POROČILO PROJEKTA ČAJI, STARINE SO ŠČIT …Običaji, starine so ščit domovine 2 Namen...

ZAVOD FENIKS

Center za prosti čas, izobraževanje, turizem in svetovanje

Milanova 1 b

5222 Kobarid, Slovenija

POROČILO PROJEKTA

OBIČAJI, STARINE SO ŠČIT DOMOVINE

Avtor: Dunja Kofler

2012

Običaji, starine so ščit domovine

2

Namen projekta:

Kultura je celovit sistem vrednot, ki nas združujejo v narod, skupnost in

državo. Izročila kulturne dediščine naših prednikov bomo lahko gojili in prenašali na naslednje generacije mladih le s poznavanjem, ohranjanjem, medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem vseh ljudi in njihovih kultur.

Projekt je bil v prvi vrsti namenjen predvsem osnovnošolcem, želeli pa smo

privabiti mlajše in starejše udeležence, tudi predšolske otroke, dijake, študente in odrasle. Za dosego tega cilja smo se povezali z Medgeneracijskim središčem iz Kobarida, DU Kobarid, bovškim društvom »Od ovce do izdelka«,

društvom Rozajanski dum, FS Razor in posameznimi kulturniki. V skladu z didaktičnim principom od bližnjega k daljnemu, smo najprej

spoznavali vrednote kulturne dediščine domačega kraja, katere bodo kasneje kot odrasli znali ceniti in spoštovati ter s svojimi dejanji pomagali pri njenem

ohranjanju. Projekt smo razdelili na osem sklopov, ki smo jih izvedli v času od marca do

konca leta 2012. Zanimala nas je kultura Zgornjega Posočja, Benečije s Terskimi dolinami in Rezije. Želeli smo seznaniti, naučiti in primerjati

osnovne kulturne elemente in različne zgodovinske vzroke za drugačnost, podobnost ali identičnost ljudskega izročila.

Projektno območje :

V projektno območje smo vključili doline, ki sodijo v isto narečno (SZ)

primorsko skupino. Razporejene so v krogu okrog gorskih vencev Kanina, Stola in Matajurja in so med seboj bolj ali manj prometno povezane. V veliko olajšanje je dejstvo, da tod vsaj državne meje ni več. Železna zavesa je skoraj

pol stoletja onemogočala kulturni pretok in sobivanje ljudi ob meji.

Spoznavanjem narečij smo dali

največji poudarek in projekt je tekom izvajanja pridobival na širini in globini. V oceanu narečnega besedišča je pomembno spoznanje, da je skrajni čas za zapisovanje, snemanje žive besede in strokovno obdelavo narečij. Besedišča in melodija narečij se tudi v teh dolinah pospešeno izgublja. Foto 1: Projektno območje


3

Kobariško

Foto 2: Krn je nekakašna kobariška sveta gora.

V Kobaridu je potekalo največ projektnih

delavnic. Na široko so odprli vrata na osnovnih šolah in vrtcu v Kobaridu in Bovcu

s podružnicami v Breginju, Drežnici, Smasteh, Žagi in Soči.

Zahvaljujemo se Občini Kobarid in ga. Nataši Hvala Ivančič za pomoč pri promociji projekta.

Foto 3: Kulturna značilnost območja so drežniške pustne maske.

Bovško Foto 4: Bovška kotlina

Nekatere kulturne elemente smo delili tudi z Bovčani; navade ob menjavi letnih časov, pletarska delavnica, mini tečaj rezijanščine, delavnica spoznavanja rezijanske kulture, rezijanske in beneške pravljice, kuharska delavnica tradicionalnih jedi in tabor v Reziji. Skozi pripovedovanje pravljic po rezijansko, »pu buško« in po beneško so otroci obeh OŠ v zgornjih posoških občinah prišli do spoznavanja rezijanskega, bovškega in beneškega narečja.

Foto 4 in 5: Značilnost Bovškega je bilo pletarstvo,

predvsem v okolici Žage. V Bovcu imajo folklorno skupino Bc in Buške čeče, ki pojejo v domačem narečju.


4

Rezija

Foto 6: Rezija je čez Učjo

bližje kot se nam zdi.

Rezija je 21 km dolga dolina in če bi skozi Skutnik nad Žago zvrtali tunel bi prišli naravnost v Rezijo.

