednov, vsi plemenski biki v vzrejnih in osemenjevalnih središčih in v naravnem pripustu. V primeru živali namenjenih izključno pitanju, je bila zgornja meja starosti, do katere je bilo potrebno opraviti tuberkulinizacijo, 15 mesecev. Tuberkuliniziranih je bilo 354.205 živali. Povzročitelj ni bil ugotovljen. Status: v letu 2003 je imelo 44.276 čred podeljen status uradno proste tuberkuloze Leta 2004 so bile tuberkulinizirane vse živali, starejše od 6 tednov v čredah, ki so v preteklem letu pridobile status uradno proste tuberkuloze. Konec leta 2004 je imelo 99.983% govejih čred priznan status uradno proste tuberkuloze, 8 čredam pa je bil podeljeni status začasno razveljavljen zaradi neizvajanja testov. Ker letno povprečje čred v zadnjih dveh enoletnih kontrolnih obdobjih ni bilo večje od 1%, se je presledek med dvema rednima preiskavama podaljšal na dve leti zato se leta 2005 govedi ni tuberkuliniziralo. Konec leta 2005 je imelo 44.122 govejih čred (99.998%) priznan status uradno proste tuberkuloze, v eni čredi (0.002%) pa je bil z bakteriološko preiskavo ugotovljen povzročitelj tuberkuloze.

Rezultati testiranja na tuberkulozo v zadnjih treh letih:

Leto Skupno število govedi

Število testiranih živali

Število uradno prostih čred

Št.živali s spremembami

sumljivimi na TBC

Št.živali z izolirano M.bovis

Št.čred Št.živali

stran 97 od 120

2005 44.123 478.511 Živali se ni tuberkuliniziralo 44.122 1 1

2006 42.306 467.700 444962 42.306 16 0

2007* Živali se ni tuberkuliniziralo

* Do konca novembra pri nobeni živali ni bila izolirana M.Bovis.



Tuberkulinizacija (intradermalni tuberkulinski test): • interval med dvema rednima preiskavama: 2 leti.• Po Pravilniku o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v

letu 2008 je za pridobitev statusa države, uradno proste tuberkuloze treba:• preiskati vsa goveda, starejša od 6 tednov;• odvzeti vzorce spremenjenih pljuč in pripadajočih bezgavk za bakteriološko preiskavo

za izključitev okužbe z Mycobacterium bovis v vseh primerih, ko uradni veterinar pri post-mortem pregledu ugotovi znake pljučnice pri govedu, starejšem od 30 mesecev.


Glej 1.2.1.

1.2.3. VRSTA VZORCA


Intradermalni tuberkulinski preskus v skladu s Prilogo 4, II.A Pravilnika o boleznih živali (Ur.l. RS, št.81/2007).


Tuberkuloza govedi je potrjena, če se izolira povzročitelj tuberkuloze (M.bovis, M.caprae).

Razlaga tuberkulinskih reakcij temelji na kliničnem opazovanju ter evidentiranem povečanju debeline kožne gube na mestih vbrizganja 72 ur po vbrizganju tuberkulina(ov).Enkratni intradermalni preskus je lahko:1. pozitiven: pozitivna bovina reakcija, če se opazijo klinični znaki, kakor so razpršeni ali razširjeni edem, potenje, nekroza, bolečine ali vnetje limfnih kanalov v tem predelu oziroma bezgavk, ali če se debelina kožne gube na mestu vbrizganja poveča za 4 mm ali več.2. sumljiv: sumljiva reakcija, če se ne opazi nobenih kliničnih znakov iz točke 1, in če se debelina kožne gube poveča za več kot 2 mm in manj kot 4 mm.3. negativen: negativna bovina reakcija, če se opazi le omejena oteklina s povečanjem debeline kožne gube do največ 2 mm in brez kliničnih znakov, kakor so razpršeni ali razširjeni edem, potenje, nekroza, bolečine ali vnetje limfnih kanalov v tem predelu oziroma bezgavk.

stran 98 od 120

Živali, ki reagirajo sumljivo v enkratnem intradermalnem preskusu, je treba ponovno testirati po najmanj 42 dneh. Za živali, ki ne reagirajo negativno na ta drugi preskus, se šteje, da so pozitivne na preskus.Živali, ki reagirajo pozitivno ali sumljivo v enkratnem intradermalnem preskusu, se testirajo po intradermalnem primerjalnem preskusu.Intradermalni primerjalni preskus za vzpostavitev in ohranjanje statusa črede, uradno proste tuberkuloze je lahko:

a. pozitiven: pozitivna reakcija na bovini tuberkulin, ki je za več kot 4 mm večja od reakcije na aviarni tuberkulin, ali prisotnost kliničnih znakov;b. sumljiv: pozitivna ali sumljiva reakcija na bovini tuberkulin, ki je od 1 do 4 mm večja od reakcije na aviarni tuberkulin, in odsotnost kliničnih znakov;c.negativen: negativna reakcija na bovini tuberkulin, ali pozitivna ali sumljiva reakcija na bovini tuberkulin, ki je enaka ali manjša od pozitivne ali sumljive reakcije na aviarni tuberkulin, in odsotnost kliničnih znakov v obeh primerih.

