Rezultati

EU-Interreg IIIB Alpski prostor

Projekta TUSEC-IP

Technique of Urban Soil Evaluation in City Regions

– Implementation in Planning Procedures

Ocenjevanje tal

V prostorskem planiranju

Prispevek k trajnostnemu prostorskemu razvoju

Rezultati

EU-Interreg IIIB Alpski prostor

Projekta TUSEC-IP

Ocenjevanje tal

V prostorskem planiranju

Prispevek k trajnostnemu prostorskemu razvoju

2

Uvod

Zaščita tal in mestne regije 4Projekt Interreg IIIB TUSEC-IP 6

Rezultati projekta

Pravni okvirni pogoji 8Zahteve pri ocenjevanju tal 10Postopek ocenjevanja tal• postopek ocenjevanja tal TUSEC 12• Unito Soil Evaluation Method 14Zajem in ocenjevanje podatkov tal• orodje podatkov 16• Podatkovni formular površin 18• Informacijski sistem ILSE 20Strategije in ukrepi 22Delo z javnostjo in informiranje 24

Partnerji projekta

Deželno glavno mesto München 26Avtonomna pokrajina Bocen Južna Tirolska 28Zvezni urad za okolje Dunaj 30Univerza v Innsbrucku 32Deželno glavno mesto Linz 34Okrožno središče Reutlingen 36Univerza v Hohenheimu 38Univerza v Turinu 40Mesto Maribor 42Društvo TUSEC-IP Schweiz (Zürich, Chur) 44

Kazalo

Naslovi partnerjev in partneric 46Bibliografija 47

Seznam vsebine

Testni primeri

Št. 1 München, Schittgablerstraße 27Št. 2 Brunico (Bruneck) 29Št. 3 Ottensheim, Campestrinigründe 31Št. 4 Wörgl (Tirolska), obrtna cona 33Št. 5 Linz, zeleni pas Bergern 35Št. 6 Reutlingen-Sickenhausen, „Hau“ 37Pregled poteka ocenjevanja tal 39Št . 7 Grugliasco (Turin) 41Št. 8 Maribor, Ombočje „EUROPAN“ 43Št. 9 a Zürich, nekdanja vrtnarija 45Št. 9 b Chur, vežbališče Rossboden 45

Technique of Urban Soil Evaluation in City Regions

– Implementation in Planning Procedures

Impresum

Izdajatelj

Deželno glavno mesto Munchen, referat za zdravje in okoljeVodilni partner TUSEC-IP

Naročnik

Avtonomna pokrajina Bocen – Južna Tirolska. Deželna agencijaza okolje Odgovorna partnerica projekta za delo z javnostjoEuropean Land and Soil Alliance ELSA e.V.Zveza za zemljo evropskih mest in občin

Ekipa uredništva

Reto D. Jenny, Zveza za zemljo evropskih mest in občin / ELSAe.V. (odgovorna oseba), Clemens Geitner, Univerza vInnsbrucku, Werner Gruban, deželno glavno mesto München,Markus Tusch, blue! advancing european projects

Prevod

Studio Gorter, Salorno (BZ), ItalijaDr. Ingrid Cotič

Prispevki in slike

Besedila in slike so priskrbeli posamezni partnerji projekta indelovne skupine. Aktivno so sodelovale vse tiste osebe, ki so seudeležile projekta TUSEC-IP in ki so omenjene v prispevkihpričujoče dokumentacije.

Tisk

Karo Druck KG, Frangarto

Izdaja: junij 2006

Ta publikacija je objavljena v nemščini, angleščini, italijanščini in

slovenščini ter je na voljo tudi na spletnih straneh na naslovu

www.tusec-ip.org.

3

Predgovor

PredgovorPri „trajnostnemu razvoju mesta“ sta glavna cilja

ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja v

mestu. Preventivna zaščita tal je osrednji element

trajnostnega mestnega razvoja. Zaradi tega je

treba preventivno zaščito tal na splošno, pri

delovanju občine, in še posebno pri prostorskem

načrtovanju, okrepiti.

(Teza TUSEC-IP, 2002).

Ocenjevanje tal kot instrument za prostorsko planiranje zahteva trajnostni prostorski in poselitveni razvoj.

Ta služi za zaščito virov tal in prispeva k ohranitvi in izboljšanju kakovosti okolja. Ocenjevanje tal je

posebnega pomena v že zelo obremenjenih, toda ekološko občutljivih območjih, v katerih je še vedno

veliko povpraševanje po gradbenih in razvojnih površinah. Temu območju pripadajo tudi mestno

koncentrirani prostori, mestnih regij znotraj in ob robu Alp.

Cilj ocenjevanja tal je usmeriti razvoj, iz vidika zaščite tal, na smiselno prostorsko urejanje in ekološko

združljive kraje ter spodbujati tlom prijazne koncepte mestne gradnje. S tem se lahko doseže široko

sprejemljivost planiranj in veliko načrtovalno gotovost.

Iz vidika prostorskega planiranja se predpostavlja tako ocenjevanje kakovosti tal, naravnih lastnosti,

funkcij in zmogljivosti razpoložljivih tal, ki naj bi omočilo vnos rezultatov v procese planiranja in njih

uporabo. Ključni izziv bo prenos pedološkega ocenjevanja funkcij samih tal v načrtovano ocenjevanje

primernosti uporabe. Predpogoj za razvoj uporabnega ocenjevanja tal je tesno sodelovanje med

strokovnjaki iz področja tal in načrtovalci.

S projektom TUSEC-IP naj bi se mednarodno podprlo aktivni skupni vpliv na področju zaščite tal in

prostorsko načrtovanje. S tem bi bilo treba pokazati, da je mogoče rešiti probleme uporabe tal in

obremenitve le-teh v mestih in občinah le s skupnimi močmi. Ocena tal lahko postane osrednji instrument

za preventivno zaščito tal, če se zahteve zaščite tal uskladi s prostorskim planiranjem. Ocenjevanje

funkcij tal in sposobnosti le-teh lahko prikaže vrednosti tal v urbanem naravnem ravnovesju in socialnem

ustroju ter dokaže, da so tla v mestih-regijah več kot le površine in lokacije za gradbeno rabo. Kot

instrument preventivne zaščite tal, naj bi ocenjevanje tal postavilo nove prioritete za trajnostni razvoj

človeka v življenjskem prostoru, ki ga je človek najmočneje izkoristil.

Pričujoča dokumentacija, ob zaključku triletnega projektnega obdobja s kratkim prispevkom, pred-

stavljenim na dveh straneh, prikazuje rezultate partnerjev in partneric projekta kot tudi posameznih

delovnih skupin. Pri tem ne gre le za posamezne strnjene prispevke, ki so jih ekipe projekta dale na

razpolago, temveč za gradnike iz posameznih delovnih paketov, ki nudijo možnost združitve delnih

rezultatov projekta v skupni transnacionalni rezultat.

4

Uvod

Zaščita tal v mestnih regijahKakovost tal, mestno okolje in modeliModel v lokalni identiteti, ki pogojuje posebnost vmnogih krajih in slednjih krajine, izvira iz značilnostilokalnih tal.Modeli, v primerjavi s koncepti funkcij tal, omogočijoboljšo orientacijo zaščite tal na krajevno zelo različnihkakovosti tal. Modele se lahko razvije za mnoge cilje.Ti se ne omejujejo, kakor funkcije tal, na ocenonekaterih značilnosti tal.Zaradi tega predstavljajo orodje, ki omogočapovezavo zahtev tal z drugimi zahtevami in jih jetreba zaščiti.

Če se sprašuje po kakovosti tal v mestu, je trebanajprej navesti sposobnosti, ki jih od tal pričakujemo,to pomeni odgovor na vprašanje, čemu potrebuječlovek tla v mestu?

Sposobnosti so izredno pestre, kar prikazujejo tudinaslednji primeri:

• Stanovanja, promet, obrt, industrija, uprava,• zelene kapacitete;• zdravstvena preventiva, preventivna zaščita pred

zdravju škodljivimi snovmi, drobnim prahom,pregrevanjem;

• oskrba in odlaganje;• pufersko delovanje klime, znižanje CO2 ;• razvedrilo, igra, šport;• odvajanje vode, ponikanje vode, pridobivanje vode;• prehrambeni sektor, vrtičkarstvo;• javna varnost, oskrba v primeru sile, komunikacija;

socialno varstvo, statusni simbol (stanovanjskiokoliš);

• habitati.

Mnoge od omenjenih sposobnosti vodijo ne le kdegeneraciji tal, temveč v veliki meri tudi do uničenjatal. Do tega uničenja pride pri izkopih zaradi talne

erozije. Mesto je danes prostor z največjimi primerierozije. Do uničenja tal lahko pride tudi zaradizatesnjevanja tal, pri čemer zatesnevanje ne pomeninujno popolnega uničenja funkcij tal.

Tla pridobijo v mestu novo okolje, to pomeni da sedeloma razvijajo pod drugimi okoljskimi pogoji kot vprosti krajini. Simboli tega okolja so zazidava, talnisubstrati, ki se tvorijo iz premeščenih tal,nakopičenega kamenja na prostem ali več substratovtehnogenih materialov, kakor so npr. gradbeni materi-al, pepel, skorje, odpadki, blato, še nadaljnjevnašanje snovi različnih oddajnikov, vnašanje innanašanje prahu (slike 1-4); obremenitev tal skoncentracijo težkih strojev (slika 4,6) kot tudisegmentacija povodja z mestnim odvajanjem vode inzatesnjevanje, sicer tudi kot posledica ukrepovnegovanja in vzdrževanja, preprečitve razvijanja talzaradi preperevanja in vnosa pepela.

Kot modeli, kljub temu da niso tako predstavljeni, jemogoče upoštevati pristope za mesto brez škodljivihsnovi ali za velike zelene kapacitete v samem mestu.

Pri razvoju zaščitnih ukrepov bi bilo treba

razlikovati med dvema dejstvoma, in sicer, ce

obstajajo primarni interesi na funkcijah tal ali na

ohranitvi tal določenega morfološkega izraza in

izvora, ali ce se tla upošteva skupaj z določenimi

modeli.

Zamisel zaščite je antropocentrična. To velja tudi zazaščito tal. To pomeni tudi, da je primarni cilj zaščitaljudi oz. kakovosti človeškega življenja. Za izvajanjezaščite tal so bili po eni strani razviti cilji zazagotavljanje kakovosti tal. Ti bi morali zagotovitifunkcije tal. Po drugi strani so bile opisane različneoblike generacij tal, ki funkcije omejujejo in blažijo.Antropocentričen pristop kakovosti nasprotuje zaščitisamih tal in tal v krajini ter tal kot dela krajine.

Pri tem ne gre, kot pri funkcijah tal, za zaščitosposobnosti le-teh, temveč za zaščito vsakih tal innjihove individualne morfološke sestave ter okolja, vkaterem so se tla lokalno ustvarila in se še ustvarjajo.To zajema tudi lokalne zmogljivosti tal.

Kot tretji način gledanja na zaščito tal bi bilo trebaomeniti modele. Tla, ljub temu da sama niso vidna,zelo močno vplivajo na druge elemente krajine in sos slednjimi spojena.

Prof. Dr. Wolfgang Burghardt, Uporabna pedologija, bio in geovede, Univerza v Duisburgu – Essnu (D).

Chair of IUSS Division 3 – Soil Use and Management, Chair ofinternational WG SUITMA – Soils of Urban, Industrial, Traffic,Mining and Military Areas.

Prah se nahaja povsod. – Sliki 1 in 2 (primerjajte): nove plasti tal

iz prahu omogočajo nastanek vegetacije na ekstremnih krajih.

Slika 3: brez čiščenja cest se oblikujejo majhne cestne dune

Slika 4: prah v luknjah na poteh za pešce.

5

Uvod

Kakšna tla srečamo mestu?

Kot posledica spremenjenega okolja prikazuje mestomnogo oblik tal, ki jih v prosti krajini ne srečamo.S tem se nam predstavi spremenjen sestoj tal. Zatoje treba računati z dejstvom, da se tla v mestihprikazujejo z drugim spektrom sposobnosti kot tista vprosti krajini.

S tem moramo na novo označiti njihovo kakovost inprimerno oceniti njihov prispevek k izpolnitvi funkcij.V mestih srečamo tla, kjer sploh ni zaslediti humusain poleg teh globoko segajoča tla s humusom kot npr.hortisol (slika 7) ali tla s fosilnimi Ah horizonti(prekrita humusna površinska tla). Nadaljnjeposebnosti so mlada nastala tla pod vplivom pepela(slika 1-4) in slojevita tla (slika 8). Tako se npr.slojevita tla lahko razume kot vezavo različnihreaktorjev s potenciali, ki so v naravi neznani.

Tla v mestu je mogoče strnjeno prikazati na naslednjinačin:

• Tla iz lokalnih naravnih okolij, kot recentna, reliktnain fosilna tla;

• tla prometnih poti (Introsole, dialeimmasole,ekranosole);

• nekultivirana tla, tla na mladih nanosih ali prekritihkamnitih slojih;

• kultivirana tla vrtov (hortisole), pokopališč(nekrosole) in odvodno ponikalo polje;

• tla emisij/imisij (suhih in vlažnih depozitov, izprašnih vnosov in iznosov).

• tla tehnogenih substratov;• tla z močnimi in/ali globoko segajočimi slojevitostmi,

mešanicami in koncentracijami.

V mestu so večkrat vidni ostanki nahajališč naravnihtal. Na gramozu tirnic železnice (delčki lintrusole)* inrazpokah v tlakovanju (diamleimmasole) se tlaoblikujejo z vnašanjem prahu med kamne in pesek .Tudi pod zatesnjenimi površinami, kot so na primerceste, lahko še naprej obstajajo tla (ekranolithe),vsekakor z omejenimi funkcijami. V mestih obstajamočna nagnjenost k zamenjavi površinskega dela tal,pri čemer nastajajo nekultivirana tla. Po drugi strani,je v več kot 50 let starih mestnih četrtih mogoče najtiobdelana tla, z visoko vsebnostjo humusa in s temvisoko rodovitnostjo in še mnogo drugimi koristnimiznačilnostmi. Tla v mestih so lahko podvržena zelovisokim vnosom snovi, kar seveda lahko na tla zeloraznoliko učinkuje.

V mestih se nabirajo zelo visoke količine odpadkov inostankov, na katerih pride do tvorbe tal pod vplivommestnega okolja. Prav tako lahko nastanejo še drugevrste nekultiviranih tal, kot so thenolithe in primešanicah z naravnimi substrati allolithe. Mnogamestna tla prikazujejo posebno sestavo (morfologijo)profila tal s slojevitostjo, mešanjem in koncentracijo,kar vpliva na mnoge značilnosti mestnih tal inocenjevanje slednjih.

Katera tla si še posebno zaslužijo zaščite?

Pri razvoju zaščitnih ukrepov bi bilo treba razlikovatimed tem, ce obstajajo primarni interesi na funkcijahtal ali na ohranitvi telesa tal določenega morfološkegaizraza in izvora, ali ce se upošteva tla skupaj zdoločenimi modeli kot tista, ki so zaščite vredni.Katalog o zaščite vrednih tleh je zato lahko zelorazličen in izhajal bi lahko iz minimuma, zahtevanegav zakonodaji o zaščiti tal.

Če se zaščito tal upošteva manj iz antropocentričneperspektive funkcij tal in bolj iz vidika danes šerazpoložljivih pojavov tal, ki bi jih morebiti jutri ne biloveč in ki se kot taka tudi ne bi mogla ponovnooblikovati, se pride do oblikovanja naslednjegakataloga:

• Antropogena tla z visoko kakovostjo v smisluizpolnitve funkcij, npr. Hortisole, izbrana tla sslojevito zgradbo;

• tla za habitate, tako na primer tiri, zapuščeneindustrijske in obrtne površine, ekstremni kraji zarastline, živali in mikroorganizme;

• tla ki pogojujejo posebno, tipično lokalno noto inimajo identifikacijsko vrednost;

• tla s funkcijo arhiva industrijske, gospodarske indružbene zgodovine, tudi mlade.

Koncentriranje tal na gradbiščih. – Slika 5, 6: 17 cm močna

kompresija tal zaradi majhnega nakladalnika.

Tla, vredna zaščite. –Slika 7, levo: hortisol;

Slika 8, desno:

slojevita tla s funkcijo

filtra za različne težke

kovine.

* Poimenovanje v posameznih mestnih tleh še ni regulirano. Imena, in z njimi povezaneznačilnosti tal, se lahko še spremenijo.

6

Uvod

Projekt Interreg IIIB Alpski prostor TUSEC-IPTechnique of Urban Soil Evaluation in City Regions –Implementation in Planning Procedures"

„Skupaj pridobiti tla“ se je jeseni 2003 glasil

Naslov otvoritvene prireditve TUSEC-IP.

„Skupaj pridobiti tla“ je bila tudi spodbuda

devetim mestom in znanstvenim ustanovam

Iz petih držav za pristop k triletnemu sodelovanju.

Z namenom ovrednotenja tal v prostorskem

planiranju.

Cilj je bil razviti postopek za ocenjevanje

naravnih funkcij in sposobnosti tal v mestnih

regijah Alpskega prostora, kot tudi strategije za

izvajanje samega postopka v občinskih in

deželnih prostorskih postopkih.

Cilji, ki jih s postopkom vrednotenja zasledujemo, so:• razvoj postopka za ocenjevanje funkcij tal in

pretvorba le-teh v občinsko delovanje;• usmeritev gospodarskega razvoja na lokacije, ki so

iz vidika zaščite tal prostorsko strpne in ekološkoskladne;

• podpiranje tlom prijaznih konceptov mestnihgradenj;

• upoštevanje pravnih razlik, veljavnih v udeleženihdržavah, posebno tiste na občinski ravni;

• spodbujanje investicij z večjo pravno in prostorsko-časovno varnostjo;

• podbujanje zavesti o tleh v mestih in njihovihokoliših, kot tudi za preventivno zaščito tal nasplošno, na vseh političnih ravneh.

Projekt TUSEC-IP je bil izpeljan v okviru pobudeskupnosti EU Interreg IIIB Alpski prostor s stranistrokovnjakov iz znanstvenega področja inprostorskega planiranj, v tesnem sodelovanju zobčinskimi in regionalnimi okoljskimi ustanovami izpetih alpskih držav - Avstrija, Nemčija, Švica, Italija inSlovenija. Projekt je bil razvit pod vodstvom referataza zdravje in okolje deželnega glavnega mestaMünchen, ki je tudi glavni odgovorni vodja projekta.

Ciljne skupine TUSEC-IP so vse tiste, ki vplivajo nastanje tal in razvoj le-teh, predvsem pa občinski inzasebni uradi za načrtovanje, politiki, kot tudi vsiuporabniki površin in tal. Sistem ocenjevanja talTUSEC nudi rešitve za postavitev načrtovalnihpedoloških vprašanj in sicer za mestne regije valpskem prostoru, ki so podvržena močnemuposeljevanju, sistem pa je mogoče uporabljati tudi vdrugih regijah.

Zakaj TUSEC-IP? – Zakaj TUSEC-IP v Münchnu?

Deželno glavno mesto München spada med najboljgosto poseljena velika mesta Nemčije. Nepozidanihzemljišč je malo in so draga. Obstaja pa tudi potrebapo primernem vedenju, katerega je potrebnoupoštevati pri skrbnem in odgovornem ravnanju s šerazpoložljivimi tlemi. Predpostavka za skrbno inodgovorno ravnanje s tlemi je znanje in upoštevanjepomena in sposobnosti tal s strani njenihuporabnikov in s strani celotnega mestnega okolja.Za to znanje pa je treba ustvariti osnove, ki bipresegale finančne in strokovne zmožnostiposamezne občine. Zato je Referat za zdravje inokolje deželnega glavnega mesta München razvilprojekt TUSEC-IP. Skupaj s partnerji in partnericamiiz znanstvenega in praktičnega področja ter sfinančno podporo EU, Zvezne republike Nemčije,Republike Avstrije in Švice, so bile začrtane nove potiin ukrojene predpostavke za spoštovanje tal vprostorskem planiranju, skladno z njihovopomembnostjo iz vidika kakovosti okolja v mestihalpskega prostora in njegove okolice.

Kateri so cilji TUSEC-IP?

S projektom TUSEC-IP (Technique of Urban SoilEvaluation in City Regions – Implementation inPlanning Procedures) bo razvit postopek zaocenjevanje funkcij in sposobnosti tal pri prostorskemplaniranju. Rezultati ocenjevanja tal bodo pripomoglik večjemu upoštevanju, v prihodnosti, vidikovpreventivne zaščite tal v občinskih in deželnihpostopkih načrtovanja, kot tudi v preverjanjih okoljsketrajnosti, ki so s slednjim povezane.

7

UvodTUSEC-IP nudi poleg sistema ocenjevanja tudistrategije njegovega izvajanja in pri tem upoštevapravne razlike v udeleženih državah. V obširni testnifazi je bil postopek ocenjevanja preizkušen naaktualnih primerih planiranja v partnerskih občinahprojekta.

Kakšni so učinki TUSEC-IP?

Kakšni so neposredni učinki TUSEC-IP:

• funkcijska knjižica z zahtevami za postopekocenjevanja tal iz vidika različnih uporabnikov inuporabnic iz različno velikih občin in držav,

• načrtovalni priročnik za ocenjevanje funkcij inznačilnosti tal s podeloškim priročnikom insmernicami za uporabnike;

• seznam za zbiranje razpoložljivih podatkov o tleh;• avtomatski digitalni instrumenti ocenjevanja (ILSE –

Information on Land and Soil Evaluation);• zbirka primerov iz različnih ravni planiranja;• katalog s strategijami izvajanja.

Od TUSEC-IP se pričakuje naslednje vplive nasrednji in dolgi rok:

• prispevek k zmanjšanju porabe tal in zemljišča;• povečanje vloge zaščite tal v občinskem delovanju;• podpora pri izmenjavi nadnacionalnega znanja in

izkušenj;• prispevek k nacionalni uskladitvi ravnanja s tlemi v

prostorskem planiranju;• prispevek k podpori bodočega nadaljnjega razvoja

gospodarskega, trgovskega in obrtniškega sektorjav alpskem prostoru.

Devet delovnih paketov TUSEC-IP

Za strukturiranje projekta je bil sam projekt, na osnovismernic upravnega odbora Interreg IIIB, razdeljen nanaslednje delovne pakete (DP):

DP 1 Priprava projekta (PREP)

Priprava ciljevRazvoj projekta, reklama partnerjev,financiranje projekta, predložitev, sestava pogodbe,razdelitev nalog.

DP 2 Transnacionalna uprava projekta (PM)

Organizacija in razvoj projekta s koordinacijovodilnega partnerja oz. deželnega glavnega mestaMünchen.DP 3 Uprava projekta ni bila zasedena in je bilaupoštevana v DP 2.

DP 4 Delo z javnostjo (INFO)

Večjezične informacije, priložene k projektu, inkomunikacijska mreža za uporabnike in uporabniceter javnost, sestava gradiva za delo z javnostjo,prevajalske storitve.

DP 5 Pravne osnove (LEG)

Primerjalna sestava pravnih osnov in pristojnosti.

DP 6 Zahteve pri ocenjevanju tal (USER)

Raziskava zahtev, ki jih imajo morebitni uporabniki pridoločenem postopku ocenjevanja tal.

DP 7 Razvoj postopkov za ocenjevanje tal (SET)

Sestava uporabniško usmerjenega postopkaocenjevanja z uvodom, preglednimi seznami in

DP 8 Testna faza v partnerskih občinah (TEST)

Praktični preizkus razvitega postopka na aktualnihprimerih planiranja v udeleženih občinah.

DP 9 Strategije izvajanja (IMPL)

Razvoj strategij za izvajanje ocenjevanja tal vprocesih planiranja.

DP 10 Povzetek ocene projekta (CON)

Kontrola uspešnosti ocenjevanja tal in izvajanje le-tega v testni fazi, sklepi za implementacijo v procesihplaniranja, predlogi za nadaljnje postopanje.

Partnerji in partnerice projekta

Projekta TUSEC-IP so se aktivno udeležile naslednjeinstitucije:

• MUC: Deželno glavno mesto München – referat zazdravje in okolje ter okoljsko preventivo (Vodjaprojekta)

• BZ_EPA: Avtonomna pokrajina Bocen JužnaTirolska, Deželna agencija za okolje

• FEA: Zvezni urad za okolje Dunaj• IGUI: Univerza Leopold-Franz, Innsbruck

Institut za geografijo• LINZ: Deželno glavno mesto Linz

Center za okolje in tehniko ter mestno planiranje• MARIBOR: Mesto Maribor

Urad za okolje• RT: Mesto Reutlingen

Urad za mestni razvoj in zemljemerstvo vsodelovanju z odgovorno osebo za okoljevarstvenopodročje

• UHOH: Univerza Hohenheim Eksperimentalnapostaja „Unterer Lindenhof“

• UNITO: Univerza v TurinuAgronomska fakulteta (Di.Va.P.R.A.).

• ZRH: Mesto Zürich – Združenje projekt TUSEC-IPKoordinacija Švice s kantonom in mestom Zürich,Kanton Graubünden in mesto Chur, IG BodenSchweiz in Združenje Familiengärten Stadt Zürich.

8

Rezultati projekta

Pravni okvirni pogojiRezultati anketiranja partnerjev in partneric projekta

Pravne zahteve strogo pogojujejo prostorsko

planiranje tako iz vsebinskega kot tudi iz

postopkovnega vidika. Pravne osnove, skupaj s

pravnimi določili o zaščiti okolja in narave,

sestavljajo pravo o prostorskem urejanju,

planiranju in gradnji.

Pri tem je mogoče najti pomembne ugotovitve v

zvezi s tlemi tudi na vseh ostalih pravnih

področjih.

Pristojnosti pri pravni opredelitvi so v državah

partnericah zelo različne.

Za dejanska stanja, katera se lahko v nekaterih

državah lokalno ali deželno samostojno ureja,

potrebujejo v drugih državah nacionalne

predpise. Tudi pojmi iz področja planiranja in

prava so v udeleženih državah zelo različni. To

velja še posebno za nemško govoreče države, kar

seveda še nadalje oteži možnost primerjave in

razprave o pravnih osnovah.

Pravne danosti določajo okvir, v katerem se lahko

ali je treba izvajati postopek ocenjevanja tal.

Zaradi tega so bile v delovnem paketu 5 „Pravne

osnove“ zajete zadevne pravne osnove v

partnerskih državah.

Pravni cilji za zaščito tal

Cilji za zaščito tal kot substrata se običajno nahajajov nacionalnem in deželnem zakonu o zaščiti naravein okolja, medtem ko se cilji za zaščito tal kotpovršine navadno nahajajo v zakonih in predpisih zanačrtovanje. To pomeni, da je zaščita tal razdeljenana dve pravni področji: (Prostorsko) načrtovalnopravo in pravo o zaščiti okolja. Kar se tiče tal kotsubstrata že obstajajo v vseh partnerskih državahpravno zastavljeni standardi v obliki mejnih inpreizkuševalnih vrednosti ter ukrepov, vezanih naobremenitve zaradi škodljivih snovi.

V zvezi s preventivno zaščito tal nemški BBodSchGzahteva trajnostno zagotovitev funkcij tal in možnostnjihove ponovne vzpostavitve. Pri tem je treba, meddrugim, sprejeti preventivne ukrepe proti škodljivimvplivom na tla. Kar najbolj se je treba izogibatiokrnitvi naravnih funkcij tal ter funkcij, ki jih tla izvajajokot arhiv naravne in kulturne zgodovine (§1BBodSchG).