Leta 2004 je dolina imela 1244 prebivalcev. V Reziji govorijo narečje, ki je najbolj raziskano slovensko narečje. Imajo slovar, slovnico in pravopis. Rezijansko zveni drugače zaradi izgovorjave vokalov, sicer pa je polna žlahtnih starih slovenskih besed.

Foto 7: Rezijanski ljudski ples –

ta-toustih in ta- tankih

zaznav v ritmu in zvoku.

V Reziji imajo folklorno skupino

in zbor, ki poje večglasne ljudske pesmi v narečju.

Terske doline

Foto 8: Bardo/ Lusevera je

najstarejše mesto v Terskih dolinah, ki

se prvič omenja leta 1150. Nad dolinami se dvigajo vrhovi, med katerimi so

najvišji Muzci (1869 m).

Terske doline so najbolj zahodno območje, kjer

živijo Slovenci. Iz Soške doline je najbližji dostop iz Breginja.

Tersko narečje je bilo prvič zapisano že v Čedajskem rokopisu iz leta 1497. Ima precej

skupnih točk z rezijanščino, a tudi z nadiškimi narečji. Vpliv ima tudi na govor v Breginju in na Robidiščih.

V terskem narečju je narejen slovar z okoli 7400 besedami. Danes je narečje močno ogroženo.

V Bardu imajo etnografski muzej.

Foto 9: Stara razglednica iz Barda.


5

Benečija

Foto 10: Matajur je simbol Beneških Slovencev. Na južnih pobočjih

živijo Benečani, na severnih pa Livčani in Svinjani.

Nadiške doline so najbolj odprte in dostopne po cesti čez Robič, Solarje,

Robidišče in iz Breginja.

Nadiško narečje so otroci na Kobariškem in Bovškem zlahka razumeli.

Benečani se povezujejo v društva, inštitut, imajo dvojezično šolo, časopise, knjige, poezijo, aktivni so na glasbenem področju,

ipd., kjer skrbijo za rabo slovenskega narečja.

V Nadiških dolinah so še živi ali pa obujajo nešteto starih

običajev. Mednje sodijo številna pustovanja z značilnimi maskami.

Foto 11: Mersinski pust in petelin.

Cilji in metode izvedbe projekta

Cilj projekta je bil spoznavanje več kulturnih elementov na projektnem območju, povezovanje, sodelovanje in skupno raziskovanje na področju

dialektologije. Izvedli smo praktično vse cilje projekta v razmeroma kratkem času. V

glavnem smo na Kobariškem in Bovškem spoznavali kulturne elemente iz Rezije, Benečije in Posočja. Do posredovanja kulturnih elementov iz Posočja v Rezijo, Benečijo ni prišlo, zaradi trenutnih napetosti do Slovencev v Italiji

in izražene bojazni, da otroci ne bodo razumeli posoškega narečja.

Najbolj povezujoč cilj projekta na projektnem območju je spoznavanje in raziskovanje narečij. Na tem področju smo se povezali s strokovnjakom na področju dialektologije dr. Matejem Šeklijem in se seznanili, da so narečna

besedišča na projektnem območju različno ali pa sploh niso popisana in posneta.

Stroka je zainteresirana za zbiranje, popisovanje in snemanje narečij, zato vzpostavljamo v sklopu tega projekta spletno narečno okno na novi spletni

strani Zavoda Feniks. S tem želimo omogočiti in pospešiti zbiranje besedišča na projektnem območju v bodoče. Kobariški govor in nadiško narečje še nimata narečnih slovarjev. Bolj so raziskana narečja v Reziji, Terskih dolinah

in Bovškem, pa vendar še ne dovolj.


6

Če hočemo ohraniti narečja vsaj v pisni obliki, je sedaj skrajni čas, ker se v teh časih, zaradi globalizacije in drugačnega načina življenja, opuščajo in

izgubljajo in pozabljajo narečna besedišča. Prav je, da se besedišča čimprej zapišejo, posnamejo, da se vsaj v pisani obliki vrnejo nazaj med ljudi. Stroka bo potem z zbranim gradivom lahko

delala različne primerjave med narečnimi besedami na proučevanem območju. Na splošno je znano, da Bovčani in Kobarici lažje razumejo narečja iz Rezije, Terskih in Nadiških dolin kot ostali Slovenci.