Živali, ki sumljivo reagirajo na intradermalni primerjalni preskus, je treba ponovno testirati po najmanj 42 dneh. Za živali, ki ne reagirajo negativno na ta drugi preskus, se šteje, da so pozitivne na preskus.

Da bi omogočili odkritje kar največjega števila inficiranih in bolnih živali v čredi ali regiji, lahko VURS dovoli uporabo testa na interferon gamma, omenjenega v Priročniku standardnih postopkov za diagnostične preskuse in cepiva, dodatno k tuberkulinskemu preskusu.

Tuberkuloza se potrdi z izolacijo povzročitelja pri laboratorijski preiskavi.


Diagnostične metodepredpisana

Diagnostične metodedruge Vzorci

• tuberkulinizacija• dokaz povzročitelja in identifikacija izolata

molekularne metode (PCR)

• spremenjeni deli parenhimatoznih organov in spremenjene bezgavke;•če spremembe niso ugotovljene se pošlje vzorec jeter ter retrofaringealne, bronhialne, mediastinalne, supramamarne, mandibularne in mezenterialne bezgavke, kri s heparinom

Metode po OIE Manual, 5th ed., 2004.




stran 99 od 120

Nosilec dejavnosti mora v skladu z zakonodajo zagotoviti higieno v primarni proizvodnji – GAP, GHP in vodenje evidenc.Prost promet z govedom ter s proizvodi oziroma izdelki iz teh živali je možen le, če govedo izvira iz črede, ki ima status črede, uradno proste tuberkuloze. Sumljiva gospodarstva in okužena gospodarstva so pod uradnim veterinarskim nadzorom.Če se status črede začasno razveljavi, je promet s proizvodi oziroma izdelki iz teh živali možen v skladu s pravilnikom, ki določa ukrepe za nadzor tuberkuloze oziroma predpisi, ki urejajo proizvodnjo živil živalskega izvora. Status črede oziroma gospodarstva ugotavlja uradni veterinar območnega urada VURS, z odločbo v upravnem postopku po uradni dolžnosti.Pogoje, potrebne za ohranjanje zdravstvenega statusa čred, mora zagotavljati imetnik živali.




sumljivimi epizootiološkimi razmerami• Ukrepi ob pojavu suma in potrditvi bolezni.• Ugotavljanje in podelitev statusov.


Status čredeStatus črede, uradno proste tuberkuloze, se začasno razveljavi do potrditve ali izključitve bolezni, kadar se sumi na TBC.Na TBC se sumi, če: – se pri živalih s pogostim kašljanjem ugotovita hujšanje in oteklost otipljivih bezgavk; – se na organih zaklanih ali poginjenih živali najdejo granulomatozne ali druge spremembe, na podlagi katerih se lahko sumi na TBC; – je bila pri živalih ugotovljena sumljiva ali pozitivna reakcija na intradermalni tuberkulinski test; intradermalni tuberkulinski test in presoja rezultatov se opravita v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali; – so bile živali v kontaktu z ljudmi ali živalmi, za katere se sumi, da so okuženi ali so oboleli za TBC; – se živali nahajajo na gospodarstvu, kjer je bila ugotovljena TBC.

Če se tuberkuloza potrdi z izolacijo povzročitelja pri laboratorijski preiskavi se status črede, uradno proste tuberkuloze odvzame.

Pristojni organ mora slediti in preverjati vse črede, ki veljajo za epidemiološko povezane.Pristojni organ odvzame status tudi v naslednjih primerih:a. če se pri patoanatomskem pregledu ugotovijo spremembe, značilne za tuberkulozo;b. če se z epidemiološko preiskavo ugotovi verjetnost okužbe;

stran 100 od 120

c. iz kakršnih koli drugih razlogov, ki so pomembni pri preprečevanju in zatiranju goveje tuberkuloze.