Kar se tiče zaščite tal kot zaščite površine, jeomembe vredno dejstvo, da je bilo že v vseh državahpartnericah mogoče ustaliti znižanje porabe površinekot splošni cilj prostorskega planiranja. Ta cilj jepravno obvezujoč, a še ni bil opremljen s konkretnimiukrepi ali vrednostmi. Mnogo občin se je samostojnoobvezalo v okviru »Trajnostnega poselitvenegarazvoja« za zmanjšanje porabe površin na njihovemobmočju in sicer politično, z odločbo sveta.Ta obveza ima vendarle le omejen strokovni učinek,ker je prepogosto v nasprotju z gospodarskimiinteresi in jo je treba v primerjavi s slednjimizoperstaviti.

Podatkovna osnova

Vsi partnerji in partnerice projekta so bili naprošeni,naj navedejo vse pravne osnove in vrste planiranja,ki bi bile pomembni za njihovo področje zaščite tal.Anketiranje je izpeljal urad Creato & J. Leimbachers pomočjo samostojno sestavljene anketnerazpredelnice. Pri oceni je nadalje sodeloval tudiurad viaconcept (Tobias Kipp).

Kaj so tla iz pravnega vidika?

Trenutno ne obstaja na evropskem nivoju obvezujočapravna definicija pojma »Tla«. Morebiti bo prišlo dodefinicije s »Tematsko strategijo za zaščito tal«, ki joje napovedala Evropska komisija za pomlad 2006.Na nacionalni ravni obstajajo definicije v vsehpartnerskih državah z izjemo Italije. Pri definicijipojma »Tla« je treba upoštevati dve obliki pojavnosti.Tla kot oživljeno telo (substrat) in tla kot površina.Oblike pojavnosti se zrcalijo v strokovno pravnipristojnosti.

Pojem »Funkcije tal« je bil do sedaj pravnoopredeljen le v Nemčiji v zakonu za zaščito škodljivihsprememb tal in za zagotovitev starih podedovanihokoljskih bremen (zakon o zaščiti tal - BBodSchG).Zakon razlikuje naravne funkcije, funkcije rabe infunkcije tal kot arhiva naravne in kulturne zgodovine.Skladno z BBodSchG tla izpolnjujejo naslednjenaravne funkcije:

• Eksistenčna osnova in življenjski prostor za človeka,živali, rastline in organizme v tleh;

• Sestavni del naravnega ravnovesja, posebno še skroženjem vode v naravi in hranilnih snovi;

• Sredstvo za zniževanje, izravnavanje in zasnovo zarazvoj snovi na osnovi lastnosti filtriranja, odbijanja inspreminjanja snovi, posebno še za zaščito podtalnice(§2 Abs. 2, BBodSchG).

9

Rezultati projektaV vseh državah partnericah obstajajo obširna dolo-čila v zvezi z zatesnjevanjem (soil sealing) na grad-benih zemljiščih. Sestava pa je vendarle različna.

Najobsežnejša določila so doma v Nemčiji vnačrtovalnem pravu. Nemško načrtovalno pravozahteva, da se pri sestavi generalnega gradbeneganačrta ravna z zemljišči in tlemi varčno in pazljivo inda je treba poskrbeti za zmanjšanje dodatnih zahtevpo zemljiščih za gradbeno rabo, npr. ponovnouporabo zemljišč (konverzija) ali kasnejšokoncentracijo. Zatesnjevanje tal je pri tem potrebnoomejiti na nujno potrebno količino.

Tako imenovana uredba o gradbeni rabi prizazidalnih načrtih določi – v odvisnosti od vrste rabe- maksimalne vrednosti prekomerno pozidanihpovršin določenega zemljišča.

Rezultati

Iz povzetka sklopov pravnih osnov pri partnerjihprojekta je moč ugotoviti, da so pravna določila vdržavah partnericah, ne le v množici določil, temvečtudi v pristojnosti zelo različna. Tako, na primer, je vNemčiji predvsem v pristojnosti nacionalne ravni, kogre za načrtovalno in okoljsko pravo in deželna ravenima le ozek prostor oblikovanja.Na občinski ravni naj bi bile na voljo precejpomembne možnosti oblikovanja v okviru občinskenačrtovalne suverenosti za preventivno zaščito tal.Prostor za oblikovanje je pa kljub temu zelo omejen,kar je posledica konkurenčnih zahtev nad tlemi ingospodarskih interesov.

Nemško načrtovalno pravo zahteva, da se prinačrtovanju mestnih gradenj primerno vrednoti javnein privatne zahteve, pri čemer so tla le eden izmedmnogih vidikov.

V Avstriji je pravna pristojnost za prostorsko urejanjein zaščito tal pretežno v rokah dežel. Občine senahajajo v podobni situaciji kot v Nemčiji.V Švici ureja zaščito tal zakonodaja o varstvu okolja.K temu spada tudi uredba o zaščiti tal s ciljem

ohranitve »rodovitnosti tal", z mejnimi vrednostmi zaomejitev obremenjevanja tal s škodljivimi snovmi.Prostorsko planiranje se v svojih osnovah usmerja na»gospodarno rabo tal« in »urejeno naselitev dežele«.Ureditev prostorskega planiranja in izvajanje zaščitetal je vse bolj dolžnost kantonov, ki imajo na voljo tudilastne predpise. Za Švico je značilna visokaodgovornost in avtonomija občin, ki razpolagajo ssvojo lastno pravno veljavno gradbeno in načrtovalnoureditvijo.

V Sloveniji se predpisi o okolju in načrtovalnempravu, ki zadevajo zaščito tal, sestavljajo veliko boljcentralistično. Kot mlada državna skupnost inčlanica EU se njena pravna ureditev močno usmerjapo direktivah slednje.

Transnacionalna razprava o načrtovalnih postopkih inpravnih osnovah se vse bolj otežuje, zaradi različnistrokovnih izrazov v državah partnericah, kot tudizaradi problemov pri izvajanju. Zgodi se, da so pojmiza različne vsebine in pravne učinke enaki, kljubtemu da se od države do države razlikujejo.

Tla v EvropiAlpska konvencija

Ena izmed prvih pogodbenih orodij na transnacionalni ravni, kise izrecno ukvarja s preventivno zaščito tal, je Sporazum ozaščiti Alp (Alpska konvencija) iz leta 1991.Z Alpsko konvencijo se vse alpske sosednje države obvezujejoza sprejem ukrepov na področju zaščite tal, in sicer s ciljemizogibanja kvalitativni in kvantitativni okrnitvi tal, še posebno zuporabo tlom prijaznih kmetijskih in gozdarskih proizvodnihpostopkov, varčnim ravnanjem z zemljiščem in tlemi, blažiteverozije kot tudi omejitve in zatesnjevanja tal. Zato da bi doseglita cilj, so se pogodbeni partnerji obvezali s protokolom o zaščitital za spoštovanje vrste načel med katera spadajo tudi:

• sprejetje primernih pravnih in upravnih ukrepov za zagotovitizaščito tal v alpskem prostoru.

• Zagotoviti vidikom zaščite prednost pred vidikom rabe, čeobstaja nevarnost težkih in trajnostnih okrnitev funkcionalnihsposobnosti tal.

Tako, na primer, v Avstriji načrt za rabo površin (načrtnamembnosti površin) obvezujoče določa rabo tal,medtem ko pripada v Nemčiji ta funkcija zazidalnemunačrtu.

Posledice

Za sedaj ne v evropskem ne v nacionalnem alilokalnem pravu ne obstaja ugotovitev, ki bi formalnoobvezujoče predpisala uporabo postopkaocenjevanja tal. Strokovne zahteve v zvezi sprostorskim planiranjem so medtem v vsehpartnerskih državah kljub temu dosegle raven, naosnovi katere se uporabo postopka ocenjevanja vmnogih primerih planiranja predstavi kot nujnopotrebno.

To velja še posebno za primere planiranja, ki sopodvrženi strateškemu ocenjevanju okolja (SUP). Vtakih primerih se oblastem za izdajo dovoljenj, insicer v okviru ocenjevanja vplivov okolja in s tempovezanim spremljanjem okolja, pripisuje posebnoodgovornost.

Koncept evropskega prostorskega razvoja

Tudi evropski koncept prostorskega razvoja (EUREK, 1999)izrecno poudarja pomembne vidike trajnostnega poselitvenegarazvoja, ki so povezani z zaščito tal:

• nadzor nad širitvijo mest;• pametno in z viri varčno upravljanje mestnega ekosistema;• ohranitev in razvoj narodne in kulturne dediščine.

Evropska strategija zaščite tal

Zaščita tal je tudi ena od osrednjih tem 6. okoljskega akcijskegaprograma (UAP) Evropske komisije.Program zajema obdobje od 2002 do 2012. Od sedmihtematskih strategij, ki naj bi bile razvite v tem obdobju, se bo enastrategija ukvarjala z ravnanjem s tlemi v našem okolju. To je„Tematska strategija za zaščito tal“. Strategija je bilanapovedana za pomlad 2006. Pred njo je bil že od leta 2004 vteku obširen posvetovalni postopek ustanov in strokovnjakov izvseh evropskih držav članic, zato da bi postavili strategijozaščite tal na kar najširšo osnovo mogoče. S to strategijo»o zaščit tal« naj bi zaščita tal dobila enako vrednost kot zaščitavode in zraka.

10

Anketiranje v mestih in občinah

Za sestavo profila zahtev pri ocenjevanju tal so bili vokviru TUSEC-IP najprej ugotovljeni deficiti, kot tudizahteve in pričakovanja posameznih partnerjevprojekta, in sicer na osnovi izvedenih raziskav inrazprav znotraj samega projekta. Nato je bilaspomladi 2004 izvedena obširna anketna akcija v800 mestih in večjih občinah udeleženih alpskihdržavah.

Povratne informacije in ocena

Ocena je bila izvedena na osnovi 195 vrnjenihvprašalnikov (vrnjenih vprašalnikov je bilo pribl.25%). Poleg ugotovitve – iz vidika uporabnikov -potrebnih značilnosti sposobnosti sistemaocenjevanja tal, ki naj bi se ga sestavilo, je ocenaomogočila tudi dober vpogled v okvirne pogoje, izupravno organizacijskega, osebnega in strokovnegapodročja, pri praktični uporabi, in o podatkovnemmaterialu, ki je bil že na voljo v občinah in je koristenza ocenjevanje. Anketiranje je sicer omogočilo ocenitipomen vključitve oz. pretekle vključitve tal in zaščitetal v občinski postopek planiranja.

Rezultati

Največja nevarnost za tla se zrcali, na osnovisoglasnih mnenj, v prekomerni zazidavi inzatesnjevanju zaradi močne razširitve antropogenorabljevih površin. Prepoznana je bila torej potreba ponadzorovanem rastju, ob upoštevanju naravnihprostorskih danosti, in ta nudi dober predpogoj zasprejem ocenjevanja tal v prostorsko planiranje.

V vseh izpolnjenih vprašalnikih je bil tudi teoretičnopotrjen pomen tal kot zaščitene dobrine in toenakovredno z drugimi dobrinami okolja. Vsekakordo sedaj značilnosti tal v načrtovalni praksi skorajdaniso imele nobene vloge, z izjemo gradbeno

Zahteve pri ocenjevanju talRezultati občinskega anketiranja

Rezultati projekta

Temeljna zahteva TUSEC-IP je usmeritev na

potrebe uporabnikov, torej predvsem dejanske

uporabnike iz področja planiranja v mestih in

okoliških občinah. Za sestavo postopka

ocenjevanja tal, ki naj bi bil tem bližji praksi, so

bile v predhodni fazi projekta zajete zahteve

potencialnih uporabnikov iz vseh udeleženih

alpskih držav.

geoloških raziskav za mehansko primernostgradbenega zemljišča in kemične analizeobremenitve zaradi škodljivih snovi na sumljivihpovršinah in površinah s starimi okoljskimi bremeni.Vzrok za nezadostno upoštevanje je v prvi vrstipripisati pomanjkljivi zavesti o resnični funkcijskisposobnosti tal in iz tega izhajajočega pomanjkanjaposameznih pravnih smernic za zaščito tal(primerjajte poglavje »pravne osnove«).Nadalje, velja razpoložljiv podatkovni material zanezadostnega za primerno oceno tal, pri čemer jeprav na tem področju mogoče videti velike razlikemed udeleženimi državami.

Zahteve pri sistemu za ocenjevanje tal

Poudarja se torej potrebo po sistemu ocenjevanja, kibi lahko bil uporaben tudi za osebe brez strokovneizobrazbe iz področja pedologije, kajti po presojianketirancev je v le nekaj občinah na voljo osebje zzadostnimi pedološkimi kompetencami. Finančnasredstva za popolno sestavo ocene tal, ki naj bi joizvedli zunanji strokovnjaki, pa so zelo omejena.

Sistem ocenjevanja naj bi v glavnem nudil kompromismed zahtevo po največji možni kakovosti rezultatovpo eni strani in največjim možnim varčevanjem medzajemanjem vhodnih podatkov po drugi strani.

Sistem naj bi bil sestavljen modularno, zato da bizagotovili prilagodljivosti na različne zahteve glede napomembnost funkcij tal, načrtovano rabo zemljišča,regionalne, lokalne in različne pravne (npr. mejnevrednosti škodljivih snovi), naravno prostorskih (npr.nevarnost poplav) ter načrtovalne (npr. ohranitevkmetijskih območij) okvirne pogoje.

Uporaba sistema ocenjevanja je odvisna od lokalnihzahtev, zaželena pa je tudi razpoložljivostpodatkovnega materiala v različnih merilih.

Izvedba in interpretacija občinskih anket

Dr. Clemens Geitner, Markus Tusch, Univerza v InnsbruckuV sodelovanju s partnerji projekta iz različni držav.

11

Rezultati projektaNajučinkovitejša in najpopolnejša uporaba je pri tem prav tista v okviru planiranjarabe površin. V posameznih primerih lokalnega odločanja si velja zamisliti tudidopolnitev pri sestavi zazidalnih načrtov ali razglasitvi lokalnih zelenih površin.

Slika 1 prikazuje razkorak med želenim in dejanskim upoštevanjem lastnosti tal vprostorskem planiranju.

Slika 2 prikazuje, kakšne lastnosti tal so oz. naj bi bile najpomembnejše zanačrtovalne odločitve in zaradi cesar bi se jim v postopku ocenjevanja moralopripisati poseben pomen.

Slika 3. Kar zadeva rezultate ocenjevanja, obstaja potreba po povezavi le-teh vobstoje GIS in v slednjem možnost njihovega prikaza ter obdelave. Več kotpolovica anketirancev meni, da bi zadostovala preprosta karta z ocenami v obliki"visoke-srednje-skromno izpolnjevanje funkcij«. Jasno izražena je bila tudi želja,da bi omogočili tako približen in v majhnem merilu prikazan pregled kot tudi doposamezne parcele podroben prikaz; za lažje razbiranje pa ne le prikaz celotneocene, temveč tudi prikaz vmesnih rezultatov.

Slika 3 : V kakšni obliki naj bi bil v občini na voljo sistem ocenjevanja

informacij o tleh kot pripomoček pri odločanjih za ukrepe na področju

prostorskega planiranja?

Slika 1 : Za kakšno uporabo so tla primerna v postopkih planiranja (dejansko

stanje) oz. kakšno uporabo naj bi v prihodnosti obvezno upoštevali

(stanje obveznosti).

Slika 2: Katere informacije o tleh so za odločanja iz področja planiranja

pomembne? (10 najpogostejših odgovorov)

12

Rezultati projekta

Postopek ocenjevanja tal TUSECUniverza Hohenheim

Projekt TUSEC-IP se ukvarja z vrednostjo

zemlje, pomen katere sega onstran preprostega

pojma zemljišča. Pedološki strokovnjaki in

načrtovalci mest skupaj razvijajo postopek za

ekološko ocenjevanje tal, ki naj bi pripomoglo k

smiselni uporabi in ohranitvi sposobnosti tal.

Cilj je optimalno nudenje funkcij in tal tudi na

dolgi rok, ne le oblikovanje kratkoročnih in

dragih tehničnih rešitev. Prav tako pa ne smemo

šteti za samoumevno, da se okolje in kakovost

življenja stalno nižata. S temi pristopi se projekt

TUSEC-IP ne omejuje le na tla in na prosto

krajino, temveč zajema vse površine v celotni

mestni regiji. Pri tem se izkaže, da so lahko tudi

vrtne površine in celo površine industrijskih

panog ekološko visoko sposobne. Potemtakem

se »mestnih tal« nikakor ne sme upoštevati kot

stara okoljska bremena, temveč se lahko tudi

površine, ki jih je človek globoko spremenil,

izkažejo za ekološko visoko vrednostne.

Odgovarjajoči postopki ocenjevanja so bilo dopotankosti testirani, prilagojeni in verificirani. Zadeloma zapletene korake ocenejvanja je na voljoprogram na spletnih straneh. Na splošno je tudi priTUSEC-u, kot pri vsakem shematičnem postopkuocenjevanja, neizbežno potrebno preveritiverodostojnost rezultatov, in sicer s pomočjostrokovnjakov vede o tleh.

S tem je TUSEC tudi prvi postopek, ki se ga lahkouporablja na mednarodni ravni za ocenjevanjeekoloških funkcij tal. Omogoča izvedbo ocenjevanjatal, ki je neodvisno od nacionalnih določil napodročju ravnanja s tlemi in ni prikrojen le za nekodoločeno strokovno pedološko metodiko.

Skupaj z opisanim načinom postopanja, ki je zaplaniranje obvezujoče pri postopku A, dopuščaTUSEC ocenjevanje tal z nestrokovnimiinformacijami, kakršne so na voljo prav v občinah(postopek B). Postopek B je do sedaj na voljo le kotverzija beta, ki pa potrebuje še nadaljnji razvoj. Ta jesicer iz uporabniškega vidika poceni, v aktualni fazirazvoja pa se ga lahko poslužujejo le izkušenipedološki strokovnjaki.

Pomembno osnovo za ocenjevanje tal predstavljakoncept o funkciji tal, razvit v 70. letih. Pedološkistrokovnjaki in strokovnjaki iz upravnega področja soizdelali formulacije, ki zajemajo celoten spektersposobnosti tal. Paleta torej sega od pomena tal prizaščiti pred poplavami, prek nalog, ki jih imajo kotmesto za rastline, pa vse do vloge naravnega inkulturnega zgodovinskega arhiva. Kakor tudi vsidrugi moderni pristopi do ekološkega ocenjevanjatal, se tudi TUSEC-IP opira na ta vidik. Kljub temu,da je bilo že razvitih nekaj postopkov ocenjevanjatal, v mnogih točkah postopek ocenjevanja talTUSEC orje ledino. Oznaka TUSEC se nanaša naangleški akronim in pomeni: „Postopek zaocenjevanje tal v mestnih regijah“ ter se nahaja vprvi polovici imena projekta in v oznaki novegapostopka ocenjevanja tal.

V resnici uvede TUSEC vrsto inovacij. Povedati jetreba tudi, da v nobenem drugem postopkuocenjevanja tal doslej ni prišlo do tako intenzivnegarazpravljanja med načrtovalci in pedološkimistrokovnjaki. V razpravah je bilo govora o celi vrstizahtev in predstavitev napram postopku, ki pa bizahtevale še mnogo let razvoja. Kot prvo, mora bitipostopek ocenjevanja za načrtovalce enostaven, pritem pa tudi mnogostranski in načrtovalne narave inpo možnosti ne sme terjati velikih stroškov. Zapedološke strokovnjake pa je, nasprotno, temeljnegapomena strokovna plat in potemtakem vsak korakocenjevanja zahteva strokovno utemeljitev.

Rezultat teh naporov je postopek ocenjevanja talTUSEC. Trenutno gre za najobširnejši postopekocenjevanja tal. Celotni spekter funkcij tal jeocenljiv prav zaradi opisov tal, izvedenih na doslejše nedoseženi točnosti.

Časovna preglednica ocenjevanja tal

1961: Land Capability Classification (USA)

1976: FAO Framework

1995: Postopek Baden-Württemberg (zvezek 31)

1999: Hamburški postopek

2006: TUSEC

Razvoj postopka ocenjevanja tal in priročnika za

ocenjevanje tal „Manual for Soil Evaluation“

Dr. Andreas Lehmann, Susanne David, Prof. Dr. Karl Stahr,

Univerza v Hohenheimu.

Zveza, ki še ni običajna: Pedološki strokovnjaki in načrtovalcimest se pred profilom tal posvetujejo o možni uporabineposajene njive.

13

Rezultati projektaČetudi je bilo z razvojem TUSEC doseženo veliko,nekateri vidiki, ki so prišli na dan po začetkuprojekta, niso bili še v celoti udejanjeni. Takospremljajo razvoj TUSEC-a konkurenčna vprašanjasplošnega ocenjevanja funkcij tal kot tudi ocenje-vanje tipično specifične rabe in to tekom celotnegatrajanja projekta. Iz te razlike v pristopu je prišlo nadan določeno nasprotje, in sicer ocenjevanje tal izvidika celotnega obsega njenih funkcionalnosti inistočasno omejene izjave o določenih uporabah(npr. kot industrijska cona).

Ta problem se je skušalo do sedaj rešiti le eksem-plarno in približno z ocenjevanjem sub-funkcij.Ocenjevanje sub-funkcij lahko nudi odgovore navprašanja, ki pridejo na dan z nadaljnjo stopnjodetajlnosti postopka in ravni planiranja. Zato nienako, če ima enkrat prednost kakovost podtalnic prizagotovi oskrbe s pitno vodo, drugič pa se zani-manje osredotoči le na količino vode, ki jo zemljavpija in s tem prepreči katastrofalen blatni plaz.TUSEC lahko ponudi odgovor na obe trditvi.Na vprašanje po kakovosti se odgovori z ocenje-vanjem osnovne funkcije tal. Za vprašanje varstvapred katastrofami je bil izdelan modul sub-funkcij.

Dela na Univerzi v Hohenheimu so se pri temosredotočila na poglavitne korake ocenjevanja, naUniverzi v Turinu pa so bile močneje razvite rešitveza detajlno planiranje.Možnosti, ki je za mnoge partnerje zelo pomembna,in sicer ocenitve celotne – deloma nasprotujoče - sifunkcionalnosti tal, tudi v okviru TUSEC-IP ni bilomogoče zadovoljivo razviti.

Vsekakor je z zaključkom projekta na voljo podat-kovno gradivo, s katerim je mogoče, po temeljitistatistični analizi, razlikovati tipične primere, zakatere je mogoče posamično razviti specifičenpostopek za popolno ocenjevanje. Poleg teh inovacijin konceptov, pri katerih ima velik pomen trajnostnoprostorsko planiranje, so bile s TUSEC-om uvedenetudi strokovne pedološke inovacije. Tako se priTUSEC-u upošteva posebnosti mestnih tal.

Na primer, že dlje časa je znano, da voda v tleh, kijih je nasul človek, pronica veliko hitreje kot vnaravno razvitih tleh. S TUSEC-om je to spoznanjeprišlo prvič v postopek ocenjevanja funkcij. Prav takoni novost, da rastlinske korenine dosegajo hranilnesnovi v talnih agregatih na različne načine - tudi to jeprišlo v postopku ocenjevanja pri TUSEC-u prvič doizraza. Kljub nekaterim zapletenim zvezam nasprincip ocenjevanja tal navsezadnje naravnostočara. Dejansko je mogoče zajeti celotno pestrost talz manj kot ducatom talnih parametrov in nekajsplošnimi dodatnimi informacijami. Tla je bilomogoče ustrezno oceniti na osnovi podatkov sestojatal za različne globine, z navedbami vsebnostikamenja, prisotnosti humusa, tujih delcev,razraščenostjo korenin in nekaterih drugihparametrov. To je zelo pomembno, še posebnozaradi velikih razlik v sposobnosti tal, ki jih jemogoče srečati tudi na zelo majhnih območjih.Načelo, po katerem se vrši zajem pestrosti tal in sTUSEC-om oceni dvanajst vidikov funkcionalnostital, in sicer s pet-stopenjsko klasifikacijo, pojasnjujenaslednja shema.

Pri rezultatu je treba dodati, da je s TUSEC-om navoljo temeljni postopek ocenjevanja, ki ima pomem-bne možnosti razvoja. Udejanjanje opcij pa zahtevadodatna sredstva.

Načelo ocenjevanja tal TUSECV postopku A na osnovi primera:

3. Korak: Ocenjevanje

Kratice predstavljajodvanajst avtomatskoocenjenih funkcij tal in dvesposobnosti tal, ki so zanačrtovalce posebnegapomena.Priprava lahko poteka tudi spodatkovnim formularjempovršin ali informacijskimsistemom ILSE.Rezultati služijo kot osnovaza ocenjevanje kakovosti talpri prostorskem planiranju.

2. Korak: Obdelava

Postopek ocenjevanja zavsaka tla, z razlikovanjem zarazlične globine, za vsak vi-dik funkcionalnosti. Osnovoza izvedbo ocenjevanjapredstavlja strokovni pedo-loški priročnik „Bodenkund-liche Manual“ TUSEC-IPUniverze v Hohenheimu.

1. Korak: Zbiranje

Ocenjevanje kartiranja aliarhivskih podatkov.

Ocenjevanje

LIFE1‘A 5LIFE2‘A 3BAL1‘A 5BAL2‘A 1BAL3‘A 4BUF1‘A 4BUF2‘A 5ARC1‘A 5ARC2‘A 5PROD1‘A 4LEACH1‘A 1COOL1‘A 1

LIFE1‘A Življenjska osnova in življenjski prostor za ljudiLIFE2‘A Življenjska osnova in življenjski prostor za živali, rastline in mikroorganizmeBAL1‘A Vodni režim – kakovostni vidikiBAL1‘A Vodni režim – količinski vidikiBAL3‘A Režim hranilnih snoviBUF1‘A Značilnosti filtra in odbojnosti za težke kovineBUF2‘A Lastnosti kot predelovalno sredstvoARC1‘A Arhiv naravnega prostoraARC1‘A Arhiv kulturnega prostoraPROD1‘A Kraj za kmetijsko pridelovanje in proizvodnjo biomaseLEACH1‘A Sposobnost zadrževanja vode (zadrževanje deževnice)COOL1‘A Ohlajevalne značilnosti (Mikroklima)

Ključ ocenjevanja: 1 = zelo visoka, 5 = zelo majhna izpolnitev funkcije

Primarni parametri tal

Kompleksni parametri

Povezava parametrov talza vsako globino

Izračun ocenjevanjaza celotna tla

14

Postopek ocenjevanja tal UNITOUniverza v Turinu, Agronomska fakulteta (Di.Va.P.R.A.)

Postopek nadalje podpira koncepte urbanegaplaniranja, usmerjene v zaščito tal in zmanjšanjeuporabe tal in zemljišča ter s tem omogoča trajnostnoodločanje v planiranju. Omogoča tudi presojoobremenitev tal s težkimi kovinami, da bi v postopkeplaniranja vključili zaščito zdravja mestnegaprebivalstva.

Postopek za ocenjevanje kakovosti talCilj postopka UNITO za ocenjevanje kakovosti tal je:

a) Kontrola kakovosti tal na osnovi sedanje rabe;b) Poizvedovanje po potrebi sanacije;c) Preverjanje odločitev iz področja planiranja v zvezi

s kakovostjo tal ind) Ocenjevanje vplivov sprememb rabe na tla.

Postopek temelji na ocenjevanju posameznihpomembnih indikatorjev (SQI) pri presoji kakovosti tal(SQ), ki služijo kot nadaljnji korak za ocenjevanje

a) zahtev kakovosti (primernost rabe) za sedanje innačrtovane rabe zemljišč, skladno z "izdelanoosnovo lastnosti" in

b) vplivov načrtovanih ukrepov na ekološko vrednostvira tal in na izpolnjevanje pomembnih ekološkihfunkcij tal.

Indikatorji kakovosti (SQI) so fizikalne, kemične,biološke in funkcionalne značilnosti tal, ki so prika-zane kvantitativno v obliki karakteristik. SQI jemogoče porazdeliti v skupine:

a) Basic Set: Eksemplarni indikatorji za splošnoocenjevanje kakovosti tal;

b) Extended Set: Indikatorji, prilagojeni lokalnemustanju;

c) Specific Set: Indikatorji, prilagojeni specifičnimzahtevam (npr. določene oblike rabe);

d) Environmental Set: Za ocenjevanje sposobnostiizpolnjevanja pomembnih ekološki funkcij tal.

Rezultati projekta

Kot dopolnilo k sistemu ocenjevanja tal Univerzev Hohenheimu je partner projekta UNITO v okvirurabe zemljišča razvil metode ocenjevanjekakovosti tal za povezavo s postopkomprostorskega planiranja in sistemi upravljanja tal.Glavni cilj je vključitev prilagodljivega inmednarodno uporabnega postopka za izvajanjekoncepta zaščite tal v področje planiranja innadaljnjo trajnostno rabo tal.Rezultata tega dela sta pedološka priročnika innjuna pripadajoča digitalna izvedba v MS-Excelu:»Priročnik za ocenjevanje kakovosti tal« služitako kot uvod k samemu ocenjevanju kakovostital kot tudi za interpretacijo lastnosti tal, obupoštevanju različnih oblik in rab zemljišča.Razvit je bil za tiste osebe, ki ne posedujejoobširnega znanja iz pedologije in podpirapostopek načrtovalcev pri presoji kvantitativnihin kvalitativnih vplivov, ki jih imajo odločanja izpodročja planiranja na vir tal.»Priročnik za ocenjevanje morebitnih tveganj zazdravje« nudi uporabnikom pomoč (Planerjem)pri presoji vplivov obremenitev tal s težkimikovinami na zdravje prebivalstva, kar pa jeodvisno tudi od oblike rabe oz. različnointenzivnih stikov s tlemi.

Ekipa projekta UNITO je razvila še dodatne metodeza ocenjevanje tal (v obliki digitalnega orodjaMSExcel). Postopek se osredotoča na nudenjepomembnih informacij vsem partnerjem ininterpretacijo le-teh za bodoče odločitve iz področjaplaniranja. Ta omogoča partnerjem nadaljnjerazlikovanje med "dobrimi" in "slabimi" tlemi, torejocenitev kakovosti tal, skladnosti rabe tal in vplivovodločitev iz področja planiranja na vir tal.

Postopek je v »priročniku za ocenjevanje kakovostital« dokumentiran kot uvod za tiste, ki nisostrokovnjaki iz področja pedologije. Temeljni rezultatteh metod sta dva indikatorja: Indeks kakovosti tal(numerična predstavitev kakovosti tal) in vpliv spre-membe rabe zemljišča (prikazuje vpliv načrtovanihsprememb rabe na tla – pri tem se sedanjo ekološkovrednost tal kvantificira in se jo primerja s pričako-vano vrednostjo tal po spremembi rabe.

Celoten postopek je mogoče izvesti s pomočjopostopnih opisov, matematičnih enačb, predpisanihformularjev in interpretacijskih navodil načrtovalnihpredlogov. Priročnik je spremenjen v računalniškoorodje na osnovi MS-Excela, ki planerjem omogočaosredotočenje na interpretacijo rezultatov inpridobivanje za planiranje pomembnih priporočil.

Tveganje za zdravje (Human Health Risk – HHR)Cilj postopka UNITO za ocenjevanje tveganja zazdravje je nuditi opozorila o potencialni nevarnosti začlovekovo zdravje, ki bi izhajala iz tal, obremenjenih stežkimi kovinami. Visoke koncentracije imajo lahkonegativne posledice za človeka, ki pride v stik s tlemi,obremenjenimi s težkimi kovinami, prekoprehrambene verige, stika s kožo ali neposredno zoralnim zaužitjem (predvsem majhnih otrok).

Postopek oceni tveganje, do katerega pride zdoločenimi oblikami rabe zemljišča s pričakovanimi,dnevnimi absorpcijami težkih kovin. Do razlikovanjaoblik rabe tal pride na osnovi vidika, v kateri obliki inpreko katerih uporabnikov se pride v stik s tlemi.“Priročnik za ocenjevanje tveganja za zdravje” nudinačrtovalcem postopen opis postopka kot tudiodgovarjajoče informacije o ozadju.

Za izračun stopnje tveganja so potrebni številnidelovni koraki in uporaba različnih parametrov. Zaolajšanje ocenjevanja je bilo zasnovano tudi orodjeME-EXCEL.

Razvoj postopka ocenjevanja tal UNITO

Dr. Franco Ajmone Marsan, Laura Poggio & Borut Vrščaj,

Univerza v Turinu.

15

Rezultati projekta

Uporaba postopka ocenjevanja tal UNITOKontrola kakovosti mestnih tal in ocenjevanje tal iz področja planiranja

Kakovost tal in s tem tudi primernost sta ocenjeni za sedanjo rabo zemljišča in predstavljeni v oblikiindikatorja - indeksa o kakovosti tal (ISQ). Izrazitost posameznih parametrov tal je mogočepreiskati; po potrebi se lahko priporoči ukrepe za sanacijo. Na osnovi primerjanja kakovosti tal obsedanji rabi, s potrebno kakovostjo za druge oblike rabe zemljišča, je mogoče priporočiti optimalnorabo iz vidika zaščite tal.

Vpliv sprememb rabe zemljišča na tla

Sposobnost tal za izpolnjevanje pomembnih ekoloških funkcij (filtriranje in odbijanje škodljivihsnovi, zaščita podtalnice, proizvodnja prehrambenih snovi, ipd) se izračuna na osnovi ekološkevrednosti tal (environmental soil quality index, SEQ) . Indeks je indikator za ekološko kakovost tal.V okviru procesa planiranja je mogoče ugotoviti možne rabe tal in vrednosti v številkah za vsakposamezen vpliv spremembe rabe tal. V primeru spremembe rabe tal, te vrednosti v številkahocenijo predvidljiva poslabšanja (ali izboljšanja) ekološke funkcionalnosti tal v preiskovanemobmočju. Tako je mogoče oceniti vpliv, ki ga povzročijo spremembe rabe zemljišča.

Ocenjevanje obremenitve s težkimi kovinami

Obremenitev tal s težkimi kovinami se ocenjuje na osnovi pravnih okvirnih pogojev zračunalnikom. To omogoči optimalno lokalno ocenjevanje obremenitev s težkimi kovinami naosnovi odgovarjajočih deželnih in nacionalnih zakonskih mejnih vrednosti.

Ocenjevanje tveganja za zdravje

Indeks nevarnosti (RI) je indikator za navedbo nevarnosti pri človeku zaradi dnevne absorpciješkodljivih snovi, ki jih je pričakovati zaradi določene oblike rabe zemljišča. Indeks nevarnosti dajerazmerje med dnevno pričakovano absorpcijo težkih kovin in maksimalno dovoljeno količino izvidika zdravja. RI=1 pomeni tudi, da absorpcija, pričakovana iz sedanje rabe zemljišča in pove-zana s težkimi kovinami, prisotnimi v tleh, odgovarja taki količini, ki na dolgi rok, kljub absorbi-ranju, nima negativnih vplivov na človekovo telo in zdravje. Višje vrednosti pomenijo tudi višjetveganje. Nevarnost za zdravje se lahko omeji z ukrepi sanacije ali s spremembo rabe zemljišča.

Slika 1: Ocenjevanje kakovosti tal z orodjem Excel UNITO.

Slika 2: Ocenjevanje sprememb rabe zemljišča z orodjemExcel UNITO.

16

Rezultati projekta

Zajemanje podatkov o tlehViri podatkov in zahteve za postopka A in B

Postopek ocenjevanja za funkcije tal je bil razvit

za podatkovno raven (postopek A) in za pre-

gledno raven (postopek B). Skladno s prostorsko

sestavo je prišlo do različnih podatkovnih

zahtev. Potemtakem so deloma potrebne še

druge podatkovne osnove. Za postopek A se bo

izvajalo večinoma lastno kartiranje tal, medtem

ko se bomo pri postopku B nanašali pretežno na

razpoložljive podatkovne osnove.

Projekt TUSEC-IP opravlja med drugih tudi

funkcijo pripomočka za uporabnike pri potrebnih

pripravljalnih delih ocenjevanja tal. Obdelani sta

bili sestava potencialnih uporabljivih podatkovnih

osnov kot tudi orodje za oceno uporabnosti te

podatkovne osnove za postopek. Ti pripomočki

pomagajo uporabnikom pri zmanjšanju stroškov

in oceni kakovosti načrtovanih ocen tal.

ciljnega merila (priporočena orientacijska vrednost:ena na 1.000 m2). Razpoložljive karte tal so primerenvir podatkov, vse dokler so na voljo opisi tal inosnovni parametri. Primernost kart tal je odvisna odmerila in od izvornega namena kartiranja. Karte tal,ki so bile sestavljene tekom fiskalnih ocenitev tal,nudijo podatke o rodovitnosti tal na ravni zemljišča inso zaradi tega primerne za postopek A.Cilj kmetijskih kart tal je zajem značilnosti tal večjihobmočij; le-te vsebujejo obširne podatke v merilu1:25.000, zaradi cesar so primernejše za postopek B.Na splošno lahko rečemo, da so karte, ne glede nagozdarske lokalne karte, na voljo le za kmetijskepovršine.

Za postopek B so poleg omenjenih kart tal uporabneše številne druge podatkovne osnove. Popisi stanjatal so primerni viri pomembnih podatkov o tleh, obpredpostavki, da prikazujejo kraje v preiskanihobmočjih. Vse dokler so na voljo podatki, ki jih nudiveda o tleh, je treba upoštevati podatkovne osnove,ki prikazujejo informacije o sestavi tal in posameznevhodne parametre ocenjevanja. Take »sekundarne«podatke je mogoče izpeljati s preučevanjem nadaljavo ali z drugimi prostorskimi podatki, kot so npr.topografske, geološke ali hidrološke karte. Za ocenonekaterih funkcij tal so lahko v pomoč tudi informacijeo sedanji oz. zgodovinski rabi zemljišča. Tako selahko oceni, kakšne materiale je moč pričakovati vtleh in v kolikšnem ležišču bi se lahko nahajale. Kerse v mestnih – regijah večkrat naleti tudi natehnogeno spremenjena tla, za katera največkrat nibilo sestavljenih podatkov o tleh, se je treba pogostosklicevati na te sekundarne podatkovne vire.Izpeljava potrebnih podatkov o tleh vsekakor zahtevalokalno poznavanje in izvedenska strokovna mnenjaiz področja vede o tleh, občasno pa tudieksemplarična preverjanja na terenu.

Zahteve

Za oceno funkcij in sposobnosti tal so, iz vidikaodločanja, v prostorskem planiranju potrebni številnipodatki. Te je treba ustrezno kombinirati, skladno spriročnikom, za pridobiti uporabnikom koristnepodatke. Uporabniki imajo različne zahteve priocenjevanju tal, in sicer glede na to, za kakšneprocese planiranja so potrebni rezultati:

• podrobno ocenjevanje majhnih območij (merilo1:1.000 do 1:10.000);

• usmerjevalno ocenjevanje za velika območja(merilo 1:20.000 do 1:50.000 in večje).

Za zadostiti tem zahtevam, je bil razvit postopekocenjevanja za ta dva nivoja merila (nivo A in B).Za postopek A so potrebni podrobni podatki tal(konkreten profil tal, parametri tal glede na horizonttal). Take podatke si je mogoče priskrbeti le zzbiranjem na licu mesta (kartiranje tal). Za postopekB (usmerjevalno ocenjevanje) so potrebni manjnatančni podatki, za katere zadoščajo že razpoložljivipodatkovni viri. Vloženi trud je zato znatno nižji, karpa je seveda odvisno od razpoložljivosti podatkovglede na površino. Nadalje, so poleg podatkov talpotrebni tudi podatki o rabi zemljišča, geomorfologiji,hidrologiji in klimi. Kakšne vire podatkov je zaslednje mogoče vnesti in s kakšno stopnjopodrobnosti so tukaj informacije na voljo, je biloprikazano v pregledu.

Podatkovne osnove in zbiranje podatkov

Za zbiranje podatkov, potrebnih za postopek A, jetreba izvesti kartiranje tal skladno z nacionalnimi inmednarodno priznanimi metodami vede o tleh, vkolikor niso na voljo primerne karte tal. Kartiranje najbi potekalo s čim višjo gostoto posnetkov, ki jeodvisna od velikosti parcele, ki se jo želi preiskati in

17

Rezultati projektaOcena kakovosti podatkov

Pri izvedbi ocene tal se naleti na vprašanje gledekakovosti razpoložljivih podatkov in uporabnostislednjih v namene ocenjevanja. Pri tem igrakakovost vsakega parametra, pa tudi kombinacijarazličnih podatkov najrazličnejše kakovosti,pomembno vlogo pri rezultatih ocenjevanja.

Za postopek A, kjer se podatke največkrat zajemapreko kartiranja tal, sta kakovost in razlikovanjedoločena z uporabo standardiziranih metod. Če jeuporaba metod na terenu napačna ali netočna, bokakovost zajetih podatkov slaba. Posledice sonetočni do deloma neuporabni rezultati ocen oz.napačne interpretacije.

Za postopek B je kakovost podatkov močno odvisnaod že zajetih podatkov tal oz. sekundarnihpodatkovnih virov. V primerjavi s postopkom A jeizpeljava podatkov o tleh potrebna, zaradi cesar stakakovost izvirnih podatkov in popolnost slednjihposebnega pomena. Preverjanja in dopolnilapodatkov so mogoča le, ce sploh, v posameznihreferenčnih krajih. Kakovost rezultatov je močnoodvisna od možnosti izpeljave potrebnih podatkov zaocenjevanje iz razpoložljivih informacij. Ker sorazpoložljivi podatkovni vir zelo raznoliki, njihovavsebina oz. merilo pa se od primera do primera zelorazlikujeta, ni mogotce nuditi nobenega fiksnegapravila za izpeljavo potrebnih podatkov tal.

Za izbiro najbolj primernih podatkovnih virov je biloizdelano orodje, ki presodi vsebino informacij inuporabnost slednjih v postopkih ocenjevanja.

Rezultat

Zajemanje podatkov o tleh je pomemben korak pridelu. Na splošno, bi morali pri oceni tal uporabljatičim številnejše razpoložljive vire podatkov. Zapodrobnejše informacije o funkcionalnosti tal vpodrobnem načrtovanju je kljub temu potrebnopreiskovanje na terenu s pomočjo strokovnjakovvode o tleh, še posebno v mestnih območjih.

Data Tool – orodje za pregled podatkovPredhodna analiza stanja podatkov

TUSEC-IP nudi orodje, s katerih se ocenirazpoložljive osnove podatkov. Oceni sevsebino informacij in s tem povezanomožno povedno moč v oceni tal skladno spriročnikom.S pomočjo tega orodja se po eni stranilahko preiskuje, kakšni podatki sopotrebni za popolno oceno funkcij tal.Po drugi strani se spozna, kakšneinformacije omogoči postopekocenjevanja na osnovi razpoložljivegastanja podatkov.

Razpoložljivi sklopi podatkov

Pred dejanskim poseganjem popomembnih podatkih, bi si bilo trebaustvariti pregled razpoložljivih informacijza območje ocenjevanja tal.Te potencialno razpoložljive podatke biuporabniki lahko vnesli v pregledniseznam.

funkcije tal z razpoložljivim sklopompodatkov in s kakšno kakovostjo. Tako jemogoče presoditi uporabnost oz.nepotrebnost različnih podatkovnih osnovza vsakršno vprašanje.

Koristi orodja

Pri rabi orodja – sklopi podatkov sopreizkusno označeni kot razpoložljivi alinerazpoložljivi - se lahko predstaviposledice, ki bi jih imel izpad podatkovneosnove na rezultate ocenjevanja. Jasnaje potreba po določenih informacijah zapridobitev verodostojnega rezultat .Če se (za nivo A) načrtuje izčrpnokartiranje tal v preiskovanjem območju,predhodna analiza sklopa podatkov nipotrebna, ker so bili potrebni parametriciljno zajeti.Ta pa lahko nudi dragocene informacije omožnostih ocenjevanja le na osnoviobstoječih podatkov in tako tudi podpiraodločitev za ali proti kartiranju.Posebno še, ko se postavitev vprašanjomejuje na eno ali malo funkcij, jemogoče osnovne podatke morebitizmanjšati, ne da bi bilo treba vzeti vzakup velikega upada na kakovostiinformacij..

Za vsak parameter postopka ocenjevanjatal so nato prikazani najprimernejši viripodatkov.

Vsebina informacij podatkovnih virov

V središču orodja je matrica ocenjevanja,ki za vsako možno podatkovno osnovooceni vsebino informacije glede na vsakparameter postopka ocenjevanja.To centralno ponderiranje za ocenopodatkovnih osnov, v ocenjevanju funkcijtal, temelji na oceni strokovnjakov izrazličnih disciplin. V primeru razpolaganjaz boljšimi informacijami, jo je vsekakormogoče prilagoditi.

Rezultati

Predvideni parametri za ocenjevanjefunkcij tal so prikazani skupaj spodatkovnimi osnovami, ki te parametrelahko tudi najbolje prikazujejo. Nadalje, jemogoče razumeti kako oceniti, katere

Ocenjevanje razpoložljivih podatkovnih virov za ocenjevanje tal

Zvezni urad za okolje Delovna skupina za pripravo

podatkovnih virov

Sigbert Huber, Andreas Bartel, Alexandra

Freudenschuß, Zvezni urad za okolje

funkcija tal

ocenjevanjeparameterrazpoložljivo

datum

primernostkakovost

ročni/postopekocenjevanja

primernostkakovost

primernostkakovost

primernostkakovost

primernostkakovost

primernostkakovost

ocenjevanjeparameter

ocenjevanjeparameter

ocenjevanjeparameter

ocenjevanjeparameter

ocenjevanjeparameter

funkcija tal

funkcija tal

funkcija tal

18

Rezultati projekta

Metode

Kot metoda za sistematično, standardizirano pripravoje bila izbrana oblika podatkovnega formularjapovršin. Na tak način je mogoče vnesti vsepomembne informacije, ki so potrebne za načrtovanepovršine glede na ocenjevanje tal in so na voljo vdigitalnem formularju (podatkovni formular površin vMS-Excel).

Formular dopolnjuje vrsta strani s tabelami in vsakaima osnove orodja za ocenjevanje ter je povezana spodatkovnim formularjem (krovni list). Izbran je bilMS-Excel, zato da bi v nadaljevanju avtomatiziraliocenjevanje in imeli možnost nadalje razviti orodjeelektronske obdelave podatkov. Iz tega je natomogoče z lahkoto nadgrajevati aplikacije, npr. GIS,Access in podobne. Kot rezultat je prišlo donačrtovalnega predloga kot grobe orientacije iz vidikazaščite tal.

Za razumevanje podatkovnega formularja in orodjatabele je bil sestavljen vodič za rokovanje spodatkovnim formularjem, zato da bi razjasnili vsakovrstico in vsako tabelo gradiva.

Nadaljnji razvoj digitalnega postopka ocenjevanja

Podatkovni formular je bil najprej preverjen vpredtestni fazi spomladi 2005 v postopku B.Kot prvi rezultat je prišlo na dan, da je bilo potrebnoza postopek A razviti drugačen podatkovni formularkot za postopek B.

Med tem časom pa je način postopanja digitalnegazajemanja podatkov in avtomatiziranega ocenjevanjenačeloma prepričal projektne partnerje.

Zajemanje in ocena podatkov talPodatkovni formular površin

Podatkovni formular površin je bil razvit na

osnovi zahteve partnerjev, udeleženih v projektu

(planerjev), da bi razpolagali z metodo in

pripomočkom, ki bi učinkovito in s prikazom

rezultatov povzemal postopek ocenjevanja tal, ki

je bil izdelan in predložen v okviru projekta.

Rezultat naj bi bil pri tem upoštevan kot grob

načrtovalni predlog iz vidika zaščite tal.

Tako je bil za postopek ocenjevanja Univerze Hohen-heim v postopku A tudi razvit digitalni postopek.S tem je bilo mogoče rezultate integrirati v podatkovniformular. Paralelno je bila razvita programska opremaILSE na Univerzi v Innsbrucku, ki prav tako nudipodatke iz postopka A ocenjevanja tal.

Osnove in zajemanje podatkov

Na začetku obdelave se nahajata zajemanjerazpoložljivih podatkovnih osnov in njih ocena (orodjepodatkov). Načeloma naj bi delo izvedli le enkrat inbi nato veljalo za celotno testno območje.

Izbira postopka in omejitev delnih površin

Pred pričetkom dela je najprej treba določiti, pokakšnem postopku naj bi se delalo. Zaradi točnostiinformacij se nudi možnost, na ravni načrta rabezemljišča, delovanja na tako imenovani „Če“- ravni(če bo potrebno izpeljati načrtovano sprememborabe), skladno s postopkom B. Ta območja sovečinoma zelo velika in zato niso primerja za jemanjevzorcev.

Če gre za manjša območja (navadno za gradbenazemljišča), je "če" odločitev že padla in se je trebaodločiti še za »kako«. Kako se načrtovanje izvaja?Tu pride v poštev postopek A.

Delovne faze skladno s podatkovnim formularjemnivoja B:

a) Omejitev delnih območij se izvede na osnovienotnih vrst in tipov tal . Pri tem pa je treba pazititudi na to, da delna območja ne postanejopremajhna, drugače je delo prenaporno. Nimogoče dati splošne izjave, ker so delna območjaodvisna od dejanskih naravnih danosti tal.

b) Obdelava skladno z vodičem.

Delovna skupina za opis območja

Waltraud Pustal, krajinski arhitekt v svobodnem poklicu,krajinska ekologija in planiranje Pustal , skupaj s Christine

Schimpfermann, Reutlingen Služba za mestno planiranje inReto D. Jenny, Prostorski načrtovalec, Sent (CH).

Površina tal v Reutlingen-Sickenhausenu. Slika: Waltraud Pustal.

19

Rezultati projekta

Prototip podatkovnega formularja za testno fazo

Nivo A: Izvedba posnetkov tal in ocenjevanje npr.skladno z »uvodom za zajemanje vzorcev tal«(Univerza Hohenheim, Julij 2005) v prilogi.

Skupaj z obdelavo skladno s podatkovnimformularjem nivoja A.

a) Ugotovitev potrebnih vzorčnih točk skladno znaravo planirane rabe/zazidave. Obdelava kakorzgoraj.

b) Obdelava skladno z vodičem.

Strokovne zahteve

Obdelava na nivoju A ni mogoča brez osnovnegaznanja iz področja vede o tleh, ker je pogosto prioceni podatkovnih osnov treba sprejemati temeljnaodločanja. Na nivoju A je izvedba vzorčenja talmožna le s pomočjo strokovnjakov iz področja tal.Prenos rezultatov iz digitalnega programa zaocenjevanje (npr. ILSE) je po drugi strani mogoč spomočjo osebja z osnovnim znanjem iz področjavede o tleh.

Ocena rezultatov

Rezultat je predlog načrtovanja kot groba orientacijaiz vidika zaščite tal v obliki tabele. Pri tem gre za prvikorak v smeri standardiziranega pridobivanjarezultatov. Tabele ocenjevanja, ki služijo za osnovo,je mogoče razbrati v podatkovnem formularju.Določene lastnosti tal imajo pri ocenjevanju različnopomembnost. Pomembno pri tem je, da so ti moduliza uporabnike razumljivi in prilagodljivi tudi nalokalne pogoje. Vodic ponuja tudi svetovanje zauvrstitev rezultatov še posebno tistim, ki nisostrokovnjaki iz tega področja. Slika levo: naslov strani opisa območja B ravni testnega območja

"Hau".

Slika desno: ocenjevanje primernosti za rabo skupaj z rezultati

ocenjevanja za funkcije tal iz opisa območja B ravni testnega

območja "Hau".

Odgovoren za opis območja

Waltraud Pustal, krajinska ekologija in planiranje Pustal, Pfullingen.

Ocena postopka iz vidika referentke

Po razvoju podatkovnega formularja in izvedbe večkot 20 testnih primerov smo prišli do sledečihrezultatov:

1. Ocenjevanje tal po postopku A Univerze Hohen-heim se zdi primerna za ocenjevanje tal vnezazidanih in zazidanih območjih. Razbere selahko točno razlikovanje površin, ki so primerneza različne rabe ali ki so vredne zaščite.

2. Ocena tal po postopku A Univerze v Hohenheimuse zdi v mnogih točkah še potrebna izboljšav.Delo osebja, brez znanja iz področja pedologije,terja pri ocenjevanju skladno s sekundarnimipodatki (karte o tleh in druge informacije) veliko

časa. Stalno se dogajajo primeri, ko je potrebensprejem strokovnih odločitev, če se želi izvestipravilno ocenitev.

3. Uporaba podatkovnega formularja za površine sezdi zelo obsežna, vendar pa se poraba časaomejuje na fazo uvajanja pribl. 3 dni oziromanajveč 15 do 30 minut za vsako delno območje.

4. Na koncu je v vsakem primeru potrebnopreverjanje verodostojnosti vsakega pridobljenegarezultata, zato da bi lahko prepoznali morebitnenapake vnašanja.

20

Rezultati projekta

Začetno stanje

Cilj projekta TUSEC-IP je oblikovanje sistema zaocenjevanje tal v mestnih območjih, ki naj bi enistrani predstavljal osnovo za kompleksne, gospo-darsko osnovane metode, po drugi strani pa bi gauporabniki, to pomeni praviloma načrtovalci vobčinskih upravnih ustanovah, kar najbolj enostavnoin pregledno uporabljali.

Zato da bi izpolnili zahtevo po uporabniku prijaznirabi, je bil v sodelovanju s podjetjem GRID-IT Gesell-schaft für angewandte Geoinformatik mbH – Podjetjeza uporabno geoinformatiko, Innsbruck, razvitinformacijski sistem, osnovan na internetu ILSE(Information on Land and Soil Evaluation).V ILSE se spremenijo metode in algoritmi pedo-loškega priročnika za ocenjevanje funkcij tal nanivoju A. Razen tega se tu vnaša pojmovne razvojetako imenovanega podatkovnega formularja tal, kiopisuje in zaznamuje načrtovano območje.

Platforma spletnih strani

Za uporabnike je tako mogoče izvesti postopekocenjevanja s pomočjo običajnega brskalnikaspletnih strani (Microsoft Internet Explorer, MozillaFirefox, Opera, Netscape). Za uporabo ILSE se jetreba javiti z geslom, ker sistem vsebuje tudi številneinformacije za upravljanje dostopnih pravicuporabnikov in skupin uporabnikov.Na ta način je zagotovljeno, da so podatki talpreiskovanega območja na ogled le pristojnimustanovam in da jih lahko spreminjajo le pooblaščenireferenti.

Vnos podatkov

ILSE nudi uporabniški grafični vmesnik (glejte sliko.)za vnos podatkov na treh ravneh, ki se jih izbere vmenijski vrstici:

Ocenjevanje podatkov talILSE – Information on Land and Soil Evaluation

Za enostavnejše in uporabniku prijazno

ocenjevanje podatkov tal je bil v sodelovanju s

podjetjem GRID-IT Gesellschaft für angewandte

Geoinformatik mbH, Innsbruck, razvit infor-

macijski sistem ILSE (Information on Land and

Soil Evaluation), osnovan na medmrežju.

V ILSE se izvajajo metode in algoritmi pedo-

loškega priročnika, ki ga je razvila Univerza v

Hohenheimu za ocenjevanje funkcij tal na nivoju

A. Rezultate ocenjevanja je mogoče predstaviti v

obliki tabele ali pa jih uporabljati za predstavitev

kart in načrtov, kot tudi za nadaljnje analize v

geografskem informacijskem sistemu.

• celotno preiskovano območje• točka profila oz. izkop• talni horizont

Če so že na voljo digitalni podatki, jih je mogočenaložiti v ILSE s pomočjo funkcije uvoza. Za to jepotrebna le klasifikacija in pretvorba podatkov izrazpoložljivega formata v izmenjevalni format ILSE,ki je specificiran v datoteki excel in dokumentiran vnavodilih o uvozu.

Ocena shranjenih podatkov

Ocena ILSE poteka po več korakih.Najprej se iz vnesenih podatkov tal izračunakompleksne parametre kot tudi uporabne sposobnostpolja, koeficientne vrednost prepustnosti (kf –vrednost) ali zmogljivost kationske izmenjave.Nadalje, se poveže elementarne in kompleksneparametre skladno z metodami, ki so prikazane vpedološkem priročniku za vse horizonte točke profila,in s tem se pride do ocene funkcionalnosti tal zavsako točko profila. Kot rezultat teh delovnih faz senazadnje pridobi oceno vsake funkcije tal skazalnikom med 1 (zelo visoka funkcionalnost oz.spodobnost) in 5 (zelo nizka funkcionalnost oz.sposobnost).

Za uvožene podatke obstaja možnost izvajanjaocenjevanje, ki za vsak horizont in vsako točko profilani postopno, temveč avtomatsko za vse točke profilapreiskovanega področja. Morebitni nastali problemi –kot npr. Pomanjkanje parametrov – se zapišejo vdatoteko Log.

Za način delovanja ILSE je nepomembno, čeodgovarjajoči podatki tal izhajajo iz laboratorijskihanalizah, iz kartiranja tal ali razpoložljivih podatkovnihvirov, če je zagotovljena želena kakovost in

Delovna skupina za informacijski sistem ILSE

Dr. Clemens Geitner, Markus Tusch, Univerza v Innsbrucku;Dr. Hannes Kleindienst, Michael Fecht, GRID-IT.

21

Rezultati projektavsebinska razrešitev podatkov (primerjajte orodjepodatkov). Pri tem je treba paziti na popolnostvnosov, ker je ocena vseh funkcij tal mogoča le, koso na voljo vsi pomembni parametri - v ILSEoznačeni z rdečo. Če ne bi bili na voljo nekateriparametri, so vsekakor ocenjeni tisti parametri, ki netemeljijo na manjkajočih.

Izbira rezultatov ocenjevanja

Rezultati ocenjevanja so prikazani za vsako točkoprofila in jih je mogoče prikazati tudi v posameznempredogledu za tiskanje. S pomočjo funkcije izvoza jemogoče shraniti te rezultate, kakor tudi izračunanevmesne rezultate (kompleksne parametre, ocenjenelastnosti tal), po izbiri za vsako točko profila, v trehformatih:

• enostaven ASCII- tekstni format za predstavitev vtabelah;

• ESRI-Shapefile, ki temelji na koordinatah xy točkeprofila za nadaljnjo uporabo v GIS;

• ILSE-univerzalni format.

Nadaljnja obdelava v GIS-u

Sicer nudi ILSE osnovne kartografske funkcije zapredstavitev preiskovanega območja in točk profila,za sestavo primernih interpretiranih kart pa jevsekakor potrebno uvoziti rezultate v en programkartografiranja ali idealno v geografski informacijskisistem (GIS). Tu je mogoče rezultate ocenjevanja poeni strani pregledno prikazati in enostavno ter jasnopredstaviti, po drugi strani pa so možne še nadaljnjeprostorske analize (npr. tudi prekrivanje podatkovnihplasti z razpoložljivimi podatkovnimi podlagami), kiomogočajo integriranje ocenjevanja tal v instrumenteprostorskega planiranja.

Premestitev razpredelka »delovanja ILSE«Slika 2: Kartografski prikaz rezultatov ocenjevanja "funkcionalnosti

življenjskega prostora za živali in rastline" v preiskovanem

območju kasarne Funkkaserne pri Münchnu.

Slika prikazuje možno obliko prikaza rezultatov za preiskovanoobmočje kasarne „Funkkaserne“ v Münchnu. Z ILSE je biloocenjenih in izvoženih 161 točk profila in kartografsko pripravljenihv ArcGIS. V konkretnem primeru se je, zaradi debelo zrnatih,apnenčastih tal, izkazala srednja do visoka funkcionalnost karzadeva primernost območja za življenjski prostor redkih živali inrastlin, iz česar je mogoče izpeljati določeno vrednost zaščite tehtal.

Slika 1: ILSE-uporabniški vmesnik (Screenshot).

Uporabniški vmesnik ILSE je mogoče prikazati v štirih jezikih –nemščini, angleščini, italijanščini in slovenščini. V levem deluse nahaja pregleden prikaz celotnega preiskovanega območja,ki ga je mogoče v ozadju dopolniti z ortofoto, topografskimikartami ali načrti. Posamezne točke profila je tukaj mogočeizbrati s klikom na miško v oknu karte ali z iskanjem pobesedilu. Na desni strani so prikazane podrobne informacije zadelovno območje, za posamezne točke profila (skupaj zrezultati ocenjevanja) oz. talni horizont.

Slika 3: Informacije o točki profila v geografsko informacijskem

sistemu (Screenshot iz ArcGIS 9.1).

Sosednja slika prikazuje detajl istega preiskovanega območja vArcGIS 9.1. V desnem delu slike je mogoče najti pregled nadpodatki tal, izvoženih iz ILSE, skupaj z rezultati ocenjevanja za10 funkcij tal.

22

Rezultati projekta

Strategije in ukrepiSklepne točke projekta TUSEC-IP

Da bi rezultate lahko tudi dejansko uporabili, je

bil že od samega začetka projekta izoblikovan

razvoj strategij za izvajanje projekta TUSEC-IP.

Projekt ne sme ostati le v obliki koncepta oz.

teoretičnega dela na papirju.

Cilj tega delovnega paketa je bil prikaz možnosti,

s katerimi bi za ocenitev funkcij tal bilo mogoče

dopolniti že razvit instrument, ki bi v različnih

postopkih prostorskega planiranja deloval kot

stabilen sestavni del. Pri tem naj bi se čim bolj

upoštevalo obstoječe nacionalne razlike v

načrtovalni praksi.

Želeni rezultat je izdelava kataloga s konkretnimi

predlogi, ki naj bi zagotovili dejansko in učin-

kovito dopolnitev v občinski politiki zaščite tal.

Da bi lahko prišli do navodil za strateške ukrepe,

so bili ocenjeni rezultati iz sledečih delovnih

paketov:

• Delovni paket 5 „Pravne osnove„;

• Delovni paket 6 „Zahteve pri ocenjevanju tal„;

• Delovni paket 7 „Postopek ocenjevanja tal„;

• Delovni paket 8 „Testna faza„.

• Za detajlno, do parcele nadrobno ocenjevaje, sopotrebna lastna zajemanja podatkov. Za manjšeobčine, ki ne razpolagajo s strokovnim osebjem zapodročje tal, se za zajemanje podatkov svetujepooblastitev zunanjih strokovnjakov.

• Posluževati bi se bilo treba izkušenj iz LA 21-postopkov za razvoj strategij izvajanja oz. povezavza ocenitev tal s tekočimi LA 21-postopki.

• Ustvariti bi bilo treba zavest o pomenu tal kotdobrini vredni zaščite, in to pri odgovornih osebahza planiranje, politikih in predvsem pri prebivalstvu.

Z izvedbo testne faze v delovnem paketu 8 so prišlena dan pomembne informacije o rabi virov, kakovostipostopka ocenjevanja tal, pomenu in učinkovitosti, kijih je ocenjevanje tal doseglo v vsakem postopku in okakovosti izpeljanega postopka planiranja.

Ocenitev rezultatov delovnega paketa 5: „Pravneosnove“ je za razvoj strategij prikazal sledečapomembna sporočila:

• Na EU ravni in v posameznih pravnih ureditvahdržav partneric ne obstajajo določila oz. smernice,ki bi zahtevale ali preprečile uporabo TUSEC-IP vsvoji trenutno obstoječi obliki.

• V državah partnericah ne obstajajo pravnesmernice, ki bi pogojevale vsebinske zahteve pripostopku ocenjevanja tal.

• Pravne smernice, ki bi zahtevale obvezujočedopolnjevanje rezultatov ocenjevanja tal v postopkeprostorskega načrtovanja, ne obstajajo.

Rezultati odgovorov delovnega paketa 6 »Zahteve priocenjevanju tal" so bili zelo poučni. Za izvajanjeTUSEC-IP so pomembna sledeča poznavanja:

• Uporaba sistema ocenjevanja je zelo pomembna,še posebej na ravni planiranja rabe površin oz. - vposameznih primerih - pri sestavi zazidalnihnačrtov, ureditvi zelenih površin, dejanskih lokalnihodločitvah za projekte zidanja in v okvirupreverjanja skladnosti z okoljem.

• Namesto, da bi (kot se je vse do sedaj dogajalo)preverjali lastnosti tal le pri oddaji gradbenihdovoljenj, se priporoča pridobivanje spoznavanjatal že v zgodnjih fazah planiranja.

• Treba bi bilo ciljati na možnost dopolnjevanjarezultatov ocenjevanja v krajinskem planiranju, npr.pri omejitvi nadkrajevnih zelenih con.

• Dobrodošli so predlogi za optimizacijo pravnihdoločil.

23

Rezultati projekta

Ukrepi, ki naj bi omogočili, podpirali ali spodbujaliizvajanje ocenjevanja tal, so bili razviti na različnihravneh:

• Cilji za zaščito tal

Uporabo postopka za ocenjevanje tal naj bi bilomogoče izpeljati iz občinskega ciljnega sistema zapreventivno zaščito tal in se na slednjega tudisklicevati. Mnoge občine so v okviru trajnostnegarazvoja med tem časom obdelale vzorce in/ali ciljeza trajnostni razvoj ter določile obvezujočeusmerjevalne okvire za njihovo delovanje. Ciljizaščite tal so pri tem pomemben sestavni delzavestnega ravnanja z naravnimi viri.

• Prostorsko planiranje

Da bi to postalo stalna sestavina v prostorskempostopku planiranja, si je treba prizadevati zapripravljenost sprejemanja postopka ocenjevanjatal in ga podpirati. Načrtovalcem občinskih uprav innačrtovalnim uradom, ki se ukvarjajo s prostorom,zmogljivostjo postopka ocenjevanja in njegovimiprednostmi, je treba posredovati izkoristek izposluževanja tega in podatke o njegovi kakovosti.Pri tem so koristni številni ukrepi kot npr. TUSEC-IPnačrtovalni priročnik, objave projekta (brošure,publikacije) izobraževanje in ponudbe dopolnilnegaizobraževanja na temo mestnih tal in ocenitev tal.

• Pravni okvirni pogoji

Treba je razjasniti dejstvo, da je postopekocenjevanja tal primeren instrument, če se želi bitikos obstoječim pravnim zahtevam oz. možnostimdelovanja, ki izhajajo iz sedanjega pravnega stanja.Glede na evropske strategije zaščite tal bo ELSA(European Soil and Landuse Alliance) skušala prekobstoječega omrežja vplivati tako, da bo ocenitevtal lahko dobila svojo pot tudi v urbanih območjih.Razpoložljive možnosti delovanje je mogočeizkoristiti na državni ravni.

• Informacijske osnove

Z rezultati, ki izhajajo iz uporabe postopkaocenjevanja tal, se sestavijo informacijske osnove,ki bi morale postati sestavni del sistemaocenjevanja tal in sistema spremljanja, če bi želeliodgovoriti na sledeča vprašanja:- Kje se v občinskem območju nahajajo tla, vredna

zaščite?- Katere rabe (ki bi jih bilo treba načrtovati) so v

občinskem območju ekološko skladne z določenovrsto tal?

- Kakšna tla in v kolikšnem obsegu (površina) sobila prizadeta in/ali poškodovana in /ali uničena ssedanjo oz. načrtovano rabo v občinskemobmočju?

• Občinska praksa

V načrtovalnem priročniku je prikazano, kakšneosebne ter finančne in časovne potrebe nastopijo zuporabo ocenjevanja tal. Z načrtovalnimpriročnikom je mogoče razbrati potek in možnopovezavo v postopku planiranja. Z ILSE (Informati-on on Land and Soil Evaluation) bo ocenjevanje taldostopno vsem zainteresiranim, saj bo precejpraktično in priročno.

• Izobraževanje in komunikacija

Uporaba postopkov ocenjevanja tal (načrtovalnipriročnik, orodje ocenjevanja na osnovi obdelavepodatkov ILSE) se potencialnim uporabnikovpribliža prek različnih medijev (zgoščenke,publikacije, spletne strani). Za nadaljnjo širitevmetode TUSEC-IP so na voljo dejavnosti ELSA,spletna platforma http://www.tusec-ip.org/ inprireditve ter izobraževanja.

• Izkušnje in priporočila partnerjev

Stanja, specifična za lokalne danosti, in izkušnje iztestne faze nudijo pomembno informacijsko osnovoza razvoj lokalno prikrojenih rešitev, ki zadevajopredvsem organizacijsko povezavo in porazdelitevdel (kartiranje tal, ocenitev, razbiranje innačrtovalno pripravo).

Ukrepi za izvajanje ocenjevanja tal

24

Rezultati projekta

Informiranje in delo z javnostjoResor za zunanjo in notranjo komunikacijo

Cilji delovnega paketa 4 »Informiranje in delo z

javnostjo« prikazujejo same rezultate projekta, in

sicer preko:

• Osveščanja občin in regij, krajevnih enot,

lokalnih in nacionalnih političnih organov in

javnosti o potrebah trajnostnega upravljanja s

tlemi v alpskem prostoru oz. deželi, ker je hitra

rast mest povezana z vedno večjo omejitvijo

razpoložljivih tal;

• Izdelava metod in strategij za postopek

prostorskega planiranja s pomočjo

raziskovalnih inštitutov in univerz z vključitvijo

lokalnih institucij, strokovnjakov in

interesentov, ki se zanimajo za globlje

poznavanje vira tal.

Te cilje je mogoče doseči le z izvedbo velikega

števila akcij, ki so se pričele še pred samim

zagonom projekta in se bodo nadaljevale tudi po

zaključku slednjega.

Spodbuda in javna predstavitev projekta TUSEC-IPsegata v leto 2001 in se bosta uradno zaključila sportalom spletnih strani 31. decembra 2006. Od tegadatuma naprej bo prišlo do javne objave in širitveprek spletnih strani Zveze za zemljo evropskih mestin občin ELSA e.V., www.bodenbuendnis.org, indeželnega urada za okolje avtonomne pokrajineBocen, www.provincia.bz.it/agenzia-ambiente.

K najpomembnejšim dejavnostim dela z javnostjo ininformiranja spadajo, poleg portala na spletnihstraneh (glejte razpredelek), priprava projekta,nudenje informacijskega materiala, izvedba medijskihakcij v okviru konferenc in letnih srečanj, podpora priizvajanju anketnih akcij v občinah in državahpartnericah, prevajalske storitve v odgovarjajočihjezikih držav partneric in Eu, kot tudi pripravarezultatov projekta.

Priprava projekta

Prve osnovne priprave za pobudo projekta TUSEC-IP Interreg IIIB so se pricele ob priložnosti delavnice,organizirane v Lindenu (D) 16. in 17. julija 2002.Odgovarjajoče projektne ideje, o katerih se jepredhodno bilateralno razpravljalo v Zvezi za zemljoevropskih mest in občin in med partnerji, so bilestrnjene v ožjo skupno zasnovo, ki je privedla dovloge projekta.

Zgibanke

Zgibanke so bile prevedene v štiri jezike (nemščino,angleščino, italijanščino in slovenščino) in so na voljov tiskani in digitalni verziji. Zgibanke v strnjeni oblikipredstavljajo projekt TUSEC-IP.

Glasila (TUSEC-IP newsletter)

Glasila TUSEC-IP bodo, vse do zaključka projektaleta 2006, objavljana v šestih izdajah revije Zveze za

Delo z javnostjo in portal spletnih strani

Odgovorna oseba za delo z javnostjo: Dr. Walter Huber (dojunija 2004), Dr. Giulio Angelucci, Dr. Giovanna Dessi, Monica

Stefani, Deželna agencija za okolje – avtonomna pokrajinaBocen – Južna Tirolska.

Gostovanje spletnih strani in upravljanje podatkov:"Informatica Alto Adige SPA" – "Südtiroler Informatik AG".

zemljo evropskih mest in občin ELSA e.V. „local land& soil news“ . V teh glasilih se je z delnimi rezultatiredno obveščalo o poteku projekta. Glasila je mogočenaložiti tudi iz spletnih strani TUSEC-IP.Za koordinacijo glasila je poskrbel „blue! advancingeuropean projects“.

Anketna akcija

Anketna akcija, kot sestavni del delovnega paketa 6"Zahteve pri projektnih partnerjih", je služila istocasnoza spoznavanje projekta TUSEC-IP v 800 obcinah indržavah partnericah projekta (Nemcija, Italija,Avstrija, Slovenija in Švica). Povratne informacije inocena pribl. 25 % anket so prikazale pozitiven odzivna projekt TUSEC-IP.

Delavnice in konference

Poleg številnih delavnic v povezavi z različnimidelovnimi paketi, med katerimi je prišlo do intenzivnetransnacionalne delovne izmenjave, so bile v javnemokviru prirejene še naslednje prireditve:

Brošure TUSEC-IP in kongresno gradivo. Priprava informacijskega

materiala je bila namenjena za odgovarjajoče konference in

simpozije in nudena za specifično uporabo kot del PR dejavnosti.

25

Rezultati projekta• 1. Letni sestanek in otvoritvena konferenca 15. in

16. septembra 2003 v Münchnu;• 2. Letni sestanek 13. in 14. septembra 2004 v

Stuttgartu-Hohenheimu;• 3. Letni sestanek 29. in 30. septembra 2004 v

Zürichu;• Zaključna konferenca 4. in 5. maja 2006 v Tutzingu.

Poleg posamezni pobud je bil projekt TUSEC-IPpredstavljen javnosti tudi na zunanjih prireditvah in vstrokovnih krožkih med katerimi naj omenimo:

• od 16. do 20. Julija 2003 „Interregio 2003 – DreiLänderSchau am Reschensee“, v Graunu, Italija;

• od 16. do 17. oktobra 2003: SestanekEUROCITIES Environment Committee v Pragi,Češka;

• od 16. do 17. oktobra 2003: Mednarodna delavnica„Managing the Underground Water as a Source ofDrinking Water“ v Mariboru (Slovenija);

• 14. januarja 2004: Predavanje na temo „UrbaneBöden und die Bewertung urbaner Böden“ (mestnatla in ocenjevanje mestnih tal) pri ETH v Zürichu,Švica;

• od 1. do 2. marca 2004: Konferenca „Bodenschutz– europäisch und lokal“ (Zašcita tal – na evropski inlokalni ravni) v Berlinu, Nemcija;

• od 10. do 11. maja 2004: Letni sestanek avstrijskihpedoloških družb na Dunaju, Avstrija;

• od 13. do 15. aprila 2005: „CABERNET 2005 –International Conference on Managing Urban Land“v Belfastu, Velika Britanija.

• Letne konference ELSA: 3. - 4. aprila 2003 vAugsburgu, Nemčija; 23. - 24. septembra 2004 vBocnu, Italija; 6.-7. decembra 2005 v Krems /Stein, Avstrija.

Delo z občili

Celotni potek projekta TUSEC-IP so spremljalaobčila, kar je izčrpno prikazano v zaključnem poro-čilu delovnega paketa 4 „delo z javnostjo in infor-miranje«.

Portal spletnih strani: www.tusec-ip.orgPortal spletnih strani www.tusec-ip.org je

za projekt TUSEC-IP najpomembnejši

organ informiranja in komunikacije.

Ta nudi direktno izmenjavo informacijmed partnerji projekta s pomočjoIntraneta in s pomočjo medmrežjaomogoča predstavitev rezultatov projektajavnosti.

Spletna stran je sestavljena v treh jezikih:nemščini, italijanščini in angleščini in jenamenjena tako udeležencem projektakot tudi zainteresirani javnosti.

Na ta način je tudi koristen in učinkovitinstrument za podporo projekta in zaosveščanje javnosti na temo ocenjevanjatal v mestnih regijah alpskega prostora.

> Testna faza in partnerske občine> Strategije izvajanja> Povzetek ocenjevanja projekta

• Partnerji

> Seznam z naslovi odgovornih osebprojekta

• Novosti

> Aktualne informacije in termini> Glasilo TUSEC-IP> Napotki o prireditvah> Namigi za branje na temo

ocenjevanja tal, mestnega inkrajinskega planiranja, trajnosti,deželne politike ipd.

• Best practice

> Konkretni primeri za dejavnostiocenjevanja tal (izven TUSEC-IP)

• Povezave

> Organizacije v mednarodnem okoljuInterrega, Eu, alpskega prostora

> Projekti in programi> Organizacija projekta> Časovni okvir poteka projekta

Iz teh spletnih strani je mogoče naložitivse javno dostopne rezultate ininformacije o projektu TUSEC-IP. Popoteku projekta (konec leta 2006) bo naspletnih straneh Zveze za zemljoevropskih mest in obcin ELSA na naslovuwww.bodenbuendnis.org in deželneagencije za okolje – Bocen na naslovuwww.provincia.bz.it/agenzia-ambiente navoljo celotna dokumentacija.

Po narocilu deželne agencije za okolje izBocna bo spletne strani upravljalo inposodabljalo podjetje „Informatica Alto

Aldige SPA – Südtiroler Informatik AG“.

Moduli spletnih strani sestavljajo izbornapolja s sledečo vsebino:

• Projekt

> Cilji projekta TUSEC-IP> Storitve in rezultati> Organizacija projekta> Časovni okvir poteka projekta

• Delovni paketi

> Transnacionalno upravljanje projekta> Delo z javnostjo in informiranje> Prave osnove> Zahteve pri ocenjevanju tal> Razvoj postopka za ocenjevanje tal

Organizacija nastopa na spletnih

straneh

Odgovorni: Deželna agencija za okolje

Bocen; Zasnova: Reto D. Jenny, Sent(CH); Priprava in oskrba: Podjetje

„Informatica Alto Adige SPA – Südtiroler

Informatik AG“.

Spletne strani (na levi) so vzbudileveliko zanimanja za to temo, kljubprimerljivi majhni potencialni publikistrokovnjakov. Statistike (spodaj)prikazujejo, da je bilo januarja 2004, koso bile spletne strani otvorjene, le nekajducatov obiskovalcev; do decembra2004 se je število obiskovalcev stalnovišalo, do več kot 1.700; v letu 2005 jeznašalo povprečno število obiskovalcevpribl. 2.000 na mesec, v primerjavi s4.500 obiski v marcu 2006.

Statistični podatki www.tusec-ip.orgŠtevilo obiskovalcev mesečno 2004 – 2006

26

München je

• Tretje največje mesto v Nemčiji;• s pribl. 4.000 prebivalci/km2 je najgosteje poseljeno

nemško mesto;• za mesto je značilna razširjajoča se

podurbanizacija, ki je od 50. let dalje privedla doskoraj popolne odprave meja med mestom inneposredno ob meji ležečih občin.

Površina 310 km2

Prebivalci s stalnim prebivališčem

Prebivalcev (stanje: 28.02. 2006) 1.296.150

Površine z objekti in (tem pripadajoče)

Proste površine 43,9 %

Površine za prosti čas 15,0 %

Prometne površine 16,9 %

Kmetijske in gozdne površine 20,7 %

Vodne površine 1,3 %

Druga uporaba 2,3 %

Preventivno varstvo tal je za mesto Münchenpomembna občinska naloga, ker tla tudi v velikihmestih predstavljajo osrednjo temo. Tla pomenijozelenje in s tem tudi razvedrilo, zaščiteno podtalnico,zdravo podnebje . Torej, na kratko, življenjsko osnovoin kakovost. Prav v mestu kot je München, ki spadamed najbolj gosto poseljena velika mesta Nemčije, jezaščita tal velikega pomena in ne predstavlja le gos-podarske dobrine! Trenutno je bilo v Münchnu pribl.60% mestnega območja namenjenih za stanovanjskein prometne površine. Od leta 1950 to odgovarjapovečanju v višini 50%. Sedaj je treba nujno nekajstoriti, da bi tudi prihodnje generacije lahko uživalemožnosti razvoja in oblikovanja prostora.

Ukvarjanje z zaščito tal ima v deželnem glavnemmestu München že dolgo tradicijo. Sicer so bile želeta 1985 v celoti zajete v kartografijo zatesnjene oz.pozidane površine mesta. V prostorskem planiranjuse posveča veliko pozornost čim manjšemuzatesnjevanju proste površine.

V okviru programa za razrešitev zatesnjenih površin(soil sealing) se sproščajo oz. odkrivajo površine.Mestni svet Münchna je leta 1996 naročil referatu zazdravje in okolje, naj izdela občinski načrt za zaščitotal. Pred šestimi leti je deželno glavno mesto Mün-chen izdelalo model in določilo smernice za zaščitotal ter zaščito s smernicami o ekologiji v okviruPERSPEKTIVE MÜNCHEN (načrta za razvoj mestaMünchen) vključilo v razvojni plan mesta. Mesto Mün-chen je ustanovni član evropske zveze tal ELSA e. V.

Kljub vsem tem pobudam je treba dodati, da zaščitatal še vedno ne uživa enakega pomena kakor gauživata zaščita podtalnic in ohranjanje čistosti zraka.Večji del tal mesta München je človek globokospremenil in preoblikoval. Raznolikost razpoložljivihtal še otežuje znanje o tem, kje se kakšna tlanahajajo, katere so ekološke koristne sposobnosti talza vodo in zrak, kot tudi za človeka, rastline in živali,ali kakšne nevarnosti se v njih skrivajo.

Potrebno pa jih je poznati, če prebivalci mesta Mün-chen resnično želijo kar najbolje izkoristiti tla in s temse ne misli le na gospodarsko korist, temvečpredvsem na korist za naravno ravnovesje, začlovekov življenjski prostor in zdravje mestnihprebivalcev.

Cilji

Z uporabo postopka ocenjevanja tal si želimo:• Posredovati doslej podcenjeno ekološko družbeno

kulturno vrednost tal vsem iz vidika zaščite tal

Deželno glavno mesto MünchenReferat za zdravje in okolje

Ekipa projekta

Dipl.-Ing. Annette Eickeler, Thomas Bork, Dipl. Geogr.

Werner Gruban, Dipl.-Ing. Helmer Honrich, Referat zazdravje in okolje.

Deželno glavno mesto München je vodilni partner projekta inje med drugim odgovorno tudi za upravljanje slednjega.

Partner projekta

Deželno glavno mesto München je pobudnik in

vodilni partner projekta TUSEC-IP.

V Münchnu se preventivna zaščita tal ponaša z

dolgo zgodovino. S projektom TUSEC-IP si želi

mesto pridobiti pomembne argumente, zato da bi

lahko tudi v prihodnosti omejevalo napredovanje

uporabe tal.

Mesto je bilo pristojno za obdelavo delovnih

paketov št. 1 "priprava projekta", št. 2

"upravljanje projekta" št. 9 "strategije izvajanja"

in št. 10 "povzetek projektnega ocenjevanja « in

je postopek ocenjevanja tal testiralo s pomočjo

treh primerov.

Panorama nad Münchnom s pogledom na Alpe.Slika: Rudolf Sterflinger.

27

pomembnejšim akterjem in na ta način oblikovatiskupno zavest in znanje ter ju usmeriti tudi vprostorsko planiranje;

• s pridobljenimi informacijami nuditi prispevke, kitemeljijo na praktičnih vidikih za različna planiranja;

• s pridobljenimi informacijami prispevati k večjinačrtovalni varnosti;

• omejiti napredovanje površinskega uničevanja talzaradi vse večje krajinske uporabe.

München je testiral postopek ocenjevanja tal na osnovitreh primerov:

1. Testiranje je bilo izvedeno v območju planiranja „Funk-

kaserne“, velikosti 34 ha, v mestnem okraju Schwabing-Freimann, in to skupaj s sestavo zazidalnega načrta zureditvijo zelenih površin na nivoju A. Izdelan je bil novnačrt za nadaljnjo uporabo nekdanjega terena vojaškekasarne (zidava naselij, obrtniških centrov, nudenjestoritev, trgovine). Za to območje je bila že na voljopodrobna kartografija mestnih tal iz leta 2001. Pri plani-ranju bi morali upoštevati zmogljivosti razpoložljivih talza naravno ravnovesje (npr. sposobnost ponikanja, spo-sobnost zadrževanja deževnice, biotopski potencial).

2. Testna površina je postalo celotno območje mestaMünchen (310 km2). V okviru planiranja rabe površin botreba sestaviti strokovni načrt »Tla« kot prispevek hkrajinskemu načrtu. Krajinski načrt je sestavni delnačrta uporabe površin in ga je treba tudi ustreznoaktualizirati. Izjave krajinskega načrta tvorijo osnovo zakrajevna planiranja (zazidalni načrt) in postopka prido-bivanja dovoljenj. Trenutno je v krajinskem načrtu lemalo izjav, pomembnih iz vidika tal (zatesnjevanje tal,stara okoljska bremena). Pri načrtovanju mestnihgradenj in krajinskem načrtovanju bi morali v prihod-nosti bolj upoštevati zorne kote preventivne zaščite talin ti bi morali predstavljati prispevek za trajnostni razvojmesta.

3. Načrtovano območje „Schittgablerstraße“, velikosti 2 ha(glejte razpredelek), je bilo pedološko kartografskozajeto in testirano. Akterji, ki so se udeležili načrtovanja,so dobili na voljo rezultate ocenjevanja tal.

Primer testa št. 1: München, Schittgablerstraße

Rezultati ocenjevanja tal

Preiskovano območje prikazujenadpovprečno visoko primernost zaživljenjski prostor za živali in rastline.Zaradi manjkajočih navodil o kemičnihobremenitev tal v tem primeru ni mogočeugotoviti nikakršne nevarnosti za ljudi.Vzhodno območje prikazuje velikostopnjo infiltracij deževnice, zahodni delpa, nasprotno, prikazuje tla z visokofiltrirno sposobnostjo in majhnimpotencialom ponikanja.

Priporočila za planiranje

Obširna, naravno razvita tla (rjava zemlja-pararendzina) na severnem in vzhodnemdelu površine je treba ohraniti v namenprihodnje rabe kot prosto površino. Tu seponuja možnost, da bi še naprej ohranilisedanjo vegetacijo. Odrivanje vrhnjih talin promet kmetijski strojev po površini kottudi skladišča materialov je treba omejitile na nujno potrebni nivo.

Povezave slik: Raziskovano območje

Schittgablerstraße (osenčeno: Območje

planiranja) – Letalski posnetek z leta

1999 (mestni urad za zemljemerstvo).

Slika desno: Območje v bližini jeza

Bahndamm, vegetacija.

Partner projekta

Primernost testnega območja, prikazana s

»funkcijo vodnega cikla«

Obdelava na terenu

Markus Tusch, Dr. Clemens Geitner,

Univerza v Innsbrucku; Dr. Andreas

Lehmann, Univerza v Hohenheimu.

Uporabljene metode pri

ocenjevanju tal

Pedološko zajemanje talje potekalo na osnovi 17profilov, 11 vrtanj in trehdodatnih zasaditev lopateza ocenjevanje površinskeplasti tal v zelo poraščenihpredelih. Rezultati so bilivneseni v ocenjevalnoorodje obdelave podatkovILSE, s slednjim ocenjeniin pripravljeni ter prikazaniz geografskim informa-cijskim sistemomARCView na kartah.

Kratek opis testnega območja

Lega: München Sever, Mestni delFeldmoching.Velikost površine: pribl. 2 haNamembnost površine po načrtu za rabo

površine (Flächennutzungsplan FNP):Splošno stanovanjsko območje inekološko prednostne površine.Sedanja raba: Na vzhodnem delu jeekstenzivno rabljena zelena površina; vosrednjem delu neobdelana zemljiščadveh prosto stoječih samostojnih hiš; nazahodnem delu nekdanje območježeleznice, ki seka med tem časomponovno zgrajen industrijski tir, ki gadanes prekriva vegetacija.

Načrtovana raba zemljišča

Ureditev stanovanjskih objektov z javnimizelenimi površinami.

Vprašanja v zvezi s testnim območjem

Skladno z namerami zveznega zakona zazaščito tal iz leta 1998 so bile ocenjenevse naravne funkcije tal, navedene v § 2.Pri načrtovani rabi velja za posebnopomembno naslednje:• funkcija tal pri naravnem vodnem

obtoku, še posebno kar zadeva• Primernost za decentralizirano

ponikanje in• vrednost zaščite tal zaradi posebnih

krajevnih pogojev (življenjska funkcijaza živali in rastline „potencialbiotopskega razvoja“).

Funkcionalnost

zelo visoka

visoka

srednja

nizka

zelo nizka

28

Deželno območje avtonomne pokrajine Bocen

Južna Tirolska se odlikuje po svojem alpskem

značaju, po prisotnosti širokih gorskih formacij,

pogosto so tla pusta in malega ter z zelo strmimi

pobočji, katerim stojijo nasproti ozka dna dolin, z

rodovitnimi tlemi in najboljšimi klimatskimi

pogoji.

To vpliva na porazdelitev prebivalstva in

stanovanjskega prostora po deželnem območju

kot tudi na potek družbenega in gospodarskega

razvoja Južne Tirolske na splošno in še posebno

na področju kmetijstva, ker se je tu očitno

oblikovala dvodelna družbena, gospodarska in

poljedeljska struktura.

Celotna površina deželnega območja avtonomnepokrajine Bocen znaša približno 7.400 km2, od česarje 83,8% kmetijsko obdelane površine (skupaj zgozdom), ostalih 16,2% pa predstavljajo opuščenepovršine, parki, domači vrtovi, okrasni vrtovi in pozi-dane površine, skalnati teren, hribovje in vodni toko-vi. Število prebivalcev znaša 482.650 (stanje 2005).

Razdelitev kmetijskih tal:Na osnovi podatkov, zbranih v letu 1990, se kme-tijska zemljišča, v skupni velikosti 620.360 ha dežele,glede na vrsto rabe razvrščajo na naslednji način:

Njive in domači vrtovi 0,9%Travniki in pašniki 39,4%Vinogradi, sadovnjakiin druge stalne kulture 3,7%Kostanjevi gozdiči 0,02%Gozdovi 46,9%Neproduktivna obratovalna zemljiščain druga 9,1%

Približno ena tretjina Južne Tirolske (256.740 ha) jezaščitena, čeprav pod različnimi pogoji (Naravnispomeniki, biotopi, naravni parki, zaščitena območjana občinski ali nadobčinski ravni ). Južna Tirolskaima zato iz tega vidika, tako v primerjavi z ostalimnacionalnim območjem kot tudi v primerjavi z drugimievropskimi državami, ugledne lastnosti.

Naravni spomeniki (število) 1.061Biotopi 2.380 ha 0,32%Naravni parki 123.970 ha 16,75%Nacionalni park Stilfser-Joch 53.447 ha 7,22%Krajinsko zaščitena območja 76.943 ha 10,39%

Naravni spomeniki so „edinstvene“ naravne tvorbe:Skale, ki so jih obrusil ledeniki, ledeniške jame, jameali tudi drevesni velikani in skupine dreves, kioblikujejo pokrajino.

K „Biotopom“ spadajo sedaj zaščitena območja brezposebnih razlik. Večina biotopov sestoji iz mokrišč vširšem pomenu (ribniki, jezera, trstna območja,nakladi šote, visoka in nizka barja, mokrišča v bližiniizvirov ter vzdolž rek in potokov). V le-teh so prepovedani kakršnikoli posegi v okoljeoz. spremembe kulture. Za vsak biotop veljajoposebna pravila zaščite, ki urejajo vse morebitnekmetijske in gozdarske rabe in zapovedujejo različneprepovedi.

Z „naravnim parkom“ se razume obsežnejšeobmočje, ki zajema tako obdelane površine kot tudikrajinske pasove, ki jih je oblikovala sama človeškaroka, in tudi naravne površine, pretežno gozdove,pašnike in planine ter visokogorska okolja.Možno je ohraniti tudi običajno rabo kulturne krajine(gozdovi, travniki, pašniki, planine) in to obupoštevanju krajine in narave. Praviloma je vsakršnagradnja prepovedana, z izjemo nekaterih del, kislužijo kmetijstvu in gozdarstvu in za katera se nazahtevo lahko dodeli gradbeno dovoljenje.

Sprejemljivost zaščitenih območij s strani prebivalstvaje na splošno dobra. To velja predvsem za naravneparke, na katere danes ne gledajo več izključno izvidika veljavnih prepovedi, temveč po zaslugiprimernih ukrepov in diferenciranega delaosveščanja, lahko izvedejo njihovo funkcijo zaščite zavečje antropizirane in naravne krajine, v katerih nidovoljena nikakršna raba v špekulativne namene.

Avtonomna pokrajina Bocen –

Južna TirolskaDeželna agencija za okolje

Ekipa projekta

Dr. Walter Huber (do junija 2004), Dr. Giulio Angelucci,

Dr. Giovanna Dessi, Monica Stefani, Dr. Antonella Vidoni,

Deželna agencija za okolje – avtonomna pokrajina Bocen -Južna Tirolska, Italija.

Ekipa projekta je bila odgovorna za delovni paket 4: "Delo z

javnostjo" in še posebno za sestavo in koordinacijo spletnihstrani www.tusec-ip.org ter za prevajanje v jezike alpskegaprostora.

Partner projekta

Pogled na mesto Brunek.

Partner projekta

Primer testa št. 2: Brunico (Bruneck)

Kratek opis testnega območja

Velikost testnega območja: pribl.2.800 ha.Celotno območje Brunecka leži vseverovzhodni Južni Tirolski, v doliniPustertal, ki poteka od vzhoda protizahodu. Na jugu meji območje zvzpetinami Kronplatza in na severu zdnom doline Taufer Tal.Testna površina zajema celotno občinskoobmočje z izjemo strmih, z gozdomprekritih pobočij. Ta zajema polegsamega mesta Bruneck tudi zaselkeSt. Georgen, Stegen, Aufhofen,

Dietenheim in Reischach.

Vprašanja v zvezi s testnim območjem

Odgovorne osebe za planiranje v občiniBrunek se načeloma zanimajo za vserezultate iz ocenjevanja, ki naj bizadevale občinska tla, ki bi lahko bilapomembna za v prihodnosti porajajoča sevprašanja na področju planiranja.

Sedanja raba zemljišča

Poleg bolj ali manj gospo poseljenihpovršin zaznamuje rabo raziskovanegaobmočja pretežno kmetijska dejavnost(poljedelstvo).

Za izvedbo ocenjevanje do sedajzaznamovanih delov površin je treba,vsaj neposredno na izbranih lokacijah,osebno zbrati podatke.

Način postopanja

Kot prva osnova za ocenjevanje tal je bilasestavljena karta, ki predstavlja nekopredstopnjo zasnove karte tal.Ta povezuje geološko-morfološke enotez rabo zemljišča in tako predstavlja tudimožne kombinacije najpomembnejšihdejavnikov; ki vplivajo na tla.Razpoložljivim vrstam rabe zemljišča naobmočju so bili dodeljeni razredizatesnjevanja tal, ki prikazujejo razlikointenzivnosti antropogenega vpliva na tla.Da bi lahko poleg sedanje rabe ocenilitudi pretekle antrogene vplive na tla, soocenjeni tudi podatki o zgodovinski rabitestne površine.

Leva slika: Ortofoto raziskovanega

območja.Predstavitev: Christine WankerVir podatkov: Dežela Južna Tiroska

Desna slika: Označene delne površine, ki

so pomembne za tla.Analiza podatkov in kartografija: Christine WankerVir podatkov: Dežela Južna Tirolska

Ob tem obstajajo še večje gozdnepovršine na strmih pobočjih okoliša.V območju, ki meji s stanovanjskimipovršinami, se nahajajo posameznevečje obrtne in industrijske zone.

Podatkovne osnove

Na Južnem Tirolskem je mogoče najtinajrazličnejše podatkovno gradivo nadeželni ravni v digitalni obliki.Izjema so podatki o tleh.Ne predvideva se razpoložljivosti karte talJužne Tirolske niti v analogni niti vdigitalni obliki.Točne informacije o tleh je mogočepridobiti iz ocene gradbenih zemljišč ali izdrugih posameznih raziskav tal.

Uporabljene metode pri ocenje-

vanju tal

Ocenjevanje tal se izvede s postopkom Bskladno s pedološkim priročnikom tal inpodatkovnim formularjem površin.Prvi delovni koraki pa kažejo, darazpoložljive osnove podatkov za tapostopek niso zadostne.

Obdelava na terenu

Christine Wanker, Markus Tusch,

Dr. Clemens Geitner, Univerza vInnsbrucku.

29

Kakovost tal

Tla na dnu dolin so naplavinska ali rjava tla, ki soprimerna za gojenje kakovostnih kultur. Ob vznožjuvzpetin srečamo rjava tla, med 1.000 in 2.000 mnadmorske višine, na rjavem podzolu, medtem ko vsrečamo v višjih legah humusna tla brezrazpoznavnega horizonta. Z večanjem višine, od dnadoline do gorskega okoliša, se mogočnost talmanjša, saj lahko pogosto zasledimo prosto ležečeskale in skopo rodovitnost, kar seveda tudi znatnoomejuje možnosti obdelovanja.

Po eni stran, obstajajo območja v dnu dolin in nazmernih višinah, katerih glavna značilnost je močnočloveško poseganje v krajino in visoka poseljenost,koncentracija produktivnih dejavnosti in, kar zadevakmetijstvo, kakovostne in dobičkonosne drevesnekulture. Po drugi strani, pa imamo območja nad900m nadmorske višine, v katerih se gostotanaselbin postopoma vse bolj redči in z njo tudigostota prebivalstva, produktivne dejavnosti upadajo,za kmetijstvo pa je značilno vse bolj ekstenzivnoobdelovanje, z zelenimi površinami in živinorejo napobočjih s tankoplastnimi tlemi in obširnimgozdarstvom, kot tudi pašo, na višje ležečihpovršinah.

Prebivalstvo dežele je skoncentrirano pretežno vokrajih Bocna, Merana in Brunecka, kjer živi skupaj56% vseh prebivalcev. Srednja gostota prebivalstvacelotnega deželnega območja znaša 60 prebivalcevna vsak km2, kar je precej nizka vrednost.Gostota prebivalstva se od dna dolin do nižjih,visokih in gorskih predelov stalno manjša. Najvišjelege so popolnoma neposeljene, kar predstavlja pribl.60 % območja.

30

Zvezni urad za okolje, ustanovljen leta 1985, jeZvezna strokovna služba za zaščito okolja in okoljskinadzor v Avstriji. Gre za eno samo avstrijsko stro-kovno strukturo, ki obdeluje vsa področja zaščiteokolja. Zvezni urad za okolje ima v glavnemnaslednje naloge:• nuditi na podatke o stanju okolja in spremembah le-

tega in jih tudi presojati (področje nadzorovanjaokolja);

• obdelati strokovne osnove o ekološkihobremenitvah in možnostih preprečevanja inomejitev slednjih;

• sodelovati pri izpolnitvi nacionalnih in mednarodnihobvez iz poročila na področju zaščite okolja;

• sodelovati pri izpeljavi državnih okoljskih zakonov.

Sodelavci zveznega urada za okolje so predstavljeniv mnogih mednarodnih odborih, in sicer z namenompospeševanja visokih okoljskih standardov. V svojihlaboratorijih izvajajo visoko strokovno okoljskoanalitiko (med drugim tudi vzorčenje tal).

Zvezni urad za okolje zaposluje trenutno več kot 400izvedencev in izvedenk v za okolje pomembnihstrokovnih službah, absolvente domačih in tujihuniverz najrazličnejših študijskih smeri, ki tvorijoustrezno, visoko kvalificirano in kreativno ekipo.Izvedenci tesno sodelujejo z znanstvenimistrukturami tako doma kot v tujini in se odločilnoudeležujejo pri dopolnjevanju svojih znanj kot tudi pri

pripravi konceptov za politična izvajanja in uporabe.Zvezni urad za okolje je zaradi svojega delovanja tudipopolna institucija, ki nudi možnosti oblikovanjapovezav med znanostjo, politiko, ustanovami inpraktično uporabo.

Razen tematskih področij kot so zrak, voda, gozdovi,zaščita narave, bioraznolikost, kmetijstvo, genetika,kemikalije, odpadki, promet, energija, klima, okoljskatehnologija, pripravlja urad tudi informacije o starihokoljskih bremenih in tleh. V zvezi z zaščito tal seobravnavajo naslednje tematike:• Ocenjevanje in predstavitev sedanjega stanja tal v

Avstriji;• Vodstvo avstrijskega informacijskega sistema tal

BORIS;• obdelava indikatorjev na nacionalni in mednarodni

ravni;• razvoj konceptov za spremljanje in ocenjevanje

najrazličnejših vprašanj o zaščiti tal;• vodenje katastra sumljivih površin starih okoljskih

bremen;• ocena nevarnosti, izhajajočih iz starih okoljskih

bremenih;• podpora nacionalne in evropske zvezne politike

zaščite tal;• sodelovanje v lastnih mednarodnih omrežjih

osredotočenih na zaščito tal.

Za zvezni urad za okolje je preventivna zaščita talena od najpomembnejših nalog zaščite okolja.Preventivna zaščita tal zahteva znanstvenoutemeljene, praktično usmerjene koncepte in metode,ki bi jih izvajali tako na regionalni kot na lokalninačrtovalni ravni. Projekt TUSEC-IP je pomemben prinakazovanju smeri prav v zvezi s temi cilji.

Zveznemu uradu za okolje se v okviru TUSEC-IP poeni strani nudi možnost prispevati svoje metodološke

Zvezni urad za okolje

Ekipa projekta

Oddelek za kopensko ekologijo: Dipl.-Ing. Sigbert Huber, Dipl. biol. Andreas Bartel, Dipl.-Ing. Alexandra Freudenschuß,Dr. Erik Obersteiner, Mag. Alarich Riss, Mag. Monika Tulipan; Oddelek za ohranitev narave: Dipl.-Ing. Gebhard Banko; Oddelek zaokužene kraje: Dipl.-Ing. Martha Wepner, Oddelek za okolje, menedžment, promet in hrup: Dipl.-Ing. Günther Lichtblau; Oddelek zaanalizo poslovne informatike: MMag. Ingrid Roder.

Ekipa projekta iz zveznega urada za okolje je bila v okviru delovnega paketa št. 7 "Razvoj postopka za ocenjevanje tal" pristojna zasestavo "podatkovnega orodja".

Partner projekta

Zvezni urad za okolje ima projekt TUSEC-IP za

osnovno podlago pri upoštevanju tal v

prostorskem planiranju. Poleg prispevkov za

metodiko in sestavo ocenjevanja tal je zvezni

urad za okolje obdelal tri načrtovalna območja (A

postopek). Pri tem je bila zelo pomembna

pripravljenost občin v okolici Linza za sodelo-

vanje, zato da bi prišlo do čim enostavnejšega

zajema na terenu in pridobivanja dragocenih

dodatnih informacij.

bundesamt

Osebje in zaposleni pri Zvezni agenciji za okolje.

31

Kratek opis testnega območja

Zemljišče raziskovanega območja zajemapribližno 5 ha v spodnjem Marktau občineOttensheim, zahodno od mesta Linz.Območje je namenjeno omejenemu,mešanemu gradbenemu območju,deloma terenu za prosti čas (šport inigrašča). Posebno območje s športnohalo in igrišči za tenis ni zajeto vpreiskavo. Sedanji interesi uporabetemeljijo na nadaljnji razširitvi območja zaprosti čas v obliki bazena na prostem.

Povzetek rezultatov

Iz 42 preiskovanih točk se prikažesledeča slika: Kot življenjski prostor zarastline in živali nudi območje dobrepredpogoje. Zaradi gramoznegasubstrata sta funkcija puferja in nazgoščenih zemljiščih sposobnostponikanja precej slaba.Primernost rabe območja za prosti čas inrazvedrilo kot tudi za kmetijstvo ingozdarstvo je v teh točkah precej nizka.

Priporočila za načrtovanje

Zaradi relativno majhne sposobnostivezave za škodljive snovi bi moralo bitizemljišče izpostavljeno čim manjšidodatni bremenitvi. Gozdarska uporabase zdi bolj primerna od sedanje rabe zaprosti čas. Dodatna zemljišča,namenjena rabi za prosti čas, bi moralabiti locirana, s čim manjšimzatesnjevanjem površin, raje navzhodnem delu zemljišča.. .

Partner projekta

Obdelava na terenu

Dr. Max Kuderna, wpa; Svetovalni inženir;Zvezni urad za okolje.

Primer testa št. 3: Ottensheim, Campestrinigründe

Večji del območja Untere Marktau neposredno ob reki Donavi se uporablja kot površino, namenjeno športu in prostemu času.

Deloma nasipne in izravnane površine na aluvionalnih gramoznih tleh vplivajo na to, da postane glavna tema vodno ravnovesje,

pred upoštevanjem tal.

Ocena primernosti testnega območja za uporabo v prostem času

idealno

primerno

ni primerno

in podatkovno tehnične izkušnje pri zaščiti tal in vmednarodnem sodelovanju izvajati strokovneizmenjave. Po drugi strani pa bi morali predstavljatipredlogi, sestavljeni skupaj s partnerji projekta,pomembno, strokovno osnovo za prihodnje možnostiizvajanja v Avstriji. Ocenjevanje tal bi moralo bitigloblje zasidrano v prostorsko planiranje, zato da bibilo koriščenje ocenjevanja optimalno Zimplementacijo razvitega postopka ocenjevanja se vAlpskem prostoru lahko veliko doseže za zaščito talin njihovih raznolikih funkcij.

Zvezni urad za okolje je v projektu TUSEC-IPprispeval v glavnem naslednje:• Ocena zahtev uporabnikov pri sistemu

ocenjevanja;• pregled potencialno pomembnega podatkovnega

gradiva za ocenjevanje;• izdelava orodja za oceno kakovosti razpoložljivega

podatkovnega gradiva;• sodelovanje pri razvoju ocene primerne rabe;• razvoj „rokovnika“ za uporabo postopka

ocenjevanja.

V testni fazi je Zvezni urad za okolje podprl mestoLinz s strokovno izvedenskim mnenjem in testiralpostopek, razvit za podatkovno raven (nivo A) vokviru TUSEC-IP, in sicer na osnovi primera trehnačrtovanih območij v okolici mesta Linz.

Pri območjih planiranja gre za potencialno območjerazširitve gradnje (ki se ga sedaj rabi za kmetijskenamene), teren za prosti čas in za zapuščenotovarniško zemljišče, ki so ga občine, pohvalevredne,nudile na razpolago. Podrobno kartiranje tal naterenu je izpeljal pooblaščeni tehnični urad.

Pri drugem načrtovanem območju gre za načrtovanoobmočje, »Campestrini Gründe“ (glejte sosednjirazpredelek). Zemljišče je bilo testirano v takoimenovanem postopku A, torej z zajemom lastnostihtal, s podrobnejšim kartiranjem tal, ki ga je izvedelzvezni urad za okolje.

Potreba po ocenjevanju

Načrtovana raba bi povzročila zatesnitevzemljišča in imela posledice nasposobnost ponikanja. Zaradineposredne bližine reke Donave zlatentnim tveganjem poplave,predstavljajo ohranitev površinske vode,nasutje in stara okoljska bremenapomembna vprašanja v procesuplaniranja.Kljub temu se vsi posestniki ne strinjajo skartiranjem, zaradi česar severozahodnoležeča zemljišča niso mogla biti ocenjena.

32

Inštitut za geografijo Univerze v Innsbrucku (IGUI)velja za partnerja moderne strokovne razširjenegeografije. To pomeni, da poleg specifičnestrokovne in metodološke specializacije na novoraziskuje tudi v možnosti geografije kot znanstvenediscipline v dve smeri, in sicer

1. kot integracija naravnih in družbeno znanstvenihraziskovalnih sklopov in

2. kot pomembnost rezultatov za konkretnoizjavljanje v praksi.

Interesi projekta TUSEC-IP odgovarjajo natančno tejusmeritvi, tako da je bilo mogoče nuditi pomembenprispevek še posebno za obsežnejše strokovnerazprave in razvojne procese.

Na Inštitutu za geografijo vsako leto pribl. 40študentov zaključi svojo študijsko pot z diplomo aliprofesorsko izobrazbo. Že nekaj let se pripoučevanju pripisuje velik pomen vsebinam vede otleh in pedološko geografskih vsebinah, tako da jevedno več diplomskih del sestavljenih na to temo.Poleg pomembnosti zemljišča kot zgodovinskegaarhiva pokrajine in pobud za modeliranje zemljišča valpskem zaledju, so v ospredju tudi praktičnepobude za ocenjevanje tal.

Obdelava tal v stanovanjskem območju se pri temsreča z dolgoletnimi raziskavami inštituta zavprašanja, ki zadevajo geografijo in razvoj mesta, prikaterih gre, med drugim, tudi za nove pobude priupravi prostih površin.

V osrednjo točko raziskave „Globalno spreminjanje– regijska trajnost“, na novo usmerjena v okviruuniverzitetnega razvojnega načrta na Fakulteti zageo- in atmosferske vede, ki je tesno povezana zInštitutom za geografijo, se uvrščajo temeocenjevanja in zaščite tal, še posebno različne

oblike obremenitve tal kot izraza globalne družbenespremembe. Z ozirom na učinkovite strategije zatrajnostni razvoj igrajo tla temeljno vlogo.

Številne raziskovalne dejavnosti na Inštitutu zageografijo se osredotočajo na boljše razumevanjeodnosa človek-okolje, kateri velja za osrednjoparadigmo geografije. Regionalna usmeritev cilji nagorske regije in druge občutljive in dinamičneprostore. V takem tematskem in regionalnemkontekstu se nahajajo zajemanja, ki so bila izvedenaza ugotovitev sedanjega stanja zaščite tal v občinahalpskega prostora (delovni paket 5). V dopolniloobsežni anketi, so bili izvedeni številni razgovori zodgovornimi osebami za planiranje v večjih inmanjših občinah doline Inntal.

Pri tem se je pokazala naslednja slika, ki bi lahkopredstavljala številne regije v Alpskem prostoru,• Zaradi posebne reliefne situacije v Alpskem

prostoru so zemljišča, tako za kmetijstvo kot tudiza stanovanjski razvoj, zelo omejena, kar sevedaotežuje planiranje.

• Ozaveščenost o ekološki pomembnosti vira, sicertal, je komajda prisotna.

• Pri odločitvah v prostorskem planiranju imajo vidikizaščite tal komaj kaj pomena, vse dokler seupoštevanja tal ne bo zakonsko uredilo.

Četudi je stanje podatkov za kmetijska zemljišča vAvstriji zelo dobro ocenjeno, v veliki meriprimanjkujejo pedološke informacije v poseljenihobmočjih. Pri tem igra pomembno vlogo, polegzajemanje podatkov tal v pomembnejših točkah,izpeljava informacij o tleh iz sekundarnih podatkov,pri čemer je močna točka geografije v inovativnianalizi prostora.

Univerza Leopold-Franzens

Innsbruck Inštitut za geografijo

Ekipa projekta

Odgoverna oseba: Univ.-Prof. Dr. Johann Stötter; vodja pro-jekta: Dr. Clemens Geitner; Mag. Markus Tusch; diplomanti inpomočniki oz. študentje: Christine Wanker, Yvonne Moser,

Christoph Mitterer.

Ekipa projekta je bila pristojna za zasnovo, izvedbo ininterpretacijo občinskega anketiranja v okviru delovnegapaketa št. 6 „Zahteve pri ocenjevanju tal“.

Partner projekta

Inštitut za geografijo Univerze Leopold-Franz v

Innsbrucku (IGUI) je v okviru projekta izvedel

obsežno zasnovano občinsko anketiranje za

aktualni pomen zaščite tal v stanovanjskem

področju in za zahteve, ki zadevajo tudi praktično

izvedljivo ocenjevanje tal v Alpskem prostoru

(delovni paket 6).

Inštitut se je nadalje udeležil tudi razvoja sistema

ocenjevanja tal in njegovega polavtomatskega

uvajanja z orodjem ILSE (delovni paket 7).

Pri testnih primerih v Münchnu (Nemčiji), Wörglu

(Avstriji) in Brunecku (Italija) je bilo mogoče

zbrati izkušnje pri ocenjevanju tal in

konkretizirati potrebe po optimizaciji (delovni

paket 8).

Univerza Leopold-Franzens Innsbruck.

33

Znanja iz področja geologije, geomorfologije, hidro-logije, botanike ipd. je mogoče kombinirati s podatkiza rabo zemljišč, tudi ob upoštevanju zgodovinskihraziskav. Z orodji geografskega informacijskegasistema (GIS) je mogoče sestaviti in nadalje obdelativsa za prostor pomembna dejanska stanja. Rezultatda zasnovo karte tal, iz katere je mogoče razbratirazlične dejavnike vpliva s strokovnim znanjemznačilnostmi tal.

Pri sestavi take zasnove karte tal za občino Wörgl seje izkazalo, da so lahko koristne tudi zgodovinskekarte o rabi zemljišča (Kataster Franca Josefa iz leta1856). Kajti prav te pričajo o zgodnji širitvi naselij poeni strani in po drugi strani obširno prikazujejonaravne dobrine zemljišča in lokacije kmetijske rabezemljišča, kar je lahko zelo koristno za prvoocenjevanje pogojev tal v današnjih stanovanjskihobmočjih.

Ocenjevanje tal v regionalnem merilu ni pomembnale za prihodnji razvoj površin v stanovanjskemobmočju. Tudi pri zastavljanju vprašanj o nadlokal-nem prostorskem planiranju so primerno pripravljenipodatki o tleh čedalje bolj pomembni. Konkretenprimer predstavljajo zahteve direktive Strateškepresoje vplivov na okolje, za izvajanje katerih boocenjevanje tal koristno.

Tudi druge zakonske uredbe bodo v prihodnostiokrepile povpraševanje po primerno pripravljenihinformacijah o tleh. Geografija lahko s svojimiširokimi tematski usmeritvami in modernimitehničnimi metodami prispeva k nudenju tehinformacij in vodenju razgovorov na to temo zodgovornimi osebami. Poleg tega lahko nudi tudisvoj prispevek k izgradnji zavesti glede funkcij tal inzaščite le-teh.

Primer testa št. 4: Wörgl (Tirolska), obrtna cona

Izračuni so bil izvedeni polavtomatsko spredhodno verzijo ILSE, ki izvajakartografsko pripravo rezultatov zArcGIS.

Kratek opis rezultatov

Ocenjevanje tal potrjuje dobro kmetijskoprimernost zemljišča. Droben substrat,zgostitev na vrhnjem sloju in sezonskovisok nivo podtalnice, zelo omejijoprimernost za decentraliziranoponikanje. Sumi se tudi obremenitevzaradi vsebnosti težkih kovin, z redkimiizjemami.

Priporočila za načrtovanje

Ker gre za območje, ki ima najboljšakmetijska zemljišča v občini, bi bilo trebaza vsako obliko zazidave prositi zadovoljenje. Povzetek ocenjevanjprivede so priporočila, da se bistveni delzemljišča ohrani nezazidan.Ta ugotovitev nasprotuje skorajšnjemunačrtu, s katerim se namerava razširitiobrtni park.

Povezave slik: Ortofoto z ogrado

preiskovanega območja, zahodno od

Wörgla.

Slika desno: Slika preiskovanega

območja kmetijske rabe, v smeri proti

zahodu do obstoječega obrtnega parka.

Partner projekta

Primernost za lokalno ponikanje padavin med

izrednimi vremenskimi razmerami

Obdelava na terenu

Markus Tusch, Dr. Clemens Geitner,

Christoph Mitterer, Univerza v Inns-brucku; Susanne David, Dr. Andreas

Lehmann, Univerza v Hohenheimu,Laura Poggio, Univerza v Turinu.

Kratek opis testnega območja

Velikost testnega območja: pribl. 40 haPrecej obsežno razprostirajoča sepovršina na zahodu občinskega območjaWörgl, na severu meji z avtocesto Inntal,na jugu z železniško progo Innsbruck-Kufstein.Intenzivno rabljeno kmetijsko zemljišče(koruzne njive, pašni travniki) je tipičnotravnato obrežno območje, ki v primeruekstremnih padavin – kakor nazadnje vletu 2005 – tvega poplave.

Načrtovana raba in zastavljanje

vprašanj

Namerava se razširiti obrtniški park, kimeji na zahodu z raziskovanimobmočjem. Nadalje, se nameravavzporedno z avtocesto zgraditi

obvoznico za razbremenitev središčamesta Wörgl.Za načrtovalske odločitve so pomembnanaslednja, s tlemi povezana vprašanja:• Kako oceniti naravno primernost

poljedelstva ?

• V kakšni meri so tla primerna za

decentralizirane ukrepe ponikanja?

• Kolikšna je sedanja obremenitev s

škodljivimi snovmi?

Uporabljene metode za ocenjevanje tal

Skladno s potrebami postopka A, so bilina tleh izvedeni obsežni preizkusi, insicer z zavrtanjem posamezno tudistrganjem tal na pribl. 30 točkah venakomerno porazdeljeni mreži.Ocena profilnih podatkov je potekalaskladno s pedološkim priročnikom.

Funkcionalnost

zelo visoka

visoka

srednja

nizka

zelo nizka

34

Mesto Linz je za projekt TUSEC-IP obdelalo dve

območji planiranja (enega v postopku A, enega v

postopku B). Pomembna je bila povezava občin

okoli Linza, zato da bi lahko nudili vidik zaščite

tal tudi onstran meja mesta (City Regions !).

Predpostavka za točno ocenjevanje tal je bilo

kartiranje s strokovnjaki iz pedološkega

področja. V območju Linza je slednje izvedel

urad, pristojen za tla, po naročilu zveznega urada

za okolje.

Linz je• tretje največje mesto Avstrije;• središče druge največje urbane aglomeracije

Avstrije z visoko industrijsko gostoto (težkaindustrija, kemična industrija);

• središče delovnih mest centralnega območjaGornje Avstrije s pribl. 80.000 zaposlenimi, ki sednevno vozijo v mesto;

• kot deželno glavno mesto Gornje Avstrije je tudičezregionalno središče.

Površina 96 km2

Prebivalci s stalnim prebivališčem 189.000(Stanje: Januar 2006)Gradbeno zemljišče 36,1 %Prometna površina 12,1 %Zelena površina 51,8 %

Problematična področja

• naravne danosti na severu pogojujejo slaboprometno povezavo. Istočasno je prisoten gostpromet in visok delež dnevnih migracij kot tudimočan pritisk goste poseljenosti še posebno naobrobnih območjih in predvsem na pobočjih.

• v središčnih mestnih predelih vlada visokakoncentracija gradbenih zemljišč z visokimprometom, majhnim deležem zelenih površin in lemalo rezerv gradbenih zemljišč.- Nove pozidave največkrat sledijo kot sprememba

rabe in koncentracije, kar pa ne izboljša stanjeprometa in preskrbe z zelenimi površinami.

- Ohranitev zelenih površin in prepuščanjezemljišča zelenim conam, ki so potrebne zaradimestne klime in zaščite podtalnic, je treba vednona novo utemeljiti.

Pritisk naseljevanja se trenutno izogiba južnejšemudelu mesta, kjer so na voljo še velike rezervegradbenega zemljišča za stanovanjsko gradnjo inobrate oz. so predvidene še nadaljnje možnostiširitve. Istocasno pa se tu nahajajo dragocenaobmočja za zaščito narave.

• Cena za gradbeno zemljišče v centralnem ob-močju, a tudi „razmerje med ceno in storitvami“ zastanovanje, vodijo do množičnega odseljevanja naobrobje in s tem do večjega prometa in dnevnihmigracij.

• Zaradi industrijskih emisij se lahko onemogočikoristenje za okolju občutljivo rabo mestnihobmočij.

Zaradi različnih problemov, povezanih z zaščito tal inprostorskim planiranjem, se je mesto Linz odločilo zaudeležbo pri projektu TUSEC-IP s sledečimi

Cilji

• Ustvaritev večje ozaveščenosti- o pomenu tal;- o pomenu ohranitve kakovostno visoke

vrednostni tal z svojimi notranjimi funkcijami;- o pomenu tal kot nepovrnljive, ki bi morala biti v

smislu trajnega mestnega razvoja na voljo tudi zanaslednje generacije in omogočiti njihovsamostojen razvoj;

- o pomenu nezatesnjenih in nepozidanih tal kotkrajev za funkcije zelenega prostora in osnovokmetijske proizvodnje, kot ponikanja

- ali filtrirnega telesa za novo tvorbo podtalnice,Kot izhlapevalnega telesa za izboljšanje mestneklime, kot usklajevalne površine za izboljšanjemestne slike, kot potrebne površine zapsihohigiensko dobro počutje v mestni sestavi.

Deželno glavno mesto LinzCenter za okolje in tehniko

The project team

Mestno planiranje Linz: Dipl.-Ing. Monika Mensah Offei (dojunija 2005), Dipl.-Ing. Gunther Kolouch; Center za okolje intehniko: Dipl.-Ing.Wilfried Hager.

Ekipa projekta mesta Linz je skupaj z mestom Reutlingenodgovorna za razvoj delovnega paketa 8 „Testiranje sistema

ocenjevanja tal v območjih planiranja“.

Partner projekta

Pogled na mesto Linz.

35

• Oblikovanje orodja za ocenjevanje tal, ki naj biolajšalo vnos funkcij tal pri presoji zastavljanjaciljev in interesov v okviru preverjanja ekološkeskladnosti pri planiranju namembnosti površine.

• Osnovanje postopka, ki naj bi zagotovilupoštevanje funkcij tal v okviru preverjanjaekološke skladnosti.

• Boljše izvajanje načel trajnostnega mestnegarazvoja.

Mesto Linz se je odločilo, da bo postopkeocenjevanja tal, razvite v okviru TUSEC-IP testiralona osnovi dve primerov območij planiranja:

Prvi primer, večje območje planiranja „Katzbach“severno od Linza s površino 360 ha bi morali ocenitiv postopku B , kjer so na voljo le sekundarni podatki(npr. v obliki kmetijske karte tal ali kmetijske karteLinza iz leta 1960). Pri delu s postopkom B se jevsekakor izkazalo, da je še veliko negotovosti vsistemu ocenjevanja tal in pojavila so se tudivprašanja, za odgovor na katera je potrebna šenadaljnja temeljita obravnava.

Razpoložljivi sekundarni podatkovni viri o mestu Linzso parametri o tleh, ki so pri ocenjevanju zelopomembni; ti pa pogostokrat niso na voljo oziromaso na voljo le delno, tako da nekaterih značilnosti talni mogoče točno oceniti.

Pri drugem območju planiranja gre za načrtovanoobmočje „Grünzug Bergern“ (glejte sosednjirazpredelek). Zemljišče je bilo testirano v takoimenovanem postopku A, sledilo je ocenjevanje zzajemanjem lastnostih tal s podrobnejšim kartiran-jem tal, ki ga je izvedel zvezni urad za okolje.

Primer testa št. 5: Linz, zeleni pas Bergern

Kratek opis testnega območja

Velikost testnega območja pribl. 10 ha.Gre za zeleni pas, ki je za prezračevanjemesta in zaščito krajine zelo pomemben.Namembnost površine: Zelenapovršina’– zeleni pas, stanovanjskoobmočje Sedanja raba: Kmetijska.Preiskovana površina je bila namenjenazačasni deponiji za izkopne materiale(ilovica) v bližini ležečega gradbiščaavtocestnega predora (svetlo rjavapovršina na ortofoto).

Načrtovana raba zemljišča

Zaradi mestne ekologije in krajinskoplaniranje bi morali sedanjo raboohraniti.

Kratek opis rezultatov

Teren se prikazuje kot odličen življenjskiprostor za floro in favno. Različniparametri tal so pokazali tudi doboprimernost za kmetijstvo, gozdarstvo inprosti čas. Iz navedenih parametrov neizhaja posebna primernost tal za zaščito.Zaradi relativno majhne sposobnostivezave za škodljive snovi naj bi tlaizpostavili čim manjšim dodatnimobremenitvam.

Priporočila za načrtovanje

Sedanja raba zemljišča testnega ob-močja je skladna z značilnostmi terena.Gre za dobro orno zemljo. Za nadaljnjemožnosti rabe zemljišča se je za terenizkazala primerna stanovanjska raba in vnamene prostega časa kot tudi gozdarst-va. Vsekakor bi se bilo treba izogniti takiuporabi, ki je povezana z emisijamiškodljivih snovi (npr. ceste, obrati kioddajajo emisije, ipd.).

Letalski posnetek (levo):

Zeleni pas proti jugozahodu.

Ortofoto (desno):

Severno od območja planiranja se

priključi gosto pozidano stanovanjsko

območje. Ostaja določen pritisk, da bi

tega razširili prodi zelenemu pasu.

Partner projekta

Vprašanji v zvezi s testnim območjem

Ali je mogoče podkrepiti sedanjo rabo

zemljišča tudi s pomočjo ocenjevanja

tal?

Ali je bolje ohraniti kmetijsko

namembnost zemljišča, ali si je mogoče

zamisliti tudi gradbeno namembnost?

Uporabljene metode pri ocenjevanju tal

Avstrijski zvezni urad za okolje je izvedelkartiranje tal na 38 točkah do 1 mglobine. Iz kartiranja so prevzelipedološke podatke in jih vnesli vpodatkovni formular površin ter ocenili tlaza vsako posamezno točko. Uporabnoocenjevanje tal je potekalo na osnovipriročnika Univerze v Hohenheimu.

Ocenjevanje primernosti delnega območja za primer

»stanovanjskega in življenjskega prostora za človeka«

Obdelava na terenu

Dipl.-Ing. Wilfried Hager, Center za okoljein tehniko deželnega glavnega mestaLinz: Urad za tla po pooblastiluzveznega urada za okolje.

idealno

primerno

ni primerno

36

Mesto Reutlingen je za projekt TUSEC-IP

obdelalo štiri območja planiranja; od teh se eno

nahaja v manjši sosednji občini Kusterdingen.

Obdelava je bila izvedena najprej v severnem

predelu Reutlinga, na delnem območju velikosti

8,6 km2, v predtestni fazi postopka B (pomlad

2005). Predtestno območje je zajemalo pribl.

10 % katastrskega območja kraja Reultingen, v

velikosti 86 km2.

V testni fazi sta bili testirani dve območji

planiranja, eno v postopku B in eno v postopku

A, in enako tudi v sosednji občini Kusterdingen.

Pri tem je šlo za območja, ki so se istočasno

nahajala v postopku zazidalnega načrta.

Reutlingen

• je okrožno središče okrožja Reutlingen (Zveznadežela Baden-Württemberg) z 12 četrtmi;

• je nadrejeni center Reutlingen/Tübingen;• spada h gosto poseljenemu območju Stuttgarta;• je danes največje gospodarsko središče med

Stuttgartom in Bodenskim jezerom.

Površina 86 km2

Prebivalci 109.860(Stanje marec 2006)

Gradbeno zemljišče: 28,65 km2 33,3 %(Skupaj z dostopi)

Prometna površina: 2,77 km2 3,2 %(Za nadlokalni promet)

Del zelene površine: 51,7 km2 60,2 %(Skupaj s kmetijstvom in gozdarstvom)

Problematična področja

• Področje ob nadrejenem centru Reutlingen /Tübingen spada h gosto poseljenemu mestuStuttgart. Zaradi tega je prostor izpostavljenpritisku urbanega aglomerata Stuttgarta sposledicami in spodbudami ter obremenitvami, kiiz tega izhajajo. Posebno prizadet je „Severnipredel Reutlingna“. Po analizah struktureprebivalstva in gospodarstva je razumeti, daobstaja vse večja potreba po gradbenih zemljiščih.Istočasno je bilo ugotovljeno, skladno s krajinskimnačrtom soseske skupnosti Reutlingen / Tübingeniz leta 1998, da v tem prostoru obstaja nujnapotreba po ukrepih za zagotovitev naravnih dobrin.

• V gosto naseljenem obmocju Reutlingena /Tübingena je razpoložljivost površin zelo omejena.Zato mora biti koncentracija poselitve skladna zzahtevami zagotavljanja nezazidan prostorov. Vgosto poseljenih predelih regije je treba tudi on-stran občine dolgoročno ohraniti povezane, dovoljvelike proste prostore v bližini naselij, ki morajo bitiskladni tudi z velikostjo samega naselja. Tukaj bise morali še posebno izogibati poseljevanju(regionalno združenje Neckar-Alb, 1995).

• Bodoca potreba se zrcali v novih gradbenostanovanjskih in obrtniških površinah z istočasnozagotovitvijo kmetijskih podjetij. Vedno bolj jetreba upoštevati zadostitev potrebam paradigem„decentralizirane koncentracije“ (npr. v mestnihpredelih severnega območja) in notranji razvojpred zunanjim razvojem (Oživljanje nekdanjihvojaških in obrtniških območij za stanovanjski inobrtniški razvoj).

• Izhodiščni substrat tal na ravnih tleh v severnempredelu Reutingerja so nanosi puhlice različnevelikosti . Visokokakovostna tla z rodovitnostjo, kileži daleč prek deželnega povprečja, se spremenijov kmetijsko prednostna območja in se jih uporabljapretežno kot orna površina. Pri tem se je vse dodanes ohranila struktura rabe, razdeljena namajhne delce nekdanje dejanske porazdelitve.Veliko kmetovalcev, ki živi od kmetijstva, je aktivnihv tem prostoru. Mesto daje veliko pozornost naohranitev trajnostnega kmetijstva, zato da bi lahkozagotovilo bližinsko oskrbo prebivalstva s svežimiizdelki.

Okrožno središče ReutlingenUrad za mestni razvoj, zemljemerstvo inzaščito okolja

Ekipa projekta

Christine Schimpfermann, Mestno planiranje Reutlingen (doavgusta 2005); Waltrud Pustal, Prosti krajinski arhitekturniurad za planiranje (Pfullingen); Reinhlad Braxmaier, poo-blaščenec za zaščito okolja Reutlingen; Barbara Fischer,odgovorna za stara okoljska bremena, Oddelek za zaščitookolja.

Ekipa projekta mesta Reutlingen je bila odgovorna za sestavopodatkovnega formularja o površinah.

Partner projekta

Mesto Reutlingen s pogledom proti severu. Slika: Waltraud Pustal

37

Mesto Reutlingen razpolaga z obširno podatkovnoosnovo na temo tal. Ta je bila ponovno obdelana vkrajinskem načrtu. Tako obstaja za načrtovalce in zaosebe, zadolžene za odločanje, možnost hitregadostopa do podatkov oz. informacij na omenjenotemo. Ti podatki se kljub temu nanašajo le na dosedaj nenaseljena zunanja območja in so takopribližni, da se jih načeloma lahko uporablja le strezno logiko na področju načrta rabe površin.

V notranjem predelu se Reutlingen stalno sooča sproblematiko starih okoljskih bremen. Upoštevanjetal se tu večkrat omejuje le na temo starih okoljskihbremen, kar pa ne ustreza in ne zadošča v smisluzakonov na področju tal in planiranja.

Prek odgovornih oseb za stara okoljska bremena jebilo mogoče v letu 2002 povezati načrtovani projektTUSEC-IP v okvir ukrepov za izobraževanje inizpopolnjevanje na temo „mestna tla“. Zanimanjeprojektnih partnerjev Univerze v Hohenheimu zamesto Reutlingen je na koncu privedlo do udeležbemesta v projektu TUSEC-IP.

Udeležitev v projektu TUSEC-IP naj bi služila zaodkritje metode, ki bi, tudi za že poseljena območja,omogočila poti do hitrega ocenjevanja tal ineventualno izboljšala netočnosti dosedanjihsistemov. Velika želja mesta, kot partnerja projekta,je tudi izogniti se potrebam po močni birokraciji innajti kar najpreprostejše in najbolj priročne rešitve zaizpolnitev zakonskih zahtev ocenjevanja inspoštovanje naravne zaščitene dobrine oz. tal.

Primer testa št. 6: Reutlingen-Sickenhausen, gradbeno območja "Hau"

Kratek opis testnega območja

Testno območje v postopku A (Hau I):

pribl. 7,4 ha Za območje je sedaj vsestavi načrt zazidave.Testno območje v postopku B (Hau):

pribl. 24,9 ha (preiskovani prostor).Testno območje meji na južni lokalni robReutlingena-Sickenhausena . Gre zaravno pobočje, ki se ga uporabljapretežno za orno zemljišče, na obrobjukot sadovnjak s steljo. (glejte letalskiposnetek).

Načrtovana raba zemljišča

Za območje zazidalnega načrta(postopek A) je predvidena stanovanjskaraba. Površine, preiskovane v postopkuB, naj bi se tudi v bližnji prihodnostiuporabljale v kmetijske namene.Zaradi lege ob robu naselja pa je vprihodnosti računati s povišanjemnaselbinskega pritiska.

Vprašanja v zvezi s testnim območjem

Postopek A: Kako bi ocenili primernostuporabe pri stanovanjski zazidavi?Kakšne posebne občutljive platiobstajajo iz vidika zaščite tal?Kako se pri planiranju lahko upošteva tevidike?Postopek B: Za katere uporabe je (šeposebej) primerno preiskovanoobmočje? Kakšne posebne občutljiveplati obstajajo iz vidika zaščite tal?

Priporočila za načrtovanje

Postopek A: Načrtovana raba kotstanovanjsko območje je skladna –zaradi značilnosti tal -s preiskovanonamembnostjo. Pri zazidalnem načrtu jebilo svetovano, naj se bolje upoštevafunkcijo tal uravnovesnega telesa vvodnem režimu. To je bilo upoštevano vnaslednjem postopku. Tla z manjšodrenažo so bila planirana že od samegazačetka in površino zelo visokepomembnosti za vodni režim se izloči izzazidalnega območja.Postopek B: Zaradi značilnosti tal jeobmočje primerno bodisi za stano-vanjsko pozidavo kot za kmetijsko ingozdarsko uporabo ali prosti čas.V primeru ohranitve kmetijske rabe sepriporoča sprejetje ukrepov, ki bi omililineodpornost na erozijo. Zaradi slaboizrazite funkcije filtriranja, odbijanja inpredelave škodljivih snovi je primerno,če je le mogoče, Izogniti se rabi, kiprivede do emisij.

Partner projekta

Uporabljene metode

Za postopek A je Univerza Hohenheimuizvedla kartiranje tal pri 28. točkah.Pri postopku B so bili za ocenjevanjepotrebni parametri privzeti žerazpoložljivi podatki, kot npr. karte tal.Rezultati so bili vneseni v podatkovniformular površin in na tej osnovi so bileocenjene funkcije kot tudi primernostrabe tal.

Kratek opis rezultatov

Postopka A in B. Tla so zelo pomembnakot življenjski prostor/življenjska osnovaza ljudi. Sposobnost tal za predelavoorganskih škodljivih snovi in filtriranja terodbijanja težkih kovin je majhna do zelomajhna. Pomen ostalih funkcij tal selahko oceni kot srednji do majhen.Obstaja zelo visoka občutljivost zakmetijsko erozijo.Zaradi značilnosti tal so površine šeposebno primerne za stanovanjskoobmočje. Nadalje so primerne tudi zadruge, ne gradbene uporabe oz. take kine oddajajo emisij, kakor so kmetijstvo,gozdarstvo in prosti čas.

Obdelava na terenu

Postopek B: Waltraud Pustal, Svobodnikrajinski arhitekt (Pfullingen);Postopek A: S sodelovanjemDr. Andreas Lehmann in Susanne David,Univerza v Hohenheimu.

V predtestni fazi je bila izvedeno ocenjevanje v postopku B za

severni del meta Reutlingen (Slika levo). V tem območju je

bilo opredeljenih 17 homogenih delnih območij, za katere je

bil sestavljen podatkovni formulah površin.V sledeči testni

fazi je bilo v postopku A izvedeno ocenjevanje za tesno

območje »1g« v okviru postopka načrta zazidave »Hau 1«

(slika desno). Večje preiskovano območje »Hau« je bilo v

testni fazi ponovno primerjalno ocenjeno v postopku B.

Preiskovano območje postopek B Preiskovano območje postopek A

38

Na območju univerze, kjer se nahaja več kot 200 letstari dvorec Hohenheim, študira okrog 5.200študentov. Za univerzo je značilno intenzivnoraziskovanje in mednarodna usmeritev. Hohenheim,majhna in kakovostna univerza, se lahko brez težavsooča tudi z drugimi velikimi univerzami, kar je bilopotrjeno na osnovi raziskav in anketiranj po celotnemnemškem ozemlju. To velja bodisi za agrarnopodročje in biologijo kot za ekonomske vede.

Veda o tleh, ki se v Hohenheimu razvija že vrsto leta,se lahko danes ponaša že s 70-letno zgodovino.Če so bile spočetka v ospredju kmetijske teme, jedanes v središču pozornosti ekološka in mednarodnapedologija. Raziskovanja na področju mestnepedologije segajo v leto 1991. Današnja žariščastroke splošne pedologije in petrografije sonaslednja:

• Ekološko raziskovanje tal za trajnostno rabo naurbanih in industrijskih območjih;

• Osnove za prostorsko rabo in upravljanje z območjiin tlemi;

• Preperevanje mineralov, širjenje in razvoj tal;• Presnova humusa, ogljika in dušika skupaj s

plinastimi fazami.

Na Univerzi v Hohenheimu se po izvajanjumednarodnega, praktično usmerjenega študijskegaprograma »Vede o tleh«, za zaključek izobraževanjaopravlja diplomo ali magisterij.

Untere Lindenhof („ULi“) se nahaja v kraju Eningenpri Reutlingenu in je ena od petih poskusnih postajUniverze, kjer deluje tudi laboratorij za Life Science.Potemtakem je „ULi“ osrednja oporna točka upo-rabnih raziskav Hohenheima za projekt TUSEC-IP,

in sicer občine Eningen, mesta Reutlingen in občineKusterdingen. Dela projekta TUSEC-IP se meddrugim povezujejo tudi na sledeče projekte

• Karta mestnih tal Stuttgarta;• Ocenjevanje atropogenih mestnih tal;• Razvoj sistemov ocenjevanja virov tal v urbanih

aglomeracijah.

Inštitut si pri svojih raziskavah v glavnem prizadeva kprispevanju trajnostne rabe in zaščite tal. Pridobljenoznanje koristi postopku za ocenjevanje tal, ki je bilrazvit v okviru projekta TUSEC-IP.

Istočasno je osrednja naloga Inštituta tudi krepitevzavesti o tleh. S tem si prizadeva doseči cilj, ki segaonstran univerzitetnega področja: želi posredovatisporočilo, da tla niso le površina, temveč sotridimenzionalna telesa, ki opravljajo osnovneekološke funkcije.

Funkcionalnost tal se danes vedno bolj upošteva tudipri planiranju proste krajine. Ravno tla v urbanemprostoru so osnova za življenja vredno okolje. Letaprispevajo k usklajeni klimi, zmanjšujejo obremenitevs prahom in blažijo nevarnost pred poplavami.

Instrument „TUSEC-IP“ je dober in priročen postopekza ocenjevanje tako naravnih kot mestnih tal.Ta naj bi posredoval zavest o vrednosti in rabiživljenjske osnove tal naprej vse do prostorskihnačrtovalcev.

Testno ocenjevanje tal

Univerza v Hohemheimu testira postopek ocenje-vanja tal TUSEC-IP s tremi načini prostorskegaplaniranja.

Univerza HohenheimInštitut za pedologijo in prostorske vede –Unterer Lindenhof

Ekipa projekta

Vodstvo: Leopold Peitz; Prof. Dr. Karl Stahr; referent:Dr. Andreas Lehmann, Dipl. geographer Susanne David.

Ekipa projekta Univerze v Hohenheimu je odgovorna za delovnipaket 7 „Razvoj postopka ocenjevanja tal“.

Partner projekta

Univerza Hohenheim s strokovno pristojnostjo

prispeva k ocenjevanju tal (tudi urbanih tal, ki so

prepojena z antropogenimi snovmi).

Univerzo predstavljata Inštitut za pedologijo in

prostorske vede ter poskusna postaja Unterer

Lindenhof.

Univerza v Hohenheimu – dvorec.

39

Partner projekta

Vrednotenje kartiranja in ocenje-

vanje tal

Podatki o tleh so osnova za ocenjevanjetal. S postopkom TUSEC-IP se ocenje-vanje tal avtomatizira. Ta postopek je navoljo tudi na spletnih straneh(http://ilse.grid-it.at/).

Z njim se oceni sposobnost in zmogljivosttal glede na različne funkcije. To pomeni,da se oblikuje uvrstitve podatkov od »zelovisoko« do »zelo nizko«. Načrtovalcilahko s tem postopkom posredujejo, naprimer, informacije, ki povejo, ali tla lahkonudijo zaščito pred poplavami aliprikazujejo, če so primerna za redke živaliin rastline.

Vsekakor morajo strokovni poznavalci talpreveriti, ali so avtomatsko izračunaneocene funkcij tal tudi verodostojne.Strokovnjaki morajo delo načrtovalcevpodpreti s primernimi priporočili.

V občini Eningen je bilo ocenjeno industrijsko inobrtno območje “Untere Bäch”, za mesto Reutlingenpa je bilo izvedeno ocenjevanje tal v načrtovanemgradbenem območju “Hau I”. Univerza je v sosedniobčini Reutlinga, Kusterdingen, prispevala svoj deležpri zazidalnem načrtu. Pri vsaki od treh faz se zocenjevanjem tal pridobi priporočila, s katerimi jepovezan velik potencial za optimizacijo ukrepovprostorskega planiranja.

V Eningenu je bila pri nezpozidanih površinahugotovljena samovoljna koncentracija tal. Zaponovno vzpostavitev funkcionalnosti tal sta bilapredlagana ukrepa mehanskega rahljanja in setveprimernih rastlin.

V Reutlingenu je na osnovi zajemanja podatkovprišlo na dan, da bi se lahko odpovedali rezervoarjuza zadrževanje deževnice. Sposobnost tal zaabsorpcijo padavin, v območju načrtovanegarezervoarja za zadrževanje deževnice presega celovolumen samega rezervoarja.

Na gradbenem območju v Kusterdingenu, ki leži napobočju s srednje velikim naklonom, je bilo mogočedokazati, da je bila izračunana količina vode, ki lahkoponika v tla, prenizka. Vzrok razširjenega napačnegaocenjevanja je nizka vodna prepustnost tal vglobokem podtalju in na pobočju. Pri tem je potrebnoupoštevati, da so površinska področja teh tal zelovodo-prepustna. Taka sestava tal ni tipična le zaKusterdingen. Voda v podobnih tleh dejanskoponikne preko navpičnega krajšega odseka, nato sepreusmeri vzporedno s pobočjem, nakar zelo hitronajde svojo pot po pobočju navzdol, vse do bližnjegavodovja.

Pri običajnih ocenitvah sposobnosti ponikanja tal seupošteva le vertikalno ponikanje. Zato je treba vodopreusmeriti v dragocene kanale. Istočasno se lahkotla, ki so sposobna nuditi to storitev brezplačno,odstrani in uniči. Celo v primeru, ko se odpeljanimaterial tal ponovno namesti na teren, je struktura talže uničena in funkcionalnost teh le še zelo majhna.

Pregled poteka ocenjevanja tal

Strokovnjak iz področja pedologije na delu. Rezultati kartiranja tal.Lokalizacija vzorčenja tal.

Tla se zatesnjuje, četudi bi bila za

odvajanje deževnice v prihodnjem

stanovanjskem območju dragocena.

Testni primeri po postopkuocenjevanja tal TUSECVeãina testnih primerov, na voljo v tejdokumentaciji, je bila testirana naosnovi postopka ocenjevanja talTUSEC Univerze v Hohemneimu.

Kartiranje

S kartiranjem je mogoče ugotoviti os-novne podatke za ocenjevanje tal.Tudi parametra, kakor sta, na primer,kakovost tal (glinasta, ilovnata ali peščenasestava) in vsebnost humusa, igrata svojovlogo. Za gradbeno območje v Kuster-dingenu, velikosti približno enegahektarja, je zadostovalo dvanajst posnet-kov tal, za kar je bilo potrebno enodnevnokartiranje. Seveda se lahko opiramo tudina zemljevide tal geoloških služb, če sole-ti na voljo v načrtovanem merilu in jedostop do podatkovnih baz mogoč.

Izvajanje ocenjevanja tal

Še danes se ne izvajajo načini ocenje-vanja tal, ki bi služile za zaščito tal, in biomogočile varčevanje z denarjem.Morebitni razlogi za to so lahkopomanjkljive izkušnje, nemarnost alinerazumevanje. Pedološki nasveti inpedološko spremljanje gradnje napodročju tal so zaradi tega zelo pogostiin so v veliko korist pri prostorskemplaniranju.

40

Osrednja raziskovalna področja Agronomske

fakultete (Di.Va.P.R.A.) Univerze v Turinu (UNITO)

so kemija in kakovost tal ter splošna pedologija.

Partner UNITO se je udeležil projekta TUSEC-IP v

sledečih delovnih paketih: »Pravne osnove«

»Zahteve uporabnikov«, »Tehnika ocenjevanja«

in »Izvajanje«.

Osrednja naloga je znanstveno prispevati k

razvoju in testiranju tehnike ocenjevanja tal. V

zadnjem letu je UNITO opredelila metodo

ocenjevanja tal, usmerjeno na zemljiško rabo in

presojo nevarnosti za človekovo zdravje - gre za

metodo, s katero se oceni vpliv onesnaženja

mestnih tal s težkimi kovinami na zdravje

prebivalcev.

Grugliasco leži v bližini Turina, 15. kilometrov zahodnood samega središča mesta Turin. Že od časovRimljanov je bil Grugliasco kmečka vas. V 19. stoletjuso se v Grugliascu nastanile prve mehanske, kemičnein tekstilne industrije. Med leti 1950 in 1970 so v tunastale tudi različne pomembne industrije. Od drugesvetovne vojne dalje se je število prebivalcev povečaloza šestkrat in v letu 1990 doseglo številko 40.000predvsem zaradi industrijskega razvoja območja Turina(FIAT). Stanovanjska območja so močno narasla insicer na račun kmetijskega območja. Za promet jeznačilno visoko število dnevnih vozačev, ki se vozijomed Turinskimi satelitskimi mesti do središča mestaTurin. Splošno cestno omrežje je sestavljeno izosrednjih avenijah, ki se razprostirajo iz središča mestaTurin do avtocestnega obroča okrog mestnegaobmočja. Grugliasco leži znotraj turinskegaavtocestnega obroča.

Razvoj Grugliasca je povezan z avtomobilsko industrijoin samo mesto je bilo nekako stisnjeno z istočasnimrazvojem sosednjih občin, ki ležijo v bližini Turina.Osrednja dilema, s katero se soočajo načrtovalci, je,kako uskladiti mestni in industrijski razvoj z ohranitvijotradicionalnih kmetijskih dejavnosti in krajine.

Geografsko se območje Grugliasca nahaja v poplavniravnini, za katero je značilno blago in umerjenopobočje v smeri proti JV. Omrežje površinskegaodvodnjavanja sestoji iz umetnih tokov, pretežno iznamakalnih jarkov. Tla so se razvila na kvartarnihrečnih usedlinah, s prevladujočim izvoromapnencastega skrilavca, ki se je nalagal na paleo tleh.Tla so globoka ali zelo globoka, ilovnate sestave, brezgrobih delcev, podalkalna, s karbonati (<3%).Prepustnost je dobra in splošna kmetijskaproduktivnost je visoka, brez večjih koreninskihomejitev. Skladno s karto o sposobnosti tal (1:25.000)dežele Piemont, so tla v kraju Grugliasco zelo

rodovitna, globoka, dobro drenirana, imajo visokohranilno vsebnost in so zelo produktivna, brez omejitevza kmetijsko proizvodnjo. Območje predstavlja enoizmed najrodovitnejših lokacij večjega turinskegaobmočja. Najbolj razširjene kulture so krmne rastline,travniki in žitarice. Kmetijska območja Grugliascazajemajo pribl. 27% ozemlja (350 ha).

Občina Grugliasco je zelo pozorna pri upravljanjuzelenih con, ki zajemajo pribl. 8% (110 ha) celotnegaozemlja. Tla imajo po naravi visoko koncentracijokroma in niklja, zaradi ultra femskega in serpentinskegaizvora prvotnega materiala. Promet, industrija inprejšnje kmetijske dejavnosti so bili glavni virionesnaženja, ki ga je povzročil človek in ki jepripomoglo k visoki vsebnosti bakra, svinca in cinka;slednja sicer običajno presega meje, ki jih dovoljujeitalijanska zakonodaja za kmetijsko rabo tal.

V letu 2002 je bil predstavljen načrt prostorskegarazvoja za Grugliasco. Med podrobnim načrtovanjemvelikega kmetijsko naturalističnega parka so biliupoštevani različni okoljski vidiki. Glavni cilj je bilintegriranje neurbaniziranih tal v zaščitenem območjuzelenega pasu okrog Turina. Vsekakor niso bileupoštevane informacije o tleh in ocenitev kakovosti tal.Kar zadeva stanje Grugliasca je uporaba sedanjihrazpoložljivih virov tal zelo pomembna pri ohranitviprostega prostora (park zelenega pasu) in virov tal brezomejitev za širitev mesta. Načrtuje je izgradnjo mestnesežigalnice odpadkov na južnem robu občineGrugliasco. Za testiranje sistema ocenjevanja UNITOje bilo izbrano kmetijsko območje v bližini lokacijesežigalnice, in sicer zato ker

a) predstavlja začetno fazo spremljanja vplivasežigalnice na tla in okolje in

b) lahko velja za očiten rezultat netrajnostne rabeozemlja v območju tal visokih sposobnosti.

Univerza v TurinuAgronomska fakulteta (Di.Va.P.R.A.)

Ekipa projekta

Univeza v Turinu, Oddelek za koriščenje in zaščito kmetijskihin gozdnih virov UNITO TUSEC-IP ekipa projekta: Dr. Franco

Ajmone Marsan,Laura Poggio & Borut Vrščaj.

Razvoj sistema ocenjevanja tal UNITO in Priročnik ocenje-

vanja tal UNITO.

“.

Partner projekta

Občina Grugliasco (Turin).

41

Partner projekta

Primer testa št. 7: Grugliasco, območje sežigalnice

Lokacija študije primera sežigalnice Gugliasca.

Obdelava na terenu

Dr. Franco Ajmone Marsan, Laura Poggio & Borut Vrščaj, Univerza v Turinu, Agronomska fakulteta.

Kazalniki kakovosti izbranih tal za ocenjevanje

Kazalnik kakovosti tal SQI Razredi kakovosti QC QC Interpretacija

Onesnaženje s težkimi 1 Zelo onesnaženo s težkimi kovinami.kovinami

pH 4 Rahlo kislo (pH 5,5-6) ali nevtralno (pH 7-7,5).

Struktura 4 Visoko (OM >6%).

Vsebnost organskih snovi 5 Glinasta ilovica, meljasta glinasta ilovica,peščena.

Splošna rodovitnost tal 5 Srednje/visoko odbojna.

Odbojnost, filtracija 5 Zelo rodovitno.in razkrajanje

Permeabilnost 3 Zmerno permeabilno (1,5 to <5 cm/h).

Pogled na zemljišče, na katerem se izvaja

študija primera sežigalnice Gugliasca.

Kazalo rezultatov ocenjevanja

Rezultati ocenjevanja

Sedanja raba tal Indeks kakovosti tal okoljski Indeks kakovosti tal (SEQ vrednosti)

(vrednost ISQ)

Kmetijsko ISQ = -0.18; kakovost tal je SEQ = 77; tla so visoko zmogljivaizpod zahtevane kakovosti. glavnih okoljskih funkcij in storitev.

Načrtovana raba ocenjena ISQ (po spremembi Ocenjeni vpliv po spremembi rabe zemljiščazemljišča rabe zemljišča) (I vrednost) (po spremembi rabe zemljišča).

Industrija z nizkimi ISQ = 0.12; kakovost tal malo Vpliv je zelo negativen: I = - 61%;emisijami prekorači zahteve. sposobnost tal za izvrševanje glavnih

okoljskih funkcij je zelo znižana.

Stanovanjsko ISQ = -0.01; kakovost tal je Vpliv je srednje negativen: I = - 44%;območje malo pod zahtevano vrednostjo. sposobnost tal za izvrševanje glavnih

okoljskih funkcij je zelo znižana.

Park ISQ = 0.10; kakovost tal Vpliv je negativen: I = - 7%; Sposobnost talzadostuje zahtevam. za izvrševanje glavnih okoljskih funkcij je

malo znižana.

Razbiranje rezultatovIndeks kakovosti tal: Vsi posamezni indikatorji kakovosti tal prikazujejo visoke ocene razentistega o vsebnosti težkih kovin. Potemtakem je splošna kakovost tal testnega območja zakmetijske namene pod zahtevano vrednostjo.Med načrtovanimi rabami zemljišča je kakovost tal primerna za industrijo z nizkimi emisijami,stanovanjska območja in parke (zelene pasove). Iz vidika kakovosti in zaščite tal bi se optimalnanačrtovalna odločitev zrcalila v odprtem zelenem prostoru ali parku / okrasnem vrtu.Kakovost tal-okolja: Tla na tem območju imajo visoko sposobnost opravljanja glavnih okoljskihfunkcij. Osrednja resna omejitev je visoko onesnaženje s težkimi kovinami, ki vpliva predvsem naproizvodne funkcije hrane in vlaken.Vpliv rabe tal: Sposobnost tal območja izvajanja glavnih okoljskih funkcij je visoka. Potencialvira tal se bo znižal pretežno zaradi zatesnjevanja in vpliva gradnje. Med načrtovanimi rabami talbi imela najnižji negativni vpliv industrija z nizkimi emisijami (-61%), stanovanjsko območje(-44%), zeleni prostor / park ( -7%).

Tveganje za človekovo zdravje

Ocenjena raba zemljišča Indeks tveganja za človekovo Interpretacija kontaminacije s težkimi

kovinami zdravje (HHR) z uporabo zakonskega praga

Kmetijsko HHR = 5.15 - visoko tveganje Koncentracija 4 težkih kovinpresega italijanske meje.

Industrija z nizkimi HHR = 0.16 - zelo nizko tveganje Nobena koncentracija ne presegaemisijami italijanskih meja.

Stanovanjsko HHR = 0.58 - zelo nizko tveganje Meje praga kontaminacije z Ni in Zn so pre-območje koračene, toda ne po celotnem območju.

Park HHR = 0.20 - zelo nizko tveganje Za Ni in Zn so meje prekoračene,toda ne po celotnem območju.

Razbiranje dejavnikov tveganja za človekovo zdravje (Vrednosti HHR)Koncentracija težkih kovin v območju presega zakonske omejitve dežele Piemont. Nevarnost začlovekovo zdravje je visoka do zelo visoka, če se območje uporablja v kmetijske namene. Nevar-nost je manjša, ce se tla uporabljajo v stanovanjske namene ali za zelena območja. Najnižje tve-ganje za človekovo zdravje bi se doseglo, če bi tla pretvorili v načrtovano industrijsko območje.

Opis testnega območjaTestno območje obsega pribl 3.5 hektarjev in se sedaj uporablja v kmetijske namene, pretežnokot travnike. Območje so namakana s periodičnim poplavljanjem. Kmetijska produktivnost jevisoka. Tla so homogena z območjem. Načrtovana raba tal za to območje je gradnja industrijs-ke strukture. Preizkušena, vzorčena in opisana so bila tla v regularnem prerezu šestih lokacij.

Uporabljene metode ocenjevanjaTla, predmet študije primera sežigalnice v Grugliascu, so bila ocenjena z metodo ocenjevanjaUNITO in ocenitvijo tveganja za človekovo zdravje. Ocenjevanje je potekalo s pomočjo uporaberačunalniške opreme USQE.xls in HHR.xls. Nivo načrtovanja podrobneje nakazan v merilu1:5.000.

42

Temeljni skupni interesi in cilji na področju

urejanja prostora so: trajnostni urbani razvoj,

povezava mesta in obmestja, zagotavljanje

prostorskih možnosti za gospodarski in socialni

razvoj mesta, ohranjanje in dvig kvalitete

bivalnega okolja, vzdrževane kontinuitete

urbanističnega urejanja.

V okviru projekta TUSEC smo v Mariboru izbrali

testno območje EUROPAN, kjer so planirane

stanovanjske in zelene površine. Izbrano

območje leži v četrtem vodovarstvenem območju,

ni območje Natura 2000, ni področje s starimi

bremeni, ima nizko vsebnost humusa in visoko

vsebnost mulja.

Glede na dejstva, se lahko izbrano območje

uporablja za stanovanjsko gradnjo z vmesnimi

zelenimi površinami. Za natančnejšo analizo je

potrebno izvesti vzorčenje prsti na izbranem

območju.

Maribor je:

• drugo največje mesto v Sloveniji• gospodarsko, kulturno, znanstvenoraziskovalno,

kongresno in celovito turistično središčeseverovzhodne Slovenije. Ob tem je tudi prometnosredišče, saj je v presečišču prometnih poti izzahodne v vzhodno in južno Evropo, le 11 km odavstrijske meje

• ima kontinentalno lego na 275 metrih nadmorskevišine med Pohorjem, Slovenskimi goricami inKozjakom na prodnatih terasah reke Drave.

Površina (urbana in ruralna) 146,5 km2

Prebivalcev 114.349Površina, ki jo pokriva urbanističnazasnova 44 km2

Zazidljiva površina 34,1 km2

Pozidana površina 22,9 km2

Dobra kmetijska zemljišča 2,7 km2

Druga kmetijska površina 1,65 km2

Gozdovi 4,14 km2

Vodne površine 1,55 km2

• Prostorski razvoj mesta Maribor opredeljujejonaslednji dejavniki: strukturne in gospodarskespremembe, porast prostorske mobilnostiprebivalstva, bližina regionalnega avtocestnegavozlišča, dvig blaginje prebivalstva, večje zahtevepo urejenem bivalnem okolju, višja stopnja varstvaokolja, varovanje kulturnega izročila in krepitevregijske funkcije mesta.

• Temeljni skupni interesi in cilji na področju urejanjaprostora so: trajnostni urbani razvoj, povezavamesta in obmestja, zagotavljanje prostorskih

možnosti za gospodarski in socialni razvoj mesta,ohranjanje in dvig kvalitete bivalnega okolja,vzdrževane kontinuitete urbanističnega urejanja.

• Slovenija je sprejela prvi skupen okoljski zakon leta1993. Področju varovanja tal ni bila namenjenaposebna pozornost. Glede na takratne okoljskeprobleme s kvaliteto pitne vode in zraka, so bile vseaktivnosti usmerjene v reševanje te problematike.

• Tla so bila varovana samo kot potencial zakmetijsko dejavnost. V sistemu prostorskegaplaniranja se je razpravljalo ali je določeno področjeprimerno za kmetijstvo oziroma ali se lahko tamplanira gradnja. Po letu 1995 so bili razviti tudimehanizmi varovanja tal glede na varstvopodtalnice in zaščito naravnih habitatov. Področjazaščite z opredeljenimi aktivnostmi glede rabeprostora so bila vključena v občinski GIS inpredstavljajo podlage za planiranje rabe prostora.V Mariboru imamo opredeljena področja zaščitepodtalnice in območja Nature 2000. Mesto Mariborje sprejelo Urbanistično zasnovo leta 2000 inomenjene strokovne podlage so bile vključene.

• Zakon o varstvu okolja je določil tudi postopekpresoje vplivov na okolje, vendar samo za določeneposege v prostor, ne pa tudi za prostorske plane.

• Po letu 1996 so bili v Sloveniji sprejeti predpisi, kiso urejali vnos nevarnih snovi in rastlinskih hranil vtla in določali mejne, opozorilne in kritične imisijskevrednosti nevarnih snovi v tleh.

• Okoljski zakon je tudi predpisal monitoring tal.Slovenija danes še ni pokrita z mrežo mest vzor-čenja. Nacionalni program varstva okolja opredelju-

Mestna občina MariborZavod za varstvo okolja in Zavod zaprostorsko planiranje

Ekipa projekta

Vodja projekta: Dr. Vesna Smaka Kinčl, Dipl.ing., direktoricaZavoda za varstvo okolja Mestne občine Maribor, strokovnivodja in koordinator Dr. Vlasta Krmelj in Suzana Prajnc Potrč

Olga Mravlje, svetovalec za tla na Zavodu za varstvo okolja, vsodelovanju z Zavodom za prostorsko načrtovanje Mestneobčine Maribor.

Partner projekta

Pogled na mesto Maribor.

43

je do leta 2008 pokritost celotne Slovenije z mrežomest vzorčenja tal, vendar ne za urbana področja.

• Z novim Zakonom o varstvu okolja leta 2004 se jespremenil postopek presoje vplivov na okolje vskladu z EU zakonodajo. V skladu z novim zako-nom je potrebna presoja vplivov na okolje tudi zalokalne in nacionalne prostorske plane. V letu 2004je Maribor pričel s pripravo Strategije prostorskegarazvoja občine in Prostorskim redom občine, kitemeljita na načelih trajnostnega prostorskegaplaniranja.

• V okviru projekta TUSEC –IP smo v Mariboru leta2003 izbrali testno območje EUROPAN, naobmočju katerega je planirana stanovanjskapozidava z vmesnimi zelenimi površinami. Mestnaobčina Maribor ni imela podatkov o kvaliteti tal vMariboru. V času treh let smo zbrali rezultatedržavnega monitoiringa za področje naše občine injih uporabili za ocenjevanje tal. Glede na to, da jena izbranem že planirana stanovanjska pozidava,smo v okviru ocenjevalnega postopka želeliugotoviti, ali je odločitev dobra. Uporabili smoocenjevalno metodo, poimenovano »Reutlingenevaluation tool« in ugotovili, da je odločitev ostanovanjski pozidavi z vmesnimi zelenimi površi-nami na izbranem območju dobra in ni v nasprotjus trajnostnimi principi ravnanja s prstjo.

• Rezultati so pokazali, da izbrano območje, ki želiob robu stanovanjske pozidave, ni močnovodozaščitno območje, ni območje Nature 2000, niobmočje, kjer bi se nahajala stara okoljskabremena, ima nizko vsebnost humusa in visokovsebnost mulja v vseh globinah. Glede na dejstvase lahko tla uporabljajo za stanovanjske površine zvmesnimi zelenimi površinami, namenjenimi tudiotroškim igriščem. V kolikor bi želeli natančnejšepodatke o kvaliteti tal, bi morali izvesti vzorčenje talna več mestih vzorčenja na območju izbranegapodročja.

Primer testa št. 8: Maribor, "EUROPAN"Uporabljena metoda ocenjevanja tal

Uporabili smo planerski vodič in načrtopisa področja, kot ga je pripravilo mestoReutlingen in Priročnik za ocenjevanje talUniverze v Hohenheimu.Rezultat ocenjevanja

Uporabili smo ocenjevanje na B-nivoju.Imeli smo veliko težav z zbiranjem podat-kov. Analize tal na terenu nismo opravilizaradi pomanjkanja nacionalnih in lokal-nih pravnih podlag in pomanjkanja denar-ja. Za določitev kvalitete tal smo uporabilikarte, ki so bile izrisane na osnovi analiznacionalnega monitoringa kvalitete tal.

Zaključek in možnost implementacije

V Sloveniji ni veliko strokovnjakov za tla.Ocenjevanje kvalitete tal na nacionalnemnivoju ni v celoti vzpostavljeno. Stanje nalokalnem nivoju je še slabše. Mestnaobčina Maribor ima Zavod za varstvookolja, ki pokriva tudi področje varstva tal.Vendar strokovnjak ni bil sposoben izvestiocenjevanja brez dodatnega izobraže-vanja. Rezultati ocenjevanja našegaizbranega območja so pokazali, da izbra-no območje, ki želi ob robu stanovanjskepozidave, ni močno vodozaščitno obmo-čje, ni območje Nature 2000, ni območje,kjer bi se nahajala stara okoljska breme-na, ima nizko vsebnost humusa in visokovsebnost mulja v vseh globinah. Glede nadejstva se lahko tla uporabljajo za stano-vanjske površine z vmesnimi zelenimipovršinami, namenje-nimi tudi otroškimigriščem. V kolikor bi želeli natančnejšepodatke o kvaliteti tal, bi morali izvestivzorčenje tal na več mestih vzorčenja naobmočju izbranega področja.

Partner projekta

Kratek opis območja

Območje EUROPAN je veliko okoli 10 ha.Leži ob robu stanovanjskega naselja.Danes je na tem območju travnik, njiva innekaj vrtičkov. Mimo vodita dve avtocestiin sicer mestni obvoznici S-J in Z-V.Podatki o kvaliteti tal na tem območju so vobliki kart. Najbližje mesto vzorčenja jeoddaljeno približno 1 km, kjer je rabaenaka kot v izbranem območju.

Pričakovana namenska raba prostora

V okviru urbanistične zasnove je izbranoobmočje definirano kot stanovanjskoobmočje, z vmesnimi zelenimi površinamiin otroškimi igrišči.

Nivo prostorskega planiranja

Na izbranem območju nismo izvedlilaboratorijskega vzorčenja tal. Zaocenjevanje kvalitete tal smo uporabilirezultate nacionalnega monitoringa tal vobliki pedoloških kart. Monitoring talzajema pregled tal po globinskih profilih,podatke o vsebnosti različnih onesna-ževal, vsebnost organske snovi, pH inzrnatost tal. Uporabljali smo tudi okoljskepodatke, ki so zajeti v občinskem GIS ovodovarstvenih pasovih,varovanih in po-plavnih območjih, topografske karte, pos-netke iz zraka in občinski prostorski plan.

Ocenjevanje funkcij tal

kot osnova za življenje in ekosisteme, brez prisotnosti onesnaževal 2

kot življenjski prostor za mezo in mikro organizme 2

kot medij za vzdrževanje vodnega ravnovesja 2

kot filter in pufer za težke kovine 3

kot transformacijski medij za organska onesnaž_evala 5

kot lokacija za kmetijsko proizvodnjo in proizvodnjo biomase 1-2

kot arhiv naravne dediščine ne

kot arhiv kulturne dediščine ne

Obdelava na terenu

Oddelek za okoljsko zaščito in oddelek zaprostorsko planiranje mesta Maribor vsodelovanju z Biotehniško fakultetoUniverze v Ljubljani.

Slika na levi: pregled EVROPSKEGA načrtovanega območja; slika na desni: ortofoto

istega območja, podvrženega preiskavam projekta TUSEC-IP.

Vrednostna lestvica: 1 = najmanj, 5 = največ

44

Društvo Projekt TUSEC-IPKoordinacija Švica: *

„Društvo Projekt TUSEC-IP koordinacija Švica“

koordinira dela švicarskih partnerjev s ciljem, da

bi opredelili zahteve sodelujočih švicarskih

strokovnih izpostav pri ocenjevanju tal v

mestnem okolišu in preverili praktične možnosti

uporabe razvitih postopkov ocenjevanja in

njihovo primernost za zaščito tal in prostorsko

planiranje.

Ekipa projekta (Društvo TUSEC-IP koordinacija Švica)

Alex Borer, vodja društva projekta TUSEC-IP koordinacijaŠvica; Esther Casanova Urad za prostorsko plnarianjeGraubünden; Peter Eckert, Društvo Familiengärten mestoZürich; Marc Fürst, Grün Stadt Zürich; Reto D. Jenny, IGBoden Schweiz; Urs Tischhauser, Oddelek za vrtnarstvomesto Chur; Gianfranco Tognina, urad za naravo in okoljeGraubünden; Dr. Thomas Wegelin, Strokovna služba zazaščito tal kantona Zürich.

Švicarska ekipa projekta je pristojna za razvoj delovnegapaketa 5 „Pravne osnove“, ki jih je izdelal urad „Creato“ in jihnato predal vodilnemu partnerju.

Partner projekta

*Pogodbeni partner projekta TUSEC-IP Interreg IIIB jemesto Zurich.

Kanton in mesto Zürich, Kanton Grisonov in mesto Churter Združenje za družinske vrtove mesta Zürich

Projekta TUSEC-IP so se v Švici udeležili mestiZürich in Chur, kantonalne strokovne službe zazaščito tal Zürich in Graubünden, urad za prostorskirazvoj Graubünden, skupnost interesentov BodenSchweiz (do 2004) in društvo za FamiliengärtenZürich.

Ti so se združili v društvo, zato da bi koordiniralipotrebe partnerjev projekta in zagotovil izmenjavo zmednarodnimi partnerji. Projekt TUSEC-IPpredstavlja možnost izmenjave znanja in izkušenj prizaščiti tal z drugimi državami.Izhodiščne točke pri zaščiti tal v sodelujočih državahso zelo raznolike. Cilj iz švicarskega vidika je, da sesistem ocenjevanja tal vključi v dnevno delokantonalnih in mestnih upravnih enot. Testiranja,razvita v okviru sistema ocenjevanja tal TUSEC-IP,se v Švici izvajajo v mestih Zürich in Chur:

V Churu se preiskuje vežbališče za morebitnooblikovanje umetnega jezera in nadaljnjih življenjskihprostorov. Nastalo bi lahko rekreacijsko območje aliobmočje, namenjeno preživljanju prostega časa zaprebivalce in njihove goste. Z ocenjevanjem tal sepripravi osnovo za presojo zamisli morebitne rabe.

V Zürichu se na pregledni ravni ocenjuje več zemljiščin njihovo primernost za vrtne površine. Podrobnejese preiskuje površino nekdanje vrtnarije. Ocenjeneizvedljive metode preiskave tal naj bi nudile podatkeza ocenjevanje tal. Sistem, razvit v TUSEC-IP, moraslužiti kot pomemben pripomoček odločanja, da bipresodili prihodnje rabe.

Društvu Projekt TUSEC-IP koordinacija Švica je bilana začetku projekta poverjena naloga, naj v okvirudelovnih paketov 5 preiskuje „Pravne osnove“,pravne in strokovne zahteve na nacionalni, deželni inobčinski ravni ter na ravni Eu pri planiranju,pristojnosti in možnosti udeležitve kot osnove zarazvoj in izvajanje optimalnega ocenjevanja tal vmestnih regijah.

Rezultati te preiskave so prikazani v poročilu Creato& Leimbacher (2004): „Soil Protection in UrbanEnvironments – Legislation and Planning Proceduresof Selected City Regions“.Ker zadeva ocenjevanje tal in implementacijo vpostopkih planiranja, je bilo mogoče, med drugim,izpeljati še naslednja spoznanja:

• Pravni predpogoji so načeloma priznani in navedenitako za izvajanje kvalificiranega ocenjevanja tal vposameznih deželah, regijah in občinah in tako zavnos zahtev zaščite tal v okviru obstoječih planiranj.

• Potemtakem mora biti sistem ocenjevanja TUSEC-IP zasnovan prilagodljivo in modularno, zato da bilahko upošteval različne formalne in pravne okvirnepogoje kot tudi tehnične in finančne predpogojeposameznih držav in mestnih regij.

Švicarska ekipa projekta je zato posvetila velikopozornost, v testnih območjih Züricha in Chura,preverjanju primernosti različnih postopkov.

Zgornja slika: Mesto ZürichSpodnja slika: Mesto Chur

45

Primer testa št. 9b: Chur, vežbališče Rossboden

Kratek opis testnega območja

Teren vežbališča Rossboden leži v bližiniavtocestnega izvoza in zahodnega dela mestaChur. Površina ima 57.7 hektarjev in se josedaj uporablja za vojaške vaje.

Načrtovana raba zemljišča

Z reformami v švicarski armadi obstaja opcijaodpovedi vojaški rabi, pri čemer serazpravlavlja o različnih idejah in med katerimištejejo tudi nove zahteve po rabi; na primerizločitev gradbenih con pri razširitvi stano-vanjskega območja, krepitev ponudbe zaprosti čas z gradbenim kompleksom jezera invodne krajine, ali pustiti prosto kottradicionalna gmajna.

Kakovost tal

Na osnovi karte o primernosti tal Švice(1:200.000) in preverjanja na terenu je bilomogoče tla okarakterizirati na sledeči način:Prodnata obrena prst - fluvisol, srednjasestava zemljišča, skeletno, velika pro-pustnost, majhna sposobnost zadrževanjahranilnih snovi, iz česar izhaja srednjaprimernost za zemljišča s krmnimi rastlinamiin žitaricami ter velike pašne travnike.

Partner projekta

Kratek opis testnega območja

Nepremičnina v kraju Zürich Albisriedenobsega pribl. 5.000 m2 in je bila v zadnjih 40letih intenzivno obdelovana kot vrtnarija(nasad okrasnih rastlin). Različne prostorske inčasovne rabe so za seboj pustile vidne sledi.Povsod so vidni ostanki gradenj oz. nanosovgradbenega materiala, kot tudi organskimateriali. Zaradi opustitve delovanja so bilarazrešena vsa pogodbena razmerja, kar je tudiomogočilo novo rabo površine.

Bodoča rabe nepremičnine

Nepremičnina je bila med tem časom spetdana v najem. Načrtovana raba kot okrasni oz.ogledni vrt za javnost pa ni zagotovljena nadolgi rok. Tudi druge rabe so mogoče, kakorna primer vrtnarska ali kmetijska raba, ali celopopolno preoblikovanje površine.

Uporabljene metode

Lastnosti tal so bile zajete na osnovi navodilstrokovne službe za zaščito tal kantona Zürich„Ugotovitev kakovosti rekultivacije tal“ in tudipredstavljene. Na osnovi teh podatkov je bilocenjen človeški vpliv in preoblikovanje spomočjo obrazca že omenjene strokovneslužbe "Ugotovitev antropogenosti tal“.Preiskava obremenitve tal je potekala naosnovi priročnika „Vzorčenja in priprave

vzorcev za preiskavo škodljivih snovi“ Okolje(BAFU). Preiskovane so bile primarneprevodne snovi Cd, Cu, Pb, Zn, PAK.V okviru TUSEC-IP je bilo ocenjevanjeizpeljano v postopku A, skladno z metodo

ocenjevanja Univerze v Hohenheimu, in sicers pomočjo podatkovnega formularja površin inILSE, kot tudi na osnovi metode ocenjevanjaUniverze v Turinu.

Pričakovanja

Grün Stadt Zürich (zeleno mesto Zürich) izugotovitev in analiz značilnosti terobremenitev tal pričakuje, v okviru sistema zaocenjevanje tal, trdne argumente tudi karzadeva primernost rabe; ti argumenti naj biolajšali in podpirali načrtovanje rabe izpedološkega vidika.

Rezultat

Lastnosti tal oz. značilnosti je mogočeugotoviti s (švicarskimi) standardnimimetodami in iz teh je mogoče izpeljati funkcijetal. Na enak način je mogoče izpeljatiprimernosti rabe. Orodje TUSEC-IP je za tonačeloma tudi primerno. Kljub temu rezultatiniso neposredno uporabni za odločanja vprostorskem planiranju, ker so le-ti velikokratzelo postranski in jih brez nadaljnjih strokovnihznanj ni mogoče raztolmačiti. Primernostirabe za prostorsko planiranje same po sebi nepovedo nič o osnovni zaščiti vira tal.Ocenjevanje tal v načrtovalne nameneprostorskega planiranja je zaradi tega trebadopolniti z načeli zaščite tal oz. virov.

Primer testa št. 9a: Zurich, nekdanja vrtnarija

Pogled iz vzhoda. Opuščena vrtnarija je bila

preiskovana iz vidika stanja tal po deset let

trajajoči intenzivni obdelavi in iz vidika vnosa

škodljivih snovi.

Slika: Hans Grob, 2006.

Pogled na vežbališče Rossboden. Društvo

Der Churer See si je zastavilo cilj namestitve

jezera na Rossbodenu. Ali je ta cilj na osnovi

ocenjevanja tal dejansko izvedljiv?

Slika: Alex Borer, 2005.

Ocenjevanje funkcij tal

Eksistenčna osnova za ljudi 3Eksistenčna osnova za favno/floro 4Vodni režim in reguliranje 3Vsebnost hranilnih snovi in obtok 3Pufer za težke kovine 3Medij za transformacijo 3Arhivna funkcija tal 4Kmetijska proizvodnja 2Vrednostna lestvica: 1 = najmanj, 5 = največ

Ocenjevanje primernosti rabe

Zaščita narave (biozaščita) 4Kmetijstvo/vrtnarstvo 2Zelene površine /proste površine 5Ponikalna zemljišča/zaščita pred poplavo 4Stanovanjske površine (ekstenzivne) 3Stanovanjske površine (zgoščene) 3Industrijske površine 4Prometne površine 3Vrednostna lestvica: 1 = neprimerna, 5 = zelo primerna

Obremenitev tal

Obremenitev s težkimi kovinami na območjustrelišč (Pb, Cu), fizikalne in biološkeobremenitve niso znane.

Uporabljene metode

Ocenjevanje v postopku B po postopkuocenjevanja tal Univerze v Hohenheimu, spomočjo podatkovnega formularja površin.

Rezultat

Izvedeno ocenjevanje funkcij tal sicer lahkonudi jasne informacije o primernosti rabe (tudibrez TUSEC-IP), kljub temu pa ni mogočeizključiti nobene obvezujoče planirane pre-ference.

Obdelava na terenu

Esther Casanova, urad za prostorskoplaniranje Graubünden; Urs Tischhauser,Oddelek za vrtnarstvo mesto Chur; Gian-

franco Tognina, Urad za naravo in okoljeGraubünden.

Obdelava na terenu

Marc Fürst, Grün Stadt Zürich in Dr. Ulrich

Hoins, Strokovna služba zaščite tal kantonaZürich.

46

Addresses of the Project PartnersKazalo

Deželno glavno mesto München (MUC)

Referat za zdravje in okolje, okoljska preventivaBayerstraße 28a, 80335 München, Nemčija

Referat za mestno planiranje in prostorsko urejanjeBlumenstrasse 28b, München, Nemčija

Ekipa projekta:Thomas Bork, Annette Eickeler, Werner Gruban, Helmer Honrich,Günter Wegrampf, Werner Hasenstab, Susanne Hutter vonKnorring, Ulrich Illing, Brigit Kögler.

Avtonomna pokrajina Bocen – Južna Tirolska (BZ_EPA)

Deželna agencija za okolje Bocen – Južna TirolskaAmba Alagi Straße 5, 39100 Bocen,Italija

Ekipa projekta:Giulio Angelucci, Giovanna Dessi,Walter Huber (do junija 2004),Monica Stefani, Antonella Vidoni.

Zvezni urad za okolje (FEA)

Spittelauer Lände 5, 1090 Dunaj, Avstrija

Ekipa projekta:Gebhard Banko, Andreas Bartel, Alexandra Freudenschuß,Sigbert Huber, Günther Lichtblau, Erik Obersteiner, Alarich Riss,Ingrid Roder, Monika Tulipan, Martha Wepner.

Univerza Leopold-Franz, Innsbruck (IGUI)

Inštitut za geografijoInnrain 52, 6020 Innsbruck, Avstrija

Ekipa projekta:Clemens Geitner, Johann Stötter, Markus Tusch,Yvonne Moser, Christoph Mitterer, Christine Wanker.

Deželno glavno mesto Linz (LINZ)

Center za okolje in tehniko ter mestno planiranjeHauptplatz 1, 4020 Linz, Avstrija

Ekipa projekta:Wilfried Hager, Gunther Kolouch, Monika Mensah Offei (do koncajunija 2005).

Središče okrožja Reutlingen (RT)

Urad za mestno načrtovanje / Odd. Varstvo okoljaMarktplatz 22, 72764 Reutlingen, Nemčija

Ekipa projekta:Reinhard Braxmaier, Barbara Fischer, Waltraud Pustal, ChristineSchimpfermann (do avgusta 2005).

Univerza Hohenheim (UHOH)

Schloss 1, 70599 Stuttgart, NemčijaRaziskovalna postaja „Unterer Lindenhof“Unterer Lindenhof 25, 72800 Eningen, Nemčija

Ekipa projekta:Susanne David, Andreas Lehmann, Leopold Peitz, Karl Stahr.

Univerza v Turinu (UNITO)

Agronomska fakulteta (Di.Va.P.R.A.).Via Leonardo da Vinci 44, 10095 Grugliasco, Italija

Ekipa projekta:Franco Ajmone Marsan, Laura Poggio, Borut Vrščaj.

Mesto Maribor (MARIBOR)

Urad za varstvo okolja in prostorsko planiranjeUlica heroja Staneta 1, 2000 Maribor, Slovenija

Ekipa projekta:Vlasta Krmelj, Olga Mravlje, Suzana Prajnc Potrč, Vesna Smaka-Kinčl.

Združenje TUSEC-IP Koordinacija Švica

Mesto in kanton Zürich, kanton Graubünden in mesto Chur,Združenje Familiengärten Zürich, IG Boden Schweiz (do 2004).

Uradni partner projekta za projekt Interreg IIIB TUSEC-IP je:

Mesto Zürich (ZRH)

Grün Stadt ZürichBeatenplatz 2, 8023 Zürich, Švica

Ekipa projekta:Alex Borer, Esther Casanova, Peter Eckert, Marc Fürst, UlrichHoins, Reto D. Jenny, Urs Tischhauser, Gianfranco Tognina,Thomas Wegelin.

V okviru projektne organizacije so sodelovali:

blue! advancing european projects

Poštni predal 1115, 85311 Freising, Nemčija

Sodelavke/ci:Eva C. Lupprian (do konca februarja 2006), Dorothea Palenberg,Markus Tusch (od marca 2006).

3

410

176

2

8

5

9

Partnerji projekta TUSEC-IP v alpskem prostoru

1 Deželno glavno mesto München2 Avtonomna pokrajina Bocen južna Tirolska3 Zvezni urad za okolje Dunaj4 Univerza Leopold-Franz, Innsbruck5 Deželno glavno mesto Linz6 Središče okrožja Reutlingen7 Univerza v Hohenheimu8 Univerza v Turinu9 Mesto Maribor10 Društvo projekta TUSEC-IP koordinacija Švica

(Mesto in kanton Zürich, Društvo Familiengärten Zürich,Mesto Chur in kanton Graubünden)

Kazalo

47

Bibliografija

Pričujoča bibliografija zajema dela in objave, ki so bili sestavljeni v

okviru projekta TUSEC-IP . Objavljeni prispevki so na voljo v obliki

dokumenta, ki ga je mogoče naložiti s spletnih strani na naslovu

www.tusec-ip.org. Seznam navaja tudi notranja končna poročila za

posamezne delovne pakete, ki služijo kot poročila za program

Interreg IIIB v alpskem prostoru.

ANGELUCCI G., DESSŪ G., STEFANI M. (2006): Končno poročilo

za delovni paket 4 "Delo z javnostjo" za projekt TUSEC-IP vokviru pobude skupnosti Evropske unije Interreg III B Alpskiprostor. – (Koordinacija delovnega paketa 4: Avtonomnapokrajina Bocen Južna Tirolska, Deželna agencija za okolje -Bocen.19 S.

DAVID S., LEHMANN A., STAHR K. (2004): Klassifizierung vonBodenbewertungssystemen im Bereich der Alpenraumländer.Studie im Auftrag der Stadt München, Referat für Gesundheitund Umwelt - München. 40 S.

DAVID S., LEHMANN A., STAHR K. (2005): Bodenbewertung inDeutschland und die neue TUSEC-Methode für den Alpenraum.- Mitteilungen der DBG 107, S. 307-308.

Pohodniški vodič, ki ga je mogoče naložiti s strani www.tusec-ip.org, “Böden der ‘Unteren Bäch II’ - eine bodenkundlicheExkursion für Planer in ein Gewerbegebiet der GemeindeEningen” v okviru letnega srečanja TUSEC-IP 13. in 14.september 2004.

GEITNER C., TUSCH M., STÖTTER J. (2005): Abschlussbericht:Bodenkartierung zur Bewertung der Bodenfunktionen imGemeindegebiet von Wörgl (Tirol). - 37 S.; Innsbruck(www.tusec-ip.org).

GRUBAN W. (2002): TUSEC-IP (Technique of Urban Soil Evaluati-on in City Regions – Implementation in Planning Procedures).Entwicklung länderübergreifender Verfahren zur Bewertung vonBöden in Stadt-Regionen des Alpenraums sowie Entwicklungvon Strategien zu deren Umsetzung in kommunalen undregionalen Planungsverfahren. Dokumentation des Workshopsvom 15. Juli bis 17. Juli 2002 in der Ökologischen TagungsstätteLinden - München. 67 S.

GRUBAN W. (2005): Partner der europäischen Allianz für denBodenschutz. - Münchner Stadtgespräche 39: 9 ff, München.

GRUBAN W., EICKELER A., HONRICH H. et al.(2006): Strategienzur erfolgreichen Umsetzung der Bodenbewertung in Planungs-verfahren als Beitrag einer nachhaltigen Raumentwicklung.Končno poročilo za delovni paket 9 "Delo z javnostjo" za projektTUSEC-IP v okviru pobude skupnosti Evropske unije Interreg IIIB Alpski prostor. – (Koordinacija delovnega paketa 9: Deželnoglavno mesto München). - München.

GRUBAN W., EICKELER A., HONRICH H. et al. (2006): Zusam-menfassende Projektbewertung. Končno poročilo za delovni

paket 10 "Strategije izvajanja" za projekt TUSEC-IP v okvirupobude skupnosti Evropske unije Interreg III B Alpski prostor. –(Koordinacija delovnega paketa 10: Deželno glavno mestoMünchen). - München.

HAGER W., PUSTAL W., MENSAH-OFFEI M., KOLOUCH G. et al.(2006): Praktische Erprobung der Bodenbewertungsmethoden inTestgebieten der Partnerkommunen. Končno poročilo za delovni

paket 8 "Testna faza v partnerskih občinah" za projekt TUSEC-IP v okviru pobude skupnosti Evropske unije Interreg III B Alpskiprostor. – (Koordinacija delovnega paketa 8: Deželno glavnomesto Linz in mesto Reutlingen). - Linz.

Informacijska kabina pri transnacionalni delavnici na temopodeželskega razvoja programa Alpski prostor, Innsbruck, 7. in8. april 2005.

KIPP T. (2006): Soil Protection in Urban Environments. Legislationand planning procedures of selected city regions. Končno

poročilo za delovni paket 5 "Pravni okvirni pogoji" za projektTUSEC-IP v okviru pobude skupnosti Evropske unije Inter-reg III B Alpski prostor. – (Koordinacija delovnega paketa 5:Mesto Zürich - Združenje projekta TUSEC-IP koordinacija Švicain deželno glavno mesto München). - München. 37 S.

KLEINDIENST H., FECHT M., TUSCH M., GEITNER C.(submitted): ILSE – Informationsystem on Land and SoilEvaluation. - 20th International Conference on Informatics forEnvironmental Protection, 6.-8. September 2006, Graz.

LEHMANN A., DAVID S., STAHR K. (2005): Bodenbewertung fürStadtregionen – das TUSEC-Verfahren. - Mitteilungen der DBG107, S. 377-378.

LEHMANN A., DAVID S., STAHR K. et al. (2006): Technique ofUrban Soil Evaluation in City Regions – Methoden zur Bewer-tung natürlicher und anthropogen überformter Böden. Končno

poročilo za delovni paket 7 "Razvoj postopka za ocenjevanje

tal" za projekt TUSEC-IP v okviru pobude skupnosti Evropskeunije Interreg III B Alpski prostor. – (Koordinacija delovnegapaketa 7: Univerza Hohenheim Eksperimentalna postaja„Unterer Lindenhof“). - München.

LUPPRIAN E., TUSCH M., GRUBAN W. (2005): Auf dem Weg zurBodenschutzrichtlinie: Bodenschutz in urbanen Räumen. -Garten und Landschaft 9, S. 28 ff, München.

LÜSCHER C., MEYER K., ZÜRRER M., LEIMBACHER J. (creato& J. Leimbacher) (2004): Soil Protection in Urban Environments.Legislation and Planning Procedures of Selected City Regions.Študija izvedena po naročilu mesta Zürich, Grün Stadt Zürich -Zürich. 107 S.

PUSTAL W., FÜGNER H. (2006): Bodenerosion als Bewertungs-kriterium im Rahmen von TUSEC-IP. študija, izvedena ponaročilu mesta Reutlingen - Reutlingen. 18 S.

STASCH D. (2004): Bodenbewertung in Stadtregionen derAlpenraumländer. Literarna študija po naročilu deželnegaglavnega mesta München, Referat za zdravje in okolje -München. 84 S.

TUSCH M., GEITNER C., HUBER S., TULIPAN M. (2004):Bodenbewertung in Stadtregionen des Alpenraums – ProjektTUSEC-IP. - Mitteilungen der Österreichischen BodenkundlichenGesellschaft, Heft 72, S. 93-101, Wien.

TUSCH M., GEITNER C., STÖTTER J. (2005): Soils and UrbanPlanning – Requirements for a Soil Evaluation Tool. In: local land& soil news, The Bulletin of the European Land and Soil Alliance(ELSA e.V.) 12/13, 1/05: S. 23-25.

TUSCH M., GEITNER C., STÖTTER J. (2005): Soils in UrbanPlanning (Project TUSEC-IP). A Survey in Alpine City Regions.In: CABERNET 2005 (International Conference on ManagingUrban Land, Belfast), Conference Proceedings, S. 395-401,Nottingham.

TUSCH M., GRUBAN W., TULIPAN M., GEITNER C., HUBER S.(2004): Bodenschutz in den Städten des Alpenraums – Anforde-rungen an die Bodenbewertung. - Končno poročilo za delovni

paket 6 "Zahteve uporabnikov" za projekt TUSEC-IP v okvirupobude skupnosti Evropske unije Interreg III B Alpski prostor. –(Koordinacija delovnega paketa 6: Zavod za geografijo, Univerzav Innsbrucku). - Innsbruck. 83 S.

TUSEC-IP - Zgibanka z informacijami o projektu (nemščina,italijanščina, slovenščina, angleščina).

TUSEC-IP - Domača stran www.tusec-ip.org (nemščina,italijanščina, angleščina) od decembra 2003.

TUSEC-IP - Newsletter, okrožnica je bila do sedaj izdana kotpriloga v local land and soil news, revija zveze European Landand Soil Alliance (ELSA) e.V.

TUSEC-IP - Načrtovalni priročnik z- načrtovalnim vodičem (načrt o poteku za organizacijo in

izvedbo ocenjevanja tal),- uvod za uporabo ILSE,- strokovni priročnik tal..

TUSEC-IP - Konferenčne knjige:- Uvodna konferenca v Münchnu 2003,- Letni sestanek v Hohenheimu 2004,- Letni sestanek v Zürichu 2005,- Zaključna konferenca v Tutzing 2006.