Odločili smo se, da s pomočjo tega projekta bolje spoznamo rezijansko kulturo in narečje. Izvedli smo mini tečaj in šli med osnovnošolce s to

tematiko. Zanimanje za slovensko narečje, ki je celo najbližje živečim, predvsem mladim nepoznano, smo želeli povečati tudi z nagradnim

natečajem na temo spoznavanja rezijanske kulture.

Oblike in metode dela:

pogovor, opazovanje in poslušanje, rokodelska delavnica, risanje, prebesedinjenje starih ljudskih pravljic, zbiranje in ustvarjanje slikovnega gradiva, preprosto anketiranje, povečati zanimanje za ljudsko petje,

uprizarjanje, razne delavnice, obisk muzejev in arhiva.

Foto 12-19:

Na fotografijah so prikazane metode:

poslušanje, opazovanje, uprizarjanje, likovno ustvarjanje, sodelovanje, je treba »probat« in dobiti izkušnjo, učenje od drugega in zanimanje za ljudsko petje se izgublja.


7

AKTIVNOSTI V ČASU PROJEKTA

Lepo je pomlad' na svet', začno ptičice pet', začno ptičice pet', in travnik zelenet'.

Aktivnost

Kraj Datum

aktivnosti

Število

udeležencev

ŠEGE IN NAVADE OB

MENJAVI LETNIH ČASOV

Gregorjevanje

PRAZNIK POMLADI »TIČJA OHCET«

Matajur

17. 3. 2012

28

STAROSVETNA PUSTNA MASKA – foto 20

RAZISKOVANJE SOVRA, SOUR3NKI

Kobarid

celo leto

Z izročilom starodavnih ljudskih običajev želimo razvijati zavest o varovanju in negovanju običajev ob menjavi letnih časov in primerjava med naravo v

letnih časih in ljudskim izročilom v tem času. Pripravili smo delavnice in izdelali pecivo v obliki ptičkov (pomlad) in preproste svetilke (zima) s katerimi lahko simboliziramo menjavo letnih

časov. Cilj teh navad je pri najmlajših in starejših, vzpodbuditi radovednost za opazovanje, raziskovanje starih šeg in navad.

V nekaterih muzejih in arhivu smo iskali fotografsko gradivo ali risbe o kobariški starosvetni pustni maski sovri. Objavili smo tudi poziv občanom,

če kdorkoli razpolaga s tem gradivom. Našli smo 2 fotografiji na katerih se ne vidi podrobno maske. Razpolagamo z zapisom in risbo o sovr3nkih, ki je bil

objavljen v Zborniku Inštituta za slovensko narodopisje, Ljubljana, 1977. Gradivo bomo iskali še naprej po virih in časopisju.

Foto: 21-24 GREGORJEVANJE

»Tičja ohcet« na Matajurju


8

Lepo je polet' na svet', začno žanjice pet',

začno žanjice pet', pšenica rumenet'.

Aktivnost

Kraj Datum

aktivnosti Število

udeležencev

ČEZMEJNI TABOR otrok in mladine

iz Kobarida, Bovca in Benečije

REZIJA Ostje

pri Solbici

8. do 15.7. 2012

37

Rezijanske pravljice - pripovedovala je Silvana PALETTI

Tabor Rezija

Rezijanski ples - vodja delavnice: Sandro QUAGLIA

Tabor Rezija

Spoznavanje in raziskovanje rezijanskega narečja - vodja delavnice: Luigia NEGRO

Tabor Rezija

Obisk muzeja brusačev in prikaz brušenja

Tabor

Rezija Izdelava spominka –

rezijanska noša

Tabor

Rezija

Delavnica na temo

»Zverinice iz Rezije«

Tabor

Rezija

Ljudsko godčevstvo

- slovenske ljudske pesmi in godčevstvo:Rene ZORKO

Tabor

Rezija

Foto: 25 – 27: Tabor v Reziji in kulturne Delavnice: ples, spoznavanje rezijanskega narečja, zapisovanje in primerjanje besedišča.

Čezmejno sodelovanje smo izvedli z vzpostavitvijo stikov z društvi iz Rezije, Benečije in Terskih dolin in povabilom na taborjenje v Reziji. Prišli so otroci

iz Kobarida, Bovca in Benečije. Izvedli smo delavnice spoznavanja rezijanske kulture, ljudskega godčevstva iz Posočja in krepili sporazumevanje v

narečjih.


9

Aktivnost

Kraj Datum aktivnosti

Število udeležencev

BOVŠKE PRAVLJICE PO BUŠKO

- pripovedovala je Erna WOJČICKI

GERMOVŠEK Foto 27,28: Pravce

Drežnica Smast

Kobarid Bovec Soča

Žaga Bovec Kobarid

Breginj

353

LJUDSKO PRAVLJIČARSTVO

REZIJANSKE PRAVLJICE PO REZIJANSKO - pripovedovali sta

Silvana PALETTI in Luigia NEGRO

Kobarid Žaga

19.10. 2012

109 17

Lepo je v jesen' na svet',

začno že črički pet', začno že črički pet',

gozdiček pa zoret'.


10

PRAVLJICE iz Benečije PO BENEŠKO

- vse OŠ in vrtci na Bovškem in Kobariškem

- pripovedovala je Marina CERNETIG

Drežnica Breginj

Kobarid Bovec

Smast Žaga Kobarid

Žaga vrtec Soča

29.11. 2012 30.11. 2012

3.12. 2012 11.12. 2012

14.12. 2012

skupaj 353

Foto 29 in 30: Pravljice iz Rezije in pravljice iz Benečije v narečjih.

LUTKARSKA DELAVNICA IN PREDSTAVA

»ZVERINICE IZ REZIJE«

- v izvedbi

MKUD Kobarid in vodstvom

STERGAR Iana

Kobarid 8.12. 2012 10 65

DELAVNICA

MAT' POTICO PEČEJO

TRADICIONALNE JEDI v:

- REZIJI (Luigia NEGRO), - BENEČIJI (Rosina TOMASETIG in

Marina CERNETIG), - BOVŠKEM (Društvo Od ovce do izdelka) in

- KOBARIŠKEM (Vida FRATINA)

Kobarid

27.11. 2012

72


11

LJUDSKI PLES, LJUDSKA PESEM IN

TRADICIONALNA NOŠA

REZIJANSKI PLES

Delavnico so vodili:

- Sandro QUAGLIA - Pamela PIELICH - Luigia NEGRO

Kobarid

25.10. 2012

25

POSOŠKI PLESI, LJUDSKO PETJE, LJUDSKO

GODČEVSTVO IN NOŠA Delavnico je vodil

Boris LAHARNAR s FS Razor iz Tolmina

Kobarid

7.11. 2012

22

Foto 31 – 37: Utrinki z delavnic

ROKODELSTVO v Posočju - PLETARSKE DELAVNICE

vodja Vladko TREBŠE

Kobarid

26 18

19

Pletarstvo je bilo nekoč zelo razvito na Žagi in tudi po vaseh so čez zimo pletli košare. Na pletarskih delavnicah so se seznanili s postopkom priprave viter in izdelavo košare s polnim lesenim dnom.

Foto 38 in 39: Učiš se lahko tudi tako, da opazuješ starše.

JEZIKOVNA NAREČJA

ZGORNJE SOŠKE DOLINE, REZIJE IN BENEČIJE

MINI TEČAJ REZIJANŠČINE

vodja tečaja Luigia NEGRO

Kobarid 6.11. 2012

13.11. 2012 20.11. 2012

16

12 8


12

PREDSTAVITEV REZIJANSKE KULTURE

z Luigio NEGRO

Bovec Kobarid

4.12. 2012

58 64

NATEČAJ na temo:

SPOZNAVANJE REZIJANSKE KULTURE

OŠ Bovec OŠ Kobarid

je v teku do 29.3. 2013

58

Foto 40 in 41: Odprt mini tečaj rezijanščine in predstavitev rezijanske kulture in narečja na OŠ v Bovcu in tudi v Kobaridu.

OPIS JESENSKIH DELAVNIC:

Ljudske pravljice: Zaradi velikega zanimanja na šolah in vrtcih na Bovškem in Kobariškem smo izvedli pripovedovanje pravljic v narečjih iz Rezije, Benečije in Bovškega.

Cilj je bil poslušanje in razumevanje narečij, prebiranje narečnih pravljic v interpretaciji domačinov, neznana besedišča so prebesedili v

knjižno slovenščino.

Kobariško Mladinsko kulturno umetniško društvo (MKUD) je izvedlo

delavnico izdelave lutk in lutkovno igrico na temo Zverinice iz Rezije.

Tradicionalne jedi: Na kuharski delavnici smo spoznavali tradicionalne sladice na projektnem območju. Odzvali so se Rezijani, Benečani, Bovčani in Kobarici.

Pripravili so: rezijanske ćalčüne, beneške marve, buške krafe in kobariške

štruklje . Na delavnico so prišle tudi učenke iz OŠ iz Kobarida in številne žene in tudi možje iz Kobariške okolice in tudi Benečije. Sestavni del poročila so tudi recepture teh jedi.

Ljudski ples: Stare ljudske plese ohranjajo le še folklorna društva. Tako smo se za izvedbo dveh aktivnih delavnic rezijanskega plesa in posoških plesov povezali s FS Razor iz Tolmina in člani FS iz Rezije. Predstavili so nam različne posoške plese: cimlca, štajeriš, ta-naumna, ta-čotaska, rožmarin se je pasušu, šetepaši, povšter tanc, ipd. Poleg plesov smo slišali tudi pravo večglasno ljudsko petje pevcev pri FS Razor in godca s harmoniko. Na koncu so predstavili tudi tolminsko nošo.


13

Pri rezijanskem plesu moški in ženska plešeta v paru, vendar se, ne primeta. Ples je zanimiv za vse - mlajše in starejše, pa tudi za otroke. V starih časih so ples spremljale dude, kasneje pa citira (violina) in bünkula (čelo). Godci, ki igrajo na citiro za boljši ritem tolčejo z nogo ob tla, ob koncu melodije na tenko. Začutiti je treba kdaj bo goslač pričel zopet tolsto gosti, ker moraš tik pred tem narediti potrk z desno nogo, se že v naslednjem hipu zavrteti v desno in odkorakati po svoji desni proti soplesalcu, se malček pozibati in vse skupaj ponoviti.

Rozajanovi: Rezijanščina je najbolj raziskano slovensko narečje in hkrati z mnogimi vplivi furlanščine, italijanščine. Na tečaju smo se naučili, da če se potrudimo lahko razumemo pisano narečno besedo po rozajansko. Govor pa tudi, če je počasen, lahko veliko razumemo, saj se je v tem narečju ohranilo mnogo starih slovenskih besed. Hkrati smo za učence višjih razredov OŠ v Bovcu in Kobaridu pripravili predstavitev rezijanskega narečja in kulture. Smo jim najbližji in je prav, da se o tem sliši v šolah. Rezijanščina in tersko narečje sta zelo ogroženi narečji, ker nimata nastavljenega sistema, ki bi podpiral govor, izobraževanje, založništvo.

Za širitev vedenja o rezijanskih kulturi smo razpisali nagradni natečaj na temo SPOZNAVANJE REZIJANSKE KULTURE. Učenci

višjih razredov, ki jim je Luigia Negro predstavila rezijansko kulturo bodo do marca pripravili različne izdelke: likovni z liki iz rezijanskih

ljudskih pravljic, intervju z občani o poznavanju Rezije ali raziskovalni esej z geografskim in zgodovinskim orisom Rezije s pomočjo uporabe interneta in knjig.

RAZISKOVANJE NAREČIJ NA PROJEKTNEM OBMOČJU

Usklajujemo in pripravljeno imamo raziskovalno nalogo in anketo s katero bomo spomladi (zaradi snega) šli učenci 8. in 9. razredov treh OŠ (Kobarid,

Bovec in Špeter) na teren v svojem okolju k ljudem, ki govorijo narečje. Najprej bodo zapisovali kot bodo slišali in izpolnili anketo, kjer bodo podatki o informatorjih, da jih bomo kasneje lahko posneli. Gradivo bodo

strokovno obdelali in fonetično zapisali strokovnjaki.

Priprava raziskovalne naloge

za učence 8. in 9. razredov osnovnih šol

Kobarid

Bovec Špeter

december-

februar

71

38 45 ?


14

Osnovanje skupin za popisovanje narečij:

- kobariški govor - bovški govor

- tersko narečje

Zavod Feniks

Spletna stran in okno za

NAREČNE BESEDE

Zavod Feniks

V prihodnje se bomo prostovoljci Zavoda Feniks posvetili tudi osnovanju skupine za popis narečij, ker želimo pomagati strokovnjakom, da pridejo do

dragocenega arhivskega gradiva. Vedno manj je namreč ljudi, ki sploh še znajo govoriti v narečjih. Danes

domači govori opuščajo in tako se izgubljajo besedišča in če se jih popiše, potem se vsaj v knjižni obliki vrnejo nazaj med ljudi.

Lepo je pozim' na svet', začno predice pet',

začno predice pet', kolovrate vrtet'.

Aktivnost

Kraj Datum

aktivnosti Število

udeležencev

ŠEGE IN NAVADE OB MENJAVI LETNIH ČASOV

DELAVNICA IZDELOVANJA SVETILK za praznik zime

Kobarid Bovec Breginj

13.12. 2012 14.12. 2012 17.12. 2012

64

Foto 42 in 45:

Utrinki z delavnice svetilk in pohoda.


15

PRAZNIK SVETLOBE – ko

svetloba ob zimskem solsticiju premaga temo

sv. Anton

22.12. 2012

126

UČINKI PROJEKTA S projektom smo zasledovali naslednje cilje in posledično pričakujemo učinke:

- dvig zavesti in spoznanje, da je kultura temelj vsakega naroda,

- spoznati in začutiti kulturno dediščino Posočja in najbližjih

sosedov iz Rezije, Benečije s Terskimi dolinami in dobiti jasno podobo, da je prav kultura bistvena prvina naše skupne identitete,

- zavedanje, da k ohranjanju narečij največ pripomore negovanje običajev, šeg, navad in narečnega govora znotraj družine,

- spoštovati vse kulture sveta,

- projekt je hkrati s cilji odlična možnost za medsebojno sodelovanje udeležencev in delo v timu, navezovanje in poglabljanje stikov s Slovenci v zamejstvu, utrjevanje slovenstva in prijateljstva in hkrati

promocija pomena kulturnega delovanja med ljudmi vseh starosti;

- spoznanje, da je potrebno čimprej zapisati ljudska izročila, šege,

navade, narečne besede, ki se bodo zgubile v poplavi globalizacijskih procesov in da se vrnejo nazaj k nam za bodoče rodove vsaj v pisni

obliki;

- sposobnost medsebojno primerjati kulturne elemente na projektnem

območju:

Foto 46: Topolovo v Benečiji, vas v katero se je vrnilo življenje zaradi ljubiteljev kulture.

BREZ KULTURE NI KORENIN !


16

POSTAVITEV HIPOTEZE

Glede na postavljeno hipotezo, da ima »kulturna dediščina Zgornjega

Posočja, Rezije in Benečije s Terskimi dolinami skupen izvor in podobnosti«, smo na zavodu zasnovali projekt tako, da smo spoznali čimveč kulturnih

elementov. K sodelovanju smo pritegnili najboljše poznavalce na projektnem območju in

ob zaključku lahko potrdimo hipotezo. V Posočju, Benečiji in Reziji imamo razvite vse kulturne elemente, ki smo jih spoznavali v projektu in iz tega lahko sklepamo, da so si podobni: narečje,

ljudsko večglasno petje, godčevstvo, ljudske pravljice, običaji ob menjavi letnih časov, rokodelstvo, hrana. Največjo odstopanje je čutiti v rezijanskem

ljudskem plesu, ki je bolj arhaičen in samosvoj od drugih.

Spremljanje projekta in način evalvacije (kratek opis):

- projekt »Običaji starine, so ščit domovine« smo uskladili s potrebami in značilnostmi udeležencev različnih starosti (6 do 70 in več let).

- sproti smo preverjali realizacijo zastavljenih ciljev, izvajanje glede na načrtovan potek dela, ugotavljali in reševali nove predloge, ki so se pojavljali;

- s projektnim delovanjem smo : pomagali k dvigu zavesti o slovenski kulturni dediščini, da je kultura izrednega pomena in jo je potrebno

varovati, ohranjati in zapisovati;

- Z rezultati v projektu želimo seznaniti širšo javnost ter pokazati, da sta kultura in narava največje bogastvo nekega naroda in posameznih regij.

- ugotovitve in posplošitve bomo predstavitvili v lokalnih medijih in z objavo na spletni strani www.feniks-narava.si, ki je trenutno v fazi

nastajanja;

UDELEŽENCI PROJEKTA: V projektu je bilo zadovoljivo število udeležencev. Pravljice v narečjih je

poslušalo skupaj 353, z rezijanskim narečjem in kulturo je bilo seznanjenih 122 osnovnošolcev v zadnji triadi. Na ostalih aktivnostih je skupaj prišlo 427 udeležencev, nekateri tudi na več delavnic.

Skupaj je bilo v projektu okrog 900 udeležencev.

Vodja projekta. Vilma Purkart l.r.

http://www.feniks-narava.si/


17

Izvedbo projekta so s sofinanciranjem omogočili:

- URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

- OBČINA KOBARID in BOVEC - PROSTOVOLJCI ZAVODA FENIKS

Breginjski ljudski ples »Rožmarin se je pasušu«,

delavnica FS Razor 2012

Vsem, ki so finančno omogočili in podprli projekt, vsem izvajalcem, sodelujočim in prostovoljcem se zahvaljujemo

za sodelovanje in srčnost pri delitvi svojega znanja in prostega časa z udeleženci vseh starosti v projektu,

da kulturo spoznavajo in se jo vedno znova učijo raziskovati in spoštovati.

Zavod Feniks

Kobarid


18

RECEPTI TRADICIONALNIH JEDI V PROJEKTU

ĆALČÜNE iz Rezije - za 80 njeh

ZA PAŠTO: 2 kg krampirja ½ kg te wčanïčane muke

1 jajcë nu malu sole

Za paraćet itö ka se ma ǵat nu w ćalčüne:

3 eta tih kühani spinač

to sühë grazdujë te žribižani sër kokulo

KAKO NAREDIT:

- se ma skühat krampir ziz šküšo

- se ma ga ufïlit anu ga stlić - ko krampir je märzal se ma doǵat 1 jajcë anu

muko nu malu po boto

- naredit pašto

- se ma löpu nategnut pašto ziz walarjon

- to ma bet visokë ne 5 milimetruw

- ziz nin muǧulon se ma naredit tej ne čerkline

- se ma ǵat nu w srido itö ka somö paraćali za ǵat nu w njuke

- se ma ǵat wkop pašto ano naredit ćalčüne

- se ma je skühat tej njuke - ko ni so kühani se ma je ǵat ta-na dan plät

- se ma wlet to stupjëno mast

- se ma potrosit te žribižani sër anu nu malu kanile.

BUG ŽEGNAJ!

Zapisala Luigia Negro, 2012.

ǵ = se prebere kot J

ǧ = DŽ


19

MARVE iz Benečije

NUCAMO:

- zeje, ku za cvarčjo z zejan, - špeh al pa maslo - nomalo moke serkove

- nomalo moke ušenične - 1 glaž mlieka

- soli PARPRAVA:

- Operemo zeje an ga fino stacamo; - Zeju doložemo jajca s cielin bejakan, osolimo,

doložemo še moko in usé kupe zmiešamo; - kár miešamo tole " pašto " dolivamo usak an kaj no malo mlieka.

Tu drugi posodi zagrejemo špeh al pa maslo, potlé doložemo tisto " pašto ", ki smo jo prijet

parpravli, zadost čisto.

Kar se no malo zagreje jo začnemo obračat, de se zdrobi.

Takuo dielamo dokjer nie ocvarta an v marvah.

Zapisali Marina Cernetig an Rosina Tomasetig, 2012.


20

BUŠKI KRAFI iz Bovškega konca NADEV:

1 kg kloc / tepk ½ kg jabolk pucrth na malo putra 12 dag cvejb

10 dag drobtin 1 vaniljn cukr

Malo ruma za namočit cvejbe, knelo Limonin ulup in sok, cukr kajk se ga nuca.

TESTO po izročilu:

80 – 85 dag moke 2 žilici ulja 1 čajno žličko soli

1 žlico jeska po želji Naredi testu. 4 dl mlačne vode Stati mora vsaj 20 minut lahko več.

Zvalji 0,5 cm dbelo. Z modelom za krafe izreži kulajce. Nuatr damo buljo in oblikujemo krafe.

Kuhamo v slanem kropu. Ure naj počasi. Kuhamo jih 20 minut.

Kuhane potresemo s cukrm in kanelo powerhu polijemo s stopljenim putrom.

An … buške krafe lahko naredimo tudi iz parjenega testa: 1 kg moke

3 žlice olja 1 čajna žlička soli 1 l vrele vode

Naredi testo. Buške žene iz društva Od ovce do izdelka, Bovec, 2012


21

KOBARIŠKI ŠTRUKLJI ® s Kobariških dolin in vasi

Kobariški štruklji so tradicionalna jed, ki izvira iz Kobarida in okolice.

Navadno jih pripravimo kot desert. Lahko pa so tudi priloga k dušenemu kislemu zelju s klobaso ali kuhano suho svinjino, kar ustvarja posebno

zanimivo harmonijo okusov (kislo-sladko-slano). Osnova kobariškega štruklja je nadev bulja, ki ga zavijemo v poparjeno testo iz bele moke. Štruklji so lahko večji ali manjši, načeloma pa naj ne bodo večji

od jajca.

NAJPREJ PRIPRAVIMO SESTAVINE ZA BULJO:

- Drobtine belega kruha. Važno je, da to niso suhe mlete drobtine, temveč nekaj dni star bel kruh, ki ga grobo naribamo ročno ali v multipraktiku. Drobtine prepražimo na maslu, toda ne preveč, le toliko da kruh malo

zadiši.

- Mleti orehi, ki jih prelijemo z vročo mešanico smetane in

mleka (1:1)

- Rozine prebrane in oprane, namočene v belem vinu.

- Sladkor, vaniljin sladkor, naribana čokolada.

- Naribana lupina limone1.

- Rum.

- Vse sestavine zmešamo v primerni posodi. Nadev mora biti sočen, vendar ne premoker. Prilijemo toliko mleka ali vina, da lahko oblikujemo

podolgovate kepice (cca 5 cm x 3 cm). Pred oblikovanjem kepic buljo ohladimo v hladilniku (lahko tudi cel dan ali več). Kepice lahko tudi zamrznemo in take uporabimo kadar želimo. Iz navedenih količin naj bi

oblikovali 40-50 kepic.

PRIPRAVA TESTA IN ZAVIJANJE ŠTRUKLJEV

Moko prelijemo s slanim kropom, premešamo in takoj vgnetemo v rahlo

testo. Iz nekoliko ohlajenega testa oblikujemo

štručko in jo zrežemo na manjše koščke. Košček za koščkom na dlani raztegnemo, damo na sredino kepico bulje, zavijemo in

oblikujemo štrukelj.

Testo stisnemo v greben, v katerega s prstom napravimo 1-3 vdolbinice. Ovoj testa naj bo čim tanjši! Zložimo jih na prtič ali desko, tako so

štruklji so pripravljeni za kuhanje.

1 lahko tudi pomaranče


22

Kuhanje: Štruklje dajemo v vrelo slano(!) vodo.

Med kuhanjem naj voda komaj opazno vre cca 10min. Štruklji so kuhani, ko splavajo na vrh. Med kuhanjem kozico samo rahlo potresemo, da se ne

prilepijo, (ne mešamo!). Štruklje ponudimo kot desert zabeljene z na maslu

prepraženimi drobtinami in takoj - še vroče serviramo.

Lahko jih ponudimo tudi nezabeljene kot prilogo s suhim mesom, klobasami in dušenim kislim zeljem.

SESTAVINE2:

Bulja3:

25 dag drobtin 20 dag sladkorja

7 dag masla 2 vaniljeva sladkorja

10 dag rozin cca 2 žlici ruma

20 dag orehov 1dl smetane, mleko

2,5 dag (2 žlici) čokolade belo vino – po potrebi

Testo:

- bela moka - sol, voda

Recept zapisala Vida Fratina.

Na delavnico je iz Šempetra prišla ga. Sonja LIPUŠČEK, rojena Kobarika in mama pravljičarke Anje ŠTEFAN in nam povedala, da so v Kobaridu "po starem« delali štruklje s 3 jamicami, v Kotu in po vaseh pa z eno jamico.

Zavod Feniks, Kobarid 2012

2 Normativi sestavin so okvirni. Vsaka gospodinja bo z lastno izkušnjo prišla do svojih količin in okusa, saj je prav

v tem čar priprave kobariških štrukljev.

3 lupina limone, pomaranče

POROČILO PROJEKTA ČAJI, STARINE SO ŠČIT …Običaji, starine so ščit domovine 2 Namen...

Documents

Transcript of POROČILO PROJEKTA ČAJI, STARINE SO ŠČIT …Običaji, starine so ščit domovine 2 Namen...