UkrepiNa sumljivem gospodarstvu se uvede uradni nadzor in se opravi epizootiološko poizvedovanje, zagotovi se izvedba potrebnih laboratorijskih preiskav in se začasno razveljavi status črede. Poleg tega se odredijo naslednji ukrepi:

• -prepoved premikov z gospodarstva in na gospodarstvo, razen prometa v klavnico za zakol pod uradnim nadzorom

• -zakol živali, ki so na intradermalni tuberkulinski test reagirale pozitivno, pod uradnim nadzorom

• osamitev vseh živali, pri katerih obstaja sum na TBC; mleko teh živali se lahko po predhodni toplotni obdelavi uporabi za prehrano drugih živali na gospodarstvu; mleko ostalih živali se lahko uporabi za prehrano ljudi, če je bilo v mlekarni toplotno obdelano vsaj pri temperaturi pasterizacije in pod uradnim nadzorom

• postavitev razkuževalnih barier na izhodu in vhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte, kjer se nahaja govedo.

Uradni veterinar na klavnici mora pri zakolu živali, ki so na intradermalni tuberkulinski test reagirale pozitivno ali če se na TBC posumi na podlagi kliničnih znakov ali pri pregledu živali po zakolu, zagotoviti, da se opravijo potrebne laboratorijske preiskave. Po pregledu organov ter pripadajočih bezgavk mora uradni veterinar v laboratorijsko preiskavo poslati spremenjene dele parenhimatoznih organov (pljuča, jetra, vranica itd.) in patološko spremenjene bezgavke.V primeru, da se na trupu in organih ne najdejo nobene spremembe, se v laboratorijsko preiskavo pošljejo vzorec jeter ter retrofaringealne, bronhialne, mediastinalne, supramamarne, mandibularne in mezenterialne bezgavke.

Na okuženem gospodarstvu se odredijo naslednji ukrepi:• odvzem statusa črede, uradno proste TBC• osamitev vseh živali, pri katerih je bila bolezen ugotovljena, ki niso negativno

reagirale pri preiskavi in za katere se na podlagi epizootioloških podatkov presodi, da bi lahko bile okužene

• zakol živali iz prejšnje alinee v roku 30 dni od prejema rezultatov opravljenih preiskav pod uradnim nadzorom;

• prepoved prometa s proizvodi oziroma izdelki od govedi z okuženega gospodarstva;• prepoved odvažanja krme in gnoja; gnoj iz vseh objektov, kjer je nastanjeno govedo,

je treba uskladiščiti na mestu, kjer je onemogočen dostop dovzetnim živalim; gnoj in gnojevko je treba razkužiti, gnoj se uskladišči za vsaj tri mesece. Razkuževanje ni potrebno, če je gnoj prekrit s plastjo neokuženega gnoja ali zemlje;

• čiščenje in razkuževanje • intradermalni tuberkulinski test vseh govedi na gospodarstvu v skladu s pravilnikom,

ki ureja kužne bolezni živali;• drugi ukrepi za sanacijo

Zdravstvena ustreznost mesa živali, ki so na intradermalni tuberkulinski test reagirale pozitivno, ali pri katerih se je posumilo na bolezen na podlagi kliničnih znakov oziroma pri pregledu živali po zakolu se oceni v skladu s predpisi , ki urejajo proizvodnjo živil.

stran 101 od 120

Status uradno tuberkuloze proste črede se ne sme vrniti, dokler ni opravljeno končno čiščenje in dezinfekcija prostorov in pribora in dokler niso vse živali, starejše od šest tednov, negativno reagirale na vsaj dva zaporedna intradermalna tuberkulinska testa - prvi najmanj šestdeset dni in drugi najmanj štiri mesece ter največ dvanajst mesecev po odstranitvi zadnjega pozitivnega reaktorja.


Tuberkuloza govedi spada med obvezno prijavljive bolezni.Število in rezultate tuberkulinskih testov, ki se opravijo za vzdrževanje statusa čred, uradno prostih tuberkuloze morajo veterinarske organizacije enkrat mesečno do 10.-ga v mesecu za pretekli mesec vnesti v računalniški program CIS VURS EPI. Če veterinarska organizacija postavi sum na bolezen mora o sumu takoj obvestiti Območni urad VURS (OU VURS).Če se pojavi bolezen ali se pojavijo znamenja, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, mora imetnik živali to takoj sporočiti veterinarski organizaciji. Pri sumu da se je bolezen pojavila je treba takoj poskrbeti, da se bolezen ugotovi oziroma da se sum na bolezen ovrže. Veterinarska organizacija, ki sum postavi mora o sumu na bolezen takoj obvesti območni urad VURS.Imenovani laboratorij mora o rezultatu diagnostične preiskave takoj telefonsko in po telefaksu oziroma po elektronski pošti obvestiti območni urad VURS.Če gre za prvi pojav bolezni v državi, mora imenovani laboratorij o rezultatu diagnostične preiskave takoj telefonsko in po telefaksu oziroma po elektronski pošti obvestiti tudi glavni urad VURS.Bolezen uradno potrdi VURS.Ob sumu ali ugotovitvi tuberkuloze mora uradni veterinar obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo.


stran 102 od 120

IX. VEROTOKSIČNA ESHERICHIA COLI


Toksigeni sevi nekaterih serotipov E.coli, ki proizvajajo verotoksin, povzročajo hude alimentarne toksikoinfekcije.



Verotoksična Escherichia coli (VTEC): O157



V letu 2006 smo zabeležili 121 prijav okužb z E.coli, potrjeni so bili trije primeri VTEC.V letu 2005 so bili od 117 okužb potrjeni prav tako trije primeri VTEC. Zaradi okužbe z VTEC O 145 je leta 2005 umrl 22-mesečni otrok.




ODLOČBA KOMISIJE, z dne 19. marca 2002 o opredelitvi primerov nalezljivih bolezni za poročanje mreži Skupnosti v skladu z Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa standardno definicijo E.coli in klasificira primer kot:

stran 103 od 120

ENTEROKOLITIS, KI GA POVZROČAJO ENTEROTOKSIGENI SEVI E. coli (ETEC)A04.1

Verjeten: značilna klinična slika in epidemiološka povezava s potrjenim primerom enterotoksigene E. coli

Potrjen: značilna klinična slika, ki je laboratorijsko potrjenaPrijava: že v primeru verjetnega primera.

Laboratorijski kriterij: izolacija enterotoksigene E. coli iz blata in identifikacija s serološkimi aglutinacijskimi

testi.


Epidemiološko spremljanje okužb s hrano poteka na podlagi obvezne prijave suma na okužbo, ki ga prejme pristojni območni zavod za zdravstveno varstvo. Na podlagi epidemiološkega poizvedovanja in laboratorijske diagnostike se pridobijo podatki o agensu/povzročitelju, številu zbolelih, virih okužbe in potek širjenja z namenom, da se pravočasno vzpostavijo ukrepi za preprečevanje tveganja za nadaljnje širjenje okužbe. ZZV predlaga preventivne in protiepidemijske ukrepe ter sodeluje z zdravstveno inšpekcijo.Poleg tega poteka sistematično zbiranje podatkov o laboratorijski diagnostiki serotipov E. coli, še zlasti tistih, ki proizvajajo verotoksin in lahko povzročajo hude alimentarne toksikoinfekcije.

• Stalno sistematično zbiranje posameznih primerov VTEC in izbruhov, analiziranje, interpretiranje, posredovanje in objavljanje podatkov o njihovem pojavljanju, razporeditvi in širjenju ter o dejavnikih tveganja


• Zdravstveno vzgojno delo - zdravstveno prosvetljevanje ob pojavu bolezni oziroma izbruha

stran 104 od 120



1.1. ZGODOVINA

V letu 2005 je bila prisotnost VTEC O157 ugotovljena v 6 od skupno 101 odvzetih vzorcev govejega mesa.V letu 2006 je bilo odvzetih 153 vzorcev govejega mesa. Povzročitelj ni bil ugotovljen v nobenem od vzorcev.



Vzorčenje mesa govedi v obratih, ki so odobreni za razsek svežega mesa oziroma proizvodnjo mletega mesa in mesnih pripravkov. Vzorčenje poteka celo leto. Epidemiološka enota je vzorec mesa.




8 96



28 112


46 92

stran 105 od 120

1.2.3. VRSTA VZORCA

Goveje meso


Odvzame se vzorec mesa v skupni teži 300g in se ga shrani v sterilno vrečko.





Bakteriološka preiskava:ISO 16654: 2001

Molekularna preiskava:PCR Multiplex

1.3. PREVENTIVNO UKREPANJE:

GMP, GHP, HACCP

1.4. MEHANIZEM OBVLADOVANJA / PROGRAM NADZORA:


1.5. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV: /

1.6. SISTEM OBVEŠČANJA:

Območni uradi VURS so dolžni glavnemu uradu VURS mesečno poročati o izvajanju programa monitoringa in rezultatih nadzora.Nosilec dejavnosti mora o prisotnosti VTEC obvestiti VURS.

stran 106 od 120


2.1. ZGODOVINA

V letu 2004 prisotnost povzročitelja ni bila ugotovljena. Skupno je bilo odvzetih 450 vzorcev živil, od tega 100 vzorcev svežega rdečega mesa in 114 mletega mesa, 100 kalčkov/narezanega sadja in 18 vzorcev domačega soka/mošta.V letu 2005 prisotnost povzročitelja ni bila ugotovljena. Skupno je bilo odvzetih 264 vzorcev živil, od tega 51 vzorcev svežega rdečega mesa in 101 vzorec mletega mesa, 112 vzorcev kalčkov/narezanega sadja.V letu 2006 prisotnost povzročitelja ni bila ugotovljena. Skupno je bilo odvzetih 260 vzorcev živil, od tega 50 vzorcev svežega rdečega mesa, 100 vzorcev mletega mesa, 100 vzorcev kalčkov/zelenjave/narezanega sadja in 10 vzorcev školjk (termično obdelanih).




V letu 2005 je bila prisotnost VTEC O157 ugotovljena v 12 od skupno 226 odvzetih vzorcev govejega fecesa (5,31%).V letu 2006 je bila prisotnost VTEC O157 ugotovljena v 6 od skupno 235 odvzetih vzorcev govejega fecesa (2,55%).







stran 107 od 120


19 384


Črevesna vsebina-feces živali.







Bakteriološka preiskava:ISO 16654: 2001

Molekularne preiskave:PCR Multiplex


1.4. DRUGO PREVENTIVNO UKREPANJE: /



stran 108 od 120

1.5. MEHANIZEM OBVLADOVANJA / PROGRAM NADZORA: /




1.6. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV, KLINIČNIH ZNAKOV: /




stran 109 od 120

X. JERSINIOZA


Je zoonoza. Okužba se pojavlja pri divjih in gojenih pticah in sesalcih. Človek je naključni gostitelj. Rezervoar okužbe za bakterijo Yersinia enterocolitica so prašiči. (Žrelo prašičev je namreč zlasti v hladnejši polovici leta poseljeno z omenjeno bakterijo). V dveh tretjinah primerov se okužijo dojenčki in majhni otroci. V Sloveniji je okužba pri ljudeh redko prijavljena. Dejansko število obolelih je verjetno znatno višje.


Jersinioza je v Sloveniji med redko prijavljenimi nalezljivimi boleznimi. V zadnjih letih se število okužb z jersinijo povečuje.


Yersinia spp. (Yersinia psudotuberculosis, Yerinia enterocolitica)



V letih od 2001 do 2004 je bilo prijavljenih 233 primerov jersinioze. Leta 2005 je bilo prijavljenih 28 primerov jersinije pri ljudeh, predvidevamo, da je dejansko število okuženih bistveno večje.

2. SISTEM POROČANJA


stran 110 od 120

3. OPREDELITEV PRIMERA

Bolezen različne intenzivnosti, ki poteka z drisko, vročino, slabostjo, krči in tenezmi. Lahko poteka asimptomatsko.

Laboratorijski kriterij• izolacija bakterije Yersinia spp. iz kliničnega vzorca

Klasifikacija primeraVerjeten: značilna klinična slika in epidemiološka povezava s potrjenim primeromPotrjen: laboratorijsko potrjen primer


Epidemiološko spremljanje bakterije Yersinia spp. poteka na podlagi obvezne prijave zbolelega, ki jo prejme pristojni območni zavod za zdravstveno varstvo. ZZV predlaga preventivne ukrepe.



1. PROGRAM SPREMLJANJA BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA PRI PRAŠIČIH




Vzorčenje se bo izvajalo enakomerno skozi celo leto v vseh odobrenih klavnicah prašičev, ki zakoljejo več kot 1000 prašičev letno (97% letnega zakola vseh prašičev). Vzorčijo se živali vzrejene v R. Sloveniji. Vzorči se 10 prašičev iz posamezne klavne serije.Vzorčenje izvedejo uradni veterinarji na klavnici.

stran 111 od 120


V odobrenih klavnicah, ki zakoljejo več kot 1000 prašičev je dejansko število vzorcev določeno sorazmerno glede na količino letnega zakola. Vzorči se na način, da bo vzorčenje skozi vse leto odsevalo stanje v rejah, iz katerih se kolje živali v posamezni klavnici.

Število odobrenih klavnic (zakol več kot 1000 prašičev) Skupno število odvzetih vzorcev

11 384


Bris tonzil (mandljev)


Bris mandljev se odvzame od 10 naključno izbranih prašičev takoj po zakolu. Suho vatenko se prisloni na steno mandljev, s palcem in kazalcem se pritisne na stene mehkega neba ter zarotira vatenko za 360°. Vatenko se namesti nazaj v suho epruveto. Vzorce se dostavi v laboratorij v čim krajšem času, praviloma takoj po odvzemu (isti dan) oziroma v 24 urah po odvzemu vzorca. V izjemnih primerih (npr. prazniki, vikendi) se lahko vzorec dostavi v laboratorij najkasneje v 80 urah od odvzema. Laboratorij mora s preiskavami pričeti najkasneje v 24 urah po prevzemu materiala v laboratorij. V primeru, ko pa je vzorec dostavljen v laboratorij 72 do 80 ur po odvzemu pa je potrebno s preiskavo pričeti takoj po prevzemu vzorca. Vzorčeni material mora biti v času od odvzema vzorca do odpreme v laboratorij na hladnem, na temperaturi 4oC (+-2 oC).


Izolacija povzročitelja iz skupnega vzorca 10 brisov.


Bakteriološka metoda:





stran 112 od 120





1.6. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV / KLINIČNIH ZNAKOV:/


Uradno obveščanje o rezultatih v okviru monitoringa.


stran 113 od 120

XI. Q - MRZLICA (VROČICA Q)


Vročica Q je po vsem svetu razširjena zoonoza. Obolevajo domače in divje živali, posebno drobnica, tudi mačke in psi. Okužene živali ponavadi ne kažejo znakov bolezni, ali pa so zelo blagi. Žival še dolgo po okužbi izloča bakterije v okolico. Zelo kužni so iztrebki živali, mleko in v času kotenja posteljica. V prahu, slami, mleku in na živalskih kožah preživi bakterija več mesecev. Človek se okuži z neposrednim stikom z bolno živaljo ali živaljo, ki izloča koksiele, z vdihavanjem aerosola s koksielami, pitjem kontaminiranega mleka.

Vročica Q se lahko pojavi kot:

• kratkotrajna vročinska bolezen;• pljučnica, ki se prične z močnim glavobolom, mrzlico, bolečinami v mišicah in

sklepih, suhim kašljem, pri polovici bolnikov se povečata vranica in jetra;• kronična okužba, ki povzroči vnetje srčne mišice, pogosto pa tudi jeter. Bolezen se

pokaže šele po nekaj mesecih, celo do 20 let po okužbi, kot utrujenost in težko dihanje.


Vročica Q je v Sloveniji redko prijavljena bolezen. Večje število primerov smo zaznali v letu 2007 med izbruhom na kmetiji Vremščica (63 prijavljenih primerov).


Coxiella burnetii spp.



Vročica Q je redko prijavljena bolezen. V letih od 1997 do 2006 je bilo prijavljenih od 0 do 5 primerov. Večje število primerov (do sedaj 63) smo zaznali v letu 2007 med izbruhom na kmetiji Vremščica. Predvidevamo, da je dejansko število obolelih višje, ker okužba lahko poteka v klinično nezaznavni obliki oziroma se kaže z neznačilnimi znaki.

PRIJAVLJENI PRIMERI VROČICE Q PO REGIJAH, SLOVENIJA, 1997 – 2006

stran 114 od 120

CE NG KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ INC./ 100.000

1997 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0,25

1998 0 0 0 0 1 0 0 0 1 2 0,1

1999 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2001 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2002 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0,05

2003 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2004 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2005 1 0 1 0 0 0 0 0 1 3 0,15

2006 0 0 2 0 1 0 0 0 0 3 0,15

10-LETNO POVPREČJE

0,1 0,1 0,3 0 0,2 0 0 0 0,7 1,4 0,07


Prijava, ki je obvezna po Zakonu o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS št. 69/95) poteka na osnovi Pravilnika o prijavi nalezljivih bolezni (Ur.l. RS št.16/99). Bolezen je razvrščena v drugo skupino, kar pomeni, da se mora diagnozo potrditi z mikrobiološko diagnostiko, v pooblaščenem oz. referenčnem mikrobiološkem laboratoriju.Zdravnik mora bolezen prijaviti območnemu ZZV-ju v treh dneh po postavitvi diagnoze, ta pa mora obvestiti IVZ. Laboratorij mora v 24 urah po dobljenih končnih laboratorijskih izvidih nalezljivo bolezen prijaviti območnemu ZZV. Obveščanje ZIRS in VURS.



1. PROGRAM SPREMLJANJA BOLEZNI OZIROMA POVZROČITELJA PRI GOVEDU IN DROBNICI




Po Pravilniku o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2008 je potrebno na Q - mrzlico serološko pregledati vzorce krvi govedi in drobnice v skladu s programom, ki ga pripravi VURS.

stran 115 od 120

Preiskave se opravijo na vzorcih krvi, ki so odvzeti za preiskavo na brucelozo. Vzorce odvzamejo veterinarji veterinarskih organizacij, ki opravljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesije.


Govedo:Na prisotnost povzročitelja Q – mrzlice se bo serološko preiskalo krvne vzorce živali starejših od 24 mesecev v 299 rejah (1% prevalenca, 95% verjetnost).

Drobnica:Na prisotnost povzročitelja Q - mrzlice se bo serološko preiskalo krvne vzorce 5% drobnice, starejše od 6 mesecev po programu vzorčenja, ki ga pripravi VURS.




Vzorci krvi se jemljejo aseptično z venepunkcijo. Kri se jemlje iz vene jugularis oziroma vene caudalis mediana in se natoči v sterilne epruvete. Takoj po odvzemu se epruvete za pridobivanje seruma pusti stati na sobni temperaturi. Po končanem strjevanju damo epruveto v hladilnik na 4oC. Krvni vzorci morajo biti v času transporta v hladnem okolju (hladilna torba), v analitski laboratorij se morajo dostaviti znotraj 48 ur po odvzemu.


Ugotovitev protiteles IgG proti Coxielli burnetii.


Serološko: OIE Manual, 5th ed., 2004ELISA za ugotavljanje protiteles IgG proti Coxielli burnetii





stran 116 od 120




sumljivimi epizootiološkimi razmerami• Obvezno obveščanje med veterinarsko in zdravstveno službo ob pojavu zoonoz pri


5.6. UKREPI V PRIMERU POZITIVNIH REZULTATOV / KLINIČNIH ZNAKOV:

Glede na naravo bolezni in če je potrebno, VURS in zdravstvena služba opravita epidemiološko oziroma epizootiološko poizvedovanje. Ukrepe se lahko uvede kadar zdravstvena služba obvesti veterinarsko službo o pojavu kliničnih znakov pri ljudeh. Na podlagi rezultatov poizvedbe lahko VURS uvede enega ali več naslednjih ukrepov:a) zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode, vode za napajanje in krme;b) zagotavljanje in vzdrževanje predpisanih higienskih razmer v objektih za rejo živali, v drugih prostorih ter napravah, kjer se zadržujejo živalic) zagotavljanje higiene porodov in molže;d) zagotavljanje veterinarskega reda na javnih krajih, kjer se zbirajo živali, v prevoznih sredstvih za prevoz živali, proizvodov, surovin, živil, odpadkov in krme, v oborah in pašnikih ter objektih za zbiranje živali in klanje živali ter zbiranje, obdelavo, predelavo in skladiščenje surovin, proizvodov, živil, odpadkov in krme;e) zagotavljanje varnosti živil in veterinarskih pogojev za njihovo proizvodnjo in promet;f) preprečevanje vnašanja povzročiteljev bolezni v rejo živali; g) izvajanje veterinarskih ukrepov v rejah živali;h) ravnanje z živalskimi trupli in drugimi odpadki, odplakami, živalskim blatom in urinom na predpisan način;i) zagotavljanje preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije v objektih, na javnih površinah in v prevoznih sredstvih;j) drugi potrebni ukrepi.

5.7. SISTEM OBVEŠČANJA - PRIJAVA BOLEZNI:

Če se pojavi kužna bolezen ali se pojavijo znamenja, po katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, mora imetnik živali o tem takoj obvestiti veterinarsko organizacijo. V primeru bolezni, mora veterinarska organizacija obvestiti območni urad VURS le, če se z diagnostičnim izvidom bolezen potrdi. Poročilo o pojavih teh bolezni se izvede enkrat mesečno do 10. v mesecu za pretekli mesec, preko računalniškega programa CIS VURS-EPI. Ob sumu ali ugotovitvi Q - mrzlice je potrebno obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo.


stran 117 od 120

XII. ODPORNOST PROTI PROTIMIKROBNIM ZDRAVILOM

1. SALMONELLA SPP.

PROGRAM SPREMLJANJA PROTIMIKROBNE REZISTENCE

V test bodo vključeni izolati pridobljeni v monitoringu zoonoz in povzročiteljev zoonoz ter izolati salmonel pridobljeni v okviru raziskave o razširjenosti in protimikrobni odpornosti Campylobacter spp. v jatah pitovnih piščancev in o razširjenosti Campylobacter spp. in Salmonella spp. v trupih pitovnih piščancev, ki se bo izvajala v državah članicah oziroma po potrebi ostali razpoložljivi izolati v laboratoriju. V test bo vključenih maksimalno 100 izolatov.

V test ZIRS bo vključenih 50 izolatov salmonel pridobljenih iz vzorcev odvzetih v okviru programa ZIRS.

1. SISTEM SPREMLJANJA

Glej monitoring salmonela.

2. DETEKCIJA REZISTENCE

Disk difuzijska metoda po NCCLS (VURS in ZIRS)Bujon dilucijska metoda: MIC (minimalna inhibitorna koncentracija) (VURS)

3. PROTIMIKROBNE SNOVI, VKLJUČENE V SPREMLJANJE (VURS in ZIRS)

Aminoglikozidi: streptomicin, neomicin, kanamicin, gentamicin, apramicin Amfenikoli: kloramfenikol, florfenikolBeta-laktamski: ampicilin ali amoksicilin; amoksicilin/klavulanska kislinaCefalosporini: cefalotin, cefotaksim, ceftazimidKinoloni: nalidiksinska kislinaFluorokinoloni: enrofloksacin, ciprofloksacinSulfonamidi: sulfonamidi, trimetoprim-sulfonamid, trimetiprim Tetraciklini: tetraciklin

4. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV

Rezultate protimikrobne odpornosti laboratorij 2x letno sporoči glavnemu uradu VURS.Rezultate protimikrobne odpornosti laboratorija 2x letno sporočita Sektorju za strategijo, metodologijo in planiranje ZIRS.

stran 118 od 120

2. TERMOFILNI KAMPILOBAKTRI: C. JEJUNI, C. COLI


V test bodo vključeni izolati pridobljeni v okviru raziskave o razširjenosti in protimikrobni odpornosti Campylobacter spp. v jatah pitovnih piščancev in o razširjenosti Campylobacter spp. in Salmonella spp. v trupih pitovnih piščancev, ki se bo izvajala v državah članicah (Odločba Komisije 2007/516/ES). V test bo vključenih maksimalno 170 izolatov. V test ZIRS bo vključenih 150 izolatov Campylobacter spp. pridobljeni iz vzorcev odvzetih v okviru programa ZIRS.


Izolati pridobljeni v okviru raziskave po Odločbi Komisije št. 2007/516/ES


Bujon dilucijska metoda: MIC (minimalna inhibitorna koncentracija)

3. PROTIMIKROBNE SNOVI, VKLJUČENE V SPREMLJANJE (VURS in ZIRS)

Aminoglikozidi: gentamicin, streptomicinBeta-laktamski: ampicilin ali amoksicilin; amoksicilin/klavulanska kislinaMakrolidi: eritromicinKinoloni: nalidiksinska kislinaFluorokinoloni: enrofloksacin, ciprofloksacinSulfonamidi: trimetoprimTetraciklini: tetraciklin



3. INDIKATORSKE BAKTERIJE: ESCHERICHIA COLI


V test bodo vključeni izolati pridobljeni iz uradnih vzorcev VURS oziroma pa potrebi ostali razpoložljivi izolati v laboratoriju. V test bo vključenih maksimalno 100 izolatov. V test ZIRS bo vključenih največ 50 izolatov E.coli pridobljenih iz vzorcev odvzetih v okviru programa ZIRS na prisotnost E.coli kot higienskega indikatorja.

stran 119 od 120


Uradno vzorčenje


Disk difuzijska metoda po NCCLS

3. PROTIMIKROBNE SNOVI, VKLJUČENE V SPREMLJANJE

VURSAminoglikozidi: streptomicin, neomicin, kanamicin, gentamicin, apramicin Amfenikoli: kloramfenikol, florfenikolBeta-laktamski: ampicilin ali amoksicilin; amoksicilin/klavulanska kislinaCefalosporini: cefalotin, cefotaksim, ceftazimidKinoloni: nalidiksinska kislinaFlorokinoloni: enrofloksacin, ciprofloksacinSulfonamidi: sulfonamidi, trimetoprim-sulfonamid, trimetiprimTetraciklini: tetraciklin

ZIRSAminoglikozidi: streptomicin, kanamicin, gentamicin, neomicin, apramicinBeta-laktamski: ampicilin, amoksicilin/klavulanska kislina Cefalosporini: cefotaksim, cefalotin Kinoloni: nalidiksinska kislinaFlorokinoloni: ciprofloksacin Sulfonamidi: sulfonamidi, trimetoprim-sulfonamid, trimetoprimTetraciklini: tetraciklin



stran 120 od 120

Program monitoringa zoonoz za leto 2008

Documents

Transcript of Program monitoringa zoonoz za leto 2008