OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO V TUHINJU

Šmartno v Tuhinju 27a, 1219 Laze v Tuhinju

TURISTIČNA NALOGA

MaliSafari

Avtorji: Maruša FLORJANČIČ (9. a), Anamari HRIBAR (9. b), Kristijan HRIBAR (9. a),

Lana HRIBAR (8. a), Lana KALIŠNIK (8. a), Neža LEVEC (8. a), Nuša MALI (9. a), Katja

POLJANŠEK (9. b), Žana POLJANŠEK (8. b), Ivana Pika SCHLEGL (9. b), Luka ŠIMENC

(9. b), Martin ŠIMENC (8. a), Klara ŠUŠTAR (9. b), Lea ŠUŠTAR (9. b), Valerija ŠUŠTAR

(8. a), Eva URANKAR (8. a), Lara VOLJKAR (9. b), Karin ZALAZNIK (8. b)

Mentorja: Petra POTOČNIK, prof. geog. in univ. dipl. ped.

Tomaž SMOLE, prof. soc. in univ. dipl. zgod.

Šmartno v Tuhinju, januar 2016

OŠ Šmartno v Tuhinju 2

ŠOLA: Osnovna šola Šmartno v Tuhinju, Šmartno v Tuhinju 27a, 1219 Laze v Tuhinju

Tel.: 01 834 72 00; e-mail: projekt1.osljsmt@guest.arnes.si

NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: MaliSafari, velike avanture za male

junake.

AVTORJI:

Maruša FLORJANČIČ (9. a),

Anamari HRIBAR (9. b),

Kristijan HRIBAR (9. a),

Lana HRIBAR (8. a),

Lana KALIŠNIK (8. a),

Neža LEVEC (8. a),

Nuša MALI (9. a),

Katja POLJANŠEK (9. b),

Žana POLJANŠEK (8. b),

Ivana Pika SCHLEGL (9. b),

Luka ŠIMENC (9. b),

Martin ŠIMENC (8. a),

Klara ŠUŠTAR (9. b),

Lea ŠUŠTAR (9. b),

Valerija ŠUŠTAR (8. a),

Eva URANKAR (8. a),

Lara VOLJKAR (9. b),

Karin ZALAZNIK (8. b)

MENTORJA: Petra POTOČNIK, prof. geog. in univ. dipl. ped.,

Tomaž SMOLE, prof. soc. in univ. dipl. zgo.

POVZETEK

Z učenci turističnega krožka smo pripravili turistično–raziskovalno nalogo z naslovom

MaliSafari. V nalogi smo oblikovali inovativen turistični produkt - doživljajski park, s katerim

želimo približati naravo in dogajanje v njej odraslim in otrokom. Z idejno zasnovo novega

turističnega produkta bi lahko obogatili turistično ponudbo Tuhinjske doline in občine Kamnik.

V iskanju najboljše ideje smo se spomnili na safari v Afriki. Danes ljudje drago plačujejo, da

bi si ogledali in posneli velike afriške živali, med njimi tudi »Big five« živali. Po drugi strani

pa živimo v okolju, kjer mrgoli živih bitij in so sila pomembne za naš ekosistem, pa jih pogosto

sploh ne poznamo ali opazimo.

Z namenom, da bi bolje spoznali živali, ki jih pogosto vsakodnevno srečujemo, smo prestavili

"afriški safari" v Tuhinjsko dolino in idejno ustvarili doživljajski park z imenom MaliSafari.

Park MaliSafari se nahaja na območju, kjer se stikajo gozd, travnik in voda. Obiskovalci lahko

tako dodobra spoznajo floro in favno teh območij. Spoznajo življenjski cikel različnih vrst

živali, kot so mravlja, postrv ali sova ter najbolj značilne vrste rastlin za posamezen ekosistem,

kot so bršljan, kreša ali ivanjščica. Med posameznimi območji (ekosistemi) se gostje peljejo v

posebej prirejenem MaliSafari vozilu. Kot na pravem safariju, se tudi tukaj lahko prespi in

predvsem zaspi ob zvoku čričkov.

V nalogi smo predvideli možno lokacijo doživljajskega parka MaliSafari, načrtovali smo

obleko zaposlenih, kulinarično ponudbo ter ostale aktivnosti in delavnice v parku.

Ključne besede: doživljajski park, safari, Tuhinjska dolina, živali, rastline.

OŠ Šmartno v Tuhinju 4

Vsebina

UVOD ........................................................................................................................................ 5

1. ALI VEŠ ............................................................................................................................. 6

1.1. SPOZNAJMO RASTLINE NA SAFARIJU .................................................................. 6

1.1.1. TRAVNIK ........................................................................................................... 6

1.1.2. VODA .................................................................................................................. 8

1.1.3. GOZD .................................................................................................................. 9

1.2. SPOZNAJMO ŽIVALI NA SAFARIJU ....................................................................... 12

1.2.1. TRAVNIK ......................................................................................................... 12

1.2.2. GOZD ................................................................................................................ 15

1.2.3. VODA ................................................................................................................ 17

2. OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PRODUKTA ..................................................... 20

2.1. IME PARKA IN LOGOTIP .......................................................................................... 21

2.2. CILJNA SKUPINA ......................................................................................................... 21

2.3. LOKACIJA ..................................................................................................................... 21

2.4. OPIS PROGRAMA ........................................................................................................ 23

3. TRŽENJE ........................................................................................................................ 28

3.1. SPOMINEK ..................................................................................................................... 28

3.2. OGLAŠEVANJE IN PROMOCIJA ............................................................................. 29

3.3. TRŽENJE TURISTIČNEGA PRODUKTA ................................................................ 30

3.4. ANALIZA MOŽNOSTI IZVEDBE IN FINANČNA SREDSTVA ............................ 30

4. ZAKLJUČEK .................................................................................................................. 31

5. VIRI IN LITERATURA ................................................................................................. 32

6. PRILOGE ........................................................................................................................ 36

6.1. OPIS STOJNICE ............................................................................................................. 36

6.2. MISLI O NARAVI .......................................................................................................... 37

OŠ Šmartno v Tuhinju 5

UVOD

V letošnji nalogi bomo podrobno predstavili naš turistični produkt, ki smo ga poimenovali

MaliSafari.

Kako smo pravzaprav dobili idejo? Zaradi današnjih razmer turistične organizacije spet

opominjajo na pomen rastlin in živali v našem življenju, zato smo se odločili, da bomo projekt

posvetili prav njim. Ljudje vedno več radi potujemo. Radi bi si ogledali Ameriko, Azijo,

Avstralijo, Afriko ali celo Arktiko. Žal po navadi ne najdemo finančnih sredstev ali časa, da bi

se na načrtovano ali nenačrtovano pot tudi podali. Letos smo se odločili, da bomo delček Afrike

pripeljali v občino Kamnik. No, ne ravno delček Afrike, njihovo idejo.

Odločili smo se, da bomo v Tuhinjski dolini organizirali safari. Naš safari pa ni običajen safari.

Seveda pri nas ni levov, žiraf, slonov, bivolov in nosorogov, so pa druge manjše živali, ki jih

včasih tudi pozabimo. Naš mali safari letos je namesto z rjavo obarvan z zeleno barvo. Na njem

se lahko podate na nepozabno avanturo v območje travnikov, voda in gozdov. Čeprav se nam

travnik, voda ali gozd lahko zdijo prav prijetni tihi kraji, so, ko jih pogledamo skozi steklo lupe,

prav živahni. Na njih živi na tisoče različnih živali in rastlin. Delček vseh teh vrst lahko spoznate

tudi na našem safariju.

S tem projektom želimo ljudi spomniti na vse živali, ki jih pogosto pozabimo. Navsezadnje je

vsako živo bitje pomembno in ravno tako, kot je v Afriki pomemben lev, je na travniku

pomembna na primer mravlja - prav zato smo se odločili, da jo vključimo v logotip.

Naša pot pa ni samo poučna. Če želiš, se lahko odločiš, da boš z nami tudi prenočil na prostem.

S to odločitvijo zraven pridejo tudi različne dejavnosti, ki bi se izvajale po opravljeni poti in

pred spanjem.

S tem projektom pa ne želimo narediti samo zanimive poti, ampak želimo ozavestiti predvsem

mlajše generacije o tem, da je tudi narava pomembna. Zadnje čase se vedno več uporabljajo

elektronske naprave in čeprav je to logično, saj gre razvoj v tehnologiji vedno hitreje naprej,

ni najbolj zdrava pot do znanja in zabave. Zato naslednjič, ko se želite zazreti v ekran, da bi

našli kakšno novo informacijo o našem svetu, raje odprite okno in si ga oglejte od blizu.

OŠ Šmartno v Tuhinju 6

1. ALI VEŠ

1.1. SPOZNAJMO RASTLINE NA SAFARIJU

1.1.1. TRAVNIK

IVANJŠČICA

Navadno ivanjščico (Leucanthemum ircutianum)

sestavlja do 60 cm dolgo steblo na vrhu katerega je

do 5 cm širok košek. Ivanjščica ima majhne

podolgovate, rahlo nazobčane liste. Razširjena je v

Evropi in južni Aziji, najdemo pa jo lahko na

pašnikih, nasipih, jasah, na njivah in travnikih.1

REGRAT

Navadni regrat (Taraxacum officinale) iz rodu

regratov spada pod zelnate trajnice. Je zelo zdravilna

rastlina, saj vsebuje veliko vitaminov in rudnin,

pomaga pa pri odvajanju vode in pri motnjah v

delovanju ledvic. Regrat požene spomladi. Najprej iz

zemlje pokukajo listi, nato votlo enostavno steblo, na

njem pa cvetni košek z rumenimi cvetovi. Cvetove

lahko vidimo od marca do maja, nato pa se ti pretvorijo

v regratove lučke, sestavljene iz veliko semen.2

1 http://www2.arnes.si/~ssmbkmet2s/ekosola/POPEK_Opis_rastlin.pdf 2 https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_regrat

Slika 1: Ivanjščica

Slika 2: Regrat

OŠ Šmartno v Tuhinju 7

KOPRIVA

Velika kopriva (Urtica dioica) je trajnica. Najdemo jo na travnikih, njivah, vrtovih, na planinah,

v gozdovih, ob nasipih in ob cestah. Velika kopriva je zgrajena iz štirioglatega stebla, ki ima

plazeče poganjke. Iz stebla rastejo listi, ki so

podolgovate jajčaste oblike, so nazobčani, proti

spodnjem delu pa so srčaste oblike. Listi so pokriti s

krhkimi dlačicami. Te se ob dotiku zapičijo v kožo,

izločijo strup in s tem opečejo. Kopriva se uporablja

tudi v zdravilne namene in kot živilo (koprivin čaj).3

Slika 3: Kopriva

KAMILICA

Kamilica (Chamomilla recutita) spada pod družino

nebrovk. Razširjena je po vsej Evropi in nekaj območjih

Azije. Kamilica zraste do 60 cm. Njen belo rumen cvet

uporabljamo tako v kozmetiki, kot tudi za zdravilne

namene. Med drugim pomaga pri nespečnosti, zaprtju in

vnetju ustne sluznice. Iz kamilice izdelujemo eterična

olja, šampone, kreme za obraz, ustne vode, čaje ipd.4

MALI ZVONČEK

Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis) je znan znanilec pomladi. Spada med narcisovke.

Sestavlja ga zvončasto oblikovan cvet, sestavljen iz treh podolgovatih listov in treh manjših

listov znotraj. Podolgovati listi rastejo s spodnjega dela zvončka. Zvonček je zaščitena rastlina,

ki jo lahko najdemo vse od Pirenejskega polotoka pa do Ukrajine. Zvončke lahko najdemo v in

3 https://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_kopriva 4 https://sl.wikipedia.org/wiki/Prava_kamilica

Slika 4: Kamilica

OŠ Šmartno v Tuhinju 8

ob gozdu, na jasah, med grmovjem in na travniku. V

Sloveniji ga je mogoče najti v spomladanskih mesecih.5

1.1.2. VODA

ŠIROKOLISTNI ROGOZ (Typhetum latifoliae)

Iz korenin poženejo od 10 do 15 mm široki listi in votlo steblo, ki je

dolgo približno 2,5 m. V spodnjem delu so ženski cvetovi, v zgornjem

delu pa moški cvetovi, med obema je 1 cm širok razmik. Zrelo žensko

cvetje je rjave barve in v suhem vremenu odnese veter plodove. Ko

pride plod v stik z vodo, se seme odpre in semena potonejo v vodi.6

SIBIRSKA PERUNIKA

Raste na močvirnih travnikih in nizkih barjih, kjer je malo slabega

zraka. Steblo je visoko 80 cm. Cvetni listi so dolgi okoli 5 cm.

Cveti meseca maja in meseca junija. Plod te rože plava na vodi.

Zaradi uničevanja močvirnih travnikov je v zadnjih desetletjih

sibirska perunika izgubila mnoga rastišča. Zato je zelo ogrožena

vrsta. Ime perunika naj bi dobila po slovanskem bogu Perunu.7

5 https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_mali_zvon%C4%8Dek 6 https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0irokolistni_rogoz 7 https://hr.wikipedia.org/wiki/Perunika

Slika 5: Zvonček

Slika 6: Rogoz

Slika 7: Perunika

OŠ Šmartno v Tuhinju 9

ŽABJI LAS

Žabji las (Callitriche palustris) spada v družino

žabjelasovke. Zeleni in rjavi listi so dolgi od 1 do 2 cm,

cveta se ne vidi, vendar pa cveti od julija do avgusta.

Najdemo ga v stoječi sladki vodi. Najbolj je razširjen v

Evropi, severni Ameriki in jugo vzhodni Aziji.8

1.1.3. GOZD

BRŠLJAN

Navadni bršljan (Hedera Helix L.) je olesenela ovijalka. Pozimi mu

listi ne odpadejo, kar pomeni, da je zimzelen. Spada v družino

bršljanovk. Navadni bršljan zraste do 50 m in čez. Najdemo ga v

senčnih gozdovih tudi v slabši zemlji. Brez opore ne more rasti, zato

uspeva na zidovih in drevesih. Njegovi listi so zeleni, spodnji

srčaste oblike, zgornji pa ovalne. Beli ali svetlo zeleni cvetovi so

združeni v kobule. Vidimo jih lahko od septembra do oktobra, do

pomladi pa se ti že spremenijo v ljudem strupene jagode. Navadni

bršljan je hrana številnim žuželkam, drevesom pa je zajedavec.9

8 http://www.slonep.net/vrt-in-okolica/roze/vodne-rastline-1625 9 https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_br%C5%A1ljan

Slika 9: Bršljan

Slika 8: Žabji las

OŠ Šmartno v Tuhinju 10

ČEMAŽ

Čemaž (Allium ursinum) ima veliko drugih

imen, kot na primer divji česen, medvedji

česen, gozdni česen, kačji lek in štrkavec. Zanj

je značilen vonj po česnu. Njegovo pokončno

steblo zraste do 30 cm, iz njega pa rastejo

suličasti listi. Največ ga najdemo v hrastovih in

bukovih gozdovih. Razširjen pa je po celotni

Evropi ter zahodni Aziji. Čemaž je zelo

uporabna rastlina v prehrani (čemaževa juha,

čemažev namaz) in zdravstvu (pomaga pri astmi, odpravlja izpuščaje, znižuje holesterol).10

GOZDNA JAGODA

Navadni jagodnjak ali gozdno jagodo (Fragaria vesca) najdemo v gozdu, ob grmih in robovih

travnikov. Navadni jagodnjak zraste do 15 cm. Ima tanko

steblo, iz katerega rastejo rahlo nazobčani listi. Na koncu

stebla najdemo bel cvet, ki ga lahko vidimo od aprila do

junija. Od junija naprej se iz cveta razvije majhen okusen

rdeč plod. Navadni jagodnjak ima tudi zdravilne učinke

(pomaga pri čiščenju sečne kisline iz telesa, pri vnetju

ustne sluznice in ustne votline, pri vnetju jeter, pri

prebavnih težavah, pri vnetju žil, čisti ledvice in mehur

ter vsebuje vitamin C ).11

10 https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cema%C5%BE#.C4.8Cema.C5.BE_v_prehrani 11 http://www.gozd-les.com/obisk-gozda/nabiranje-gozdnih-sadezev/gozdna-jagoda

Slika 10: Čemaž

Slika 11: Gozdna jagoda

OŠ Šmartno v Tuhinju 11

ŠMARNICA

Šmarnico (Convallaria majalis) imenujemo

tudi solzica. Ta rastlina je zelo strupena, če jo

katera žival užije lahko umre. Sestavljena je iz

stebla, suličastih listov in belih cvetov. Steblo

je visoko približno od 10 do 20 cm. Šmarnica

cveti od meseca maja do meseca junija. Raste

večino v gozdovih, ponekod pa v senčnih

vrtovih in tudi na travnikih.12

NAVADNI ZIMZELEN

Navadni zimzelen (Vinca minor) je zimzeleno

grmičevje, ki sodi v družino pasjestrupovk. Po

navadi zraste od 15 pa do 25 cm, včasih pa tudi

do 40 cm. Sestavljen je iz suličastih listov,

vijolično-modrih cvetov ali rjavih plodov ter

iz tankega stebla s koreniko. Uspeva predvsem

v vlažnih območjih. Najdemo ga v mešanih in

listnatih gozdovih ter na njihovih obrobjih.13

12 https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0marnica_(ro%C5%BEa) 13 https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_zimzelen

Slika 12: Šmarnica

Slika 13: Navadni zimzelen

OŠ Šmartno v Tuhinju 12

1.2. SPOZNAJMO ŽIVALI NA SAFARIJU

1.2.1. TRAVNIK

RDEČA PIKAPOLONICA

Pikapolonice (Coccinellidae) sodijo v družino

hroščev. So ene izmed najbolj prepoznavnih

vrst hroščev zaradi njihovih barv, vendar

nimajo vse pikapolonice pike. Pikapolonice

imajo okroglo telo na katerem je oklep. Pod

oklepom pa so krila. Oklep je lahko enobarven

ali večbarven z lisami oziroma pikami. Na glavi

imajo tipalke, na katerih so oči. Noge

pikapolonic so kratke, od zgoraj nevidne. Življenjski krog polonic: jajčece, ličinka, buba in na

koncu odrasla polonica.14

BOGOMOLKA

Bogomolka (Montasea) je svoje ime dobila po svoji

drži: spominja na držo človeka pri molitvi.

Bogomolka ima dolgo oprsje in močne srednje

noge. Ima velika krila, ki so zložena ob telo. Večina

vrst je zelene ali rjave barve. Njihove oči so

sestavljene iz več manjših leč, z njihovo čeljustjo

pa brez težav lahko pregriznejo zunanji skelet

drugih žuželk, s katerimi se prehranjujejo.

Prehranjujejo pa se tudi z manjšimi plazilci, ptiči in sesalci. Najbolj so znane po svoji

»kamuflaži« (saj so zelo podobne listom), ki jim pomaga pri lovu. Sposobnost zlitja z okoljem

pa prav tako uporabljajo pred plenilci. Če pa pride do srečanja, se bogomolke dvignejo na

zadnje noge in razširijo krila. Znanih vrst bogomolk je okoli 2300. V Evropi pa živi le okoli

14 http://pikapolnica.blogspot.si/

Slika 14: Pikapolonica

Slika 15: Bogomolka

OŠ Šmartno v Tuhinju 13

dvanajst vrst bogomolk. Večino bogomolk najdemo v Aziji. Živijo v vlažnem, toplem okolju.

V Sloveniji pa najdemo le dve vrsti bogomolk: navadna bogomolka in krpatonoga bogomolka.15

METULJ CITRONČEK

Metulj citronček (Gonepteryx rhamni) spada v

družino belinov (Pieridae) in v red metuljev.

So srednje veliki dnevni metulji, ki jih

večinoma najdemo v gozdu in med grmovjem.

Samec ima citronsko rumena, samica pa

zeleno bela krila. Oba imata na sredini obeh

krilih oranžno pegico. Večina metuljev

prezimi kot buba, vendar citronček se obesi na

drevo še vedno v obliki metulja. Spada med

metulje, ki živijo dlje časa. To vrsto metuljev lahko med letom najdlje opazujemo, saj letajo od

marca pa tja do septembra. Citrončke najbolj opazimo v poznih poletnih mesecih, ko pa pridejo

hladnejše noči, citronček izgine. Zarijejo se pod odpadlo listje, tam otrpnejo in preživijo zimski

mraz. Prebudijo se zgodaj spomladi. Citrončki najraje srkajo nektar cvetov, a uživajo tudi v

nektarju regrata, grenkuljic, glavincev in detelj. Najbolj jih privabljajo cvetovi rdeče-vijoličnih

barv.16

MRAVLJA

Mravlje (Formicidae) so kožokrilci, ki spadajo med

žuželke. Poznamo več vrst mravelj. Na splošno so

mravlje majhne, imajo glavo z velikimi očmi, močnim

grizalom in dolgimi tipalkami, oprsje, zadek in 6

dolgih nog. Mravlje živijo v kolonijah, mravljišča. V

koloniji je 1 matica, ki lahko živi do 30 let. Vsak dan

izvali jajčeca, ki hitro odrastejo v mravlje. Njihova

15 https://sl.wikipedia.org/wiki/Bogomolke 16 https://sl.wikipedia.org/wiki/Citron%C4%8Dek

Slika 16: Citronček

Slika 17: Mravlja

OŠ Šmartno v Tuhinju 14

prehrana je raznolika, npr. pšenica, listje, druge žuželke, polži, ...17

MUHA

Prave muhe (muscidae) spadajo v družino dvokrilcev. Danes poznamo okoli 4000 vrst muh,

vključno z nam najbolj znano, domačo muho. So majhne žuželke z velikimi očmi. Imajo šest

nog, kot vse ostale žuželke in par kril. Muhe so po večini mrhovinarke, nekaj jih je zajedavcev,

ostale pa se prehranjujejo z nektarjem.18

NAVADNI KRT

Navadni ali evropski krt (Talpa europaea) spada

v vrsto žužkojedov, prilagojenih na življenje

pod zemljo. Na površje se odpravi le v sušnih

letih, ko mu primanjkuje vode. Znaki njegove

bližine so krtine. Spada v red krtov in rovk ter v

razred sesalcev. Prehranjuje se predvsem z

deževniki, polži in žuželkami. Krt potrebuje

veliko hrane, saj dnevno poje za polovico svoje

teže. Kljub njegovemu slabše razvitemu sluhu

in vidu lahko še vedno zazna vodo in hrano v bližini. Ima pa dobro razvit čut in zazna zelo šibke

tresljaje. Gobček, pokrit z dlačicami, mu zelo pomaga pri iskanju plena. Zaradi škode, ki jih

povzroča s krtinami, ga kmetje pogosto ubijajo. Krti so aktivni tako podnevi kot tudi ponoči,

17 https://sl.wikipedia.org/wiki/Mravlje 18 https://sl.wikipedia.org/wiki/Prave_muhe

Slika 18: Muha

Slika 19: Krt

OŠ Šmartno v Tuhinju 15

saj neprestano iščejo hrano. Pri tem kopljejo rove, ki ležijo na različnih globinah. Če je rov čisto

pod površjem, začne metati zemljo na površje, kar ustvari krtino. Rovi so lahko dolgi od 30 do

50 metrov. Med iskanjem hrane, teka štiri ure po tunelih, nato pa enako časa počiva.19

1.2.2. GOZD

SOVA: VELIKA UHARICA

Velika uharica (Bubo bubo) je največja sova na

svetu. Prihaja iz redu sove ter družine pravih sov.

Z razprtimi krili meri toliko kakor odrasel človek.

Kot večina drugih sov, ima tudi uharica veliko

glavo, oranžne oči in ne spleta gnezd. Jajca leže

le na strmih in toplih stenah. Na jajce je sova

navezana celo leto, če pa živi v mirnih skalovjih,

ima lahko tudi več kot dva mladiča. Mladičevo

odraščanje traja le nekaj mesecev. Velika uharica je raznovrstno hrano. Lovi voluharje, zajce,

ježe, polhe, ptice, .... Nekatere lovijo tudi ribe. Lovi ponoči, predvsem ob jutranjem in večernem

mraku.20

BELOPRSI JEŽ

Beloprsi jež (Erinaceus concolor) spada v razred sesalcev in v družino ježev. Lahko zraste od

225 do 275 mm dolžine in tehta od 400 do 1100 g in je po videzu zelo podoben rjavoprsemu

ježu. Ima vidno svetlejša prsa, glede na temno

obarvan trebuh. V Sloveniji ga najdemo povsod, od

nižin do približno 1000 m visoko. Živi predvsem v

gozdu, najdemo pa jih tudi na travnikih v bližini

gozdov. Prehranjujejo se z žuželkami in deževniki,

polži in miškami, jejo pa tudi ptičja jajca, gobe,

19 https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_krt 20 http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2011/zgibanka_sove_ZVRS_Layout_1_2606.pdf

Slika 20: Velika uharica

Slika 21: Beloprsi jež

OŠ Šmartno v Tuhinju 16

koreninice, vendar se rad posladka tudi z sadjem. Največkrat ga najdemo zvečer in ponoči,

vendar ga včasih lahko najdemo tudi podnevi, največkrat v jeseni. Za te vrste ježa je najbolj

značilno, da se z razpenjeno slino popljuva po svojem bodičastem kožuhu, vendar ne vemo

zakaj. Ob nevarnosti se zvije v kroglo in naježi bodice.21

NAVADNA VEVERICA

Navadna veverica (Sciurus vulgaris) živi v hladnih in

zmerno hladnih območjih Evrope in Azije. Živi na drevju.

Spada v razred sesalcev in v red glodavcev. Navadne

veverice so po hrbtu rdečkastorjave ali rjave, zelo redko

rdečkaste, po trebuhu pa so bele. Kožuh se ji skozi leto

spreminja. Pozimi se ji kožuh zgosti, dlaka pa postane

siva. V dolžino zraste do 20 cm. Je predvsem rastlinsko

hrano; sadje, semena, gobe, ..., občasno se hrani tudi z jajci,

mladimi ptiči in žuželkami. Zanimivo je, da hrano skladišči. Če hrane ne morejo pojesti, jo

zakopljejo ali skrijejo v grmovju, da jo lahko pojejo kasneje.22

KUNA ZLATICA

Kuna zlatica (Martes martes) spada v red zveri in v razred

sesalcev. Kuna je dolga 40-55 cm in ima rjav košat rep, ki meri

28 cm. Odrasla žival tehta od 900 do 2000 g. Je kostanjeve do

temnorjave barve, vrat in prsi pa ima svetlo do oranžno rumene.

Imajo okroglo glavico z velikimi uhlji. Je izvrstna plezalka, lovi

pa tudi na tleh. Kuna zlatica živi v vseh vrstah gozdov, v gorah

pa do drevesne meje. Aktivna je predvsem ponoči in je

samotarska žival, ki se hrani z glodavci, pticami, žuželkami in

gozdnimi sadeži.23

21 https://sl.wikipedia.org/wiki/Beloprsi_je%C5%BE 22 https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadna_veverica 23 https://sl.wikipedia.org/wiki/Kuna_zlatica

Slika 22: Veverica

Slika 23: Kuna zlatica

OŠ Šmartno v Tuhinju 17

ZAJEC

Čeprav ime poljski zajec (Lepus europaeus)

namiguje na žival polj in travnikov, pa je

mogoče zajca srečati tudi v gozdovih. Zajec

spada v razred sesalcev in red zajcev oziroma

žvižgačev. Odrasel zajec lahko zraste do 75 cm,

tehta pa približno 7 kg. Trup je rumenorjav ali

rumeno siv, boki in prsi pa so rjasto rumeni.

Zadnje noge so večje kot sprednje. Pri bežanju

pred napadalcem skačejo cikcakasto. Kadar so

razburjeni, tapkajo s sprednjimi tacami.

Prehranjujejo se s travo, zelišči, mrhovino,

gobami, popki, manjšimi živalmi in plodovi.24

1.2.3. VODA

KAČJI PASTIRJI

Kačji pastirji (Odonata) spadajo med bolj znan rod

žuželk v katerem je okoli 5.500 vrst, ki jih najlažje

prepoznaš po vitkem in podolgovatem zadku, dvema

paroma velikih kril in po velikih sestavljenih očeh.

Slovensko ime so dobili po tem, da jih pogosto

najdemo v bližini vode, kjer se zadržujejo tudi kače

npr. belouške. So velike žuželke, nekatere vrste so zelo

pisanih barv in ravno po barvah jih je najlažje

prepoznati. V Sloveniji živi kar 73 vrst kačjih

pastirjev.25

24 https://sl.wikipedia.org/wiki/Poljski_zajec 25 https://sl.wikipedia.org/wiki/Ka%C4%8Dji_pastirji

Slika 24: Zajec

Slika 25: Kačji pastir

OŠ Šmartno v Tuhinju 18

ŽABA

V Sloveniji živi skupno 13 vrst žab, ki sodijo v red

ne repatih dvoživk. Vse naše žabe so uvrščene na

rdeči seznam in z zakonom zaščitene. Delijo se na

kolutojezičnice (urhi), krastače (navadna in zelena),

česnovke, rege, rjave žabe (sekulja, plavček, rosnica

in laška žaba) ter zelene žabe (debeloglavka, zelena

in pisana žaba). Žabe imajo tako kot ostale dvoživke

razmeroma preprosto zgradbo, ki je prilagojena

življenju v vodi in na kopnem. Imajo kratko telo s široko glavo. Pri večini vrst so sprednje noge

manjše od zadnjih. Oči so velike in izbuljene in opazen bobnič. V ustih je lepljiv jezik. Samci

so običajno manjši od samic. Koža je zelo raznolika. Pri krastačah je lahko debela, pri žabah pa

zelo tanka, da se skoznjo vidijo notranji organi. Ličinke brezrepcev, znane kot paglavci, se

hranijo z algami in drugimi rastlinami ter imajo značilno kroglasto telo z dolgim

zavitim črevesjem za prebavo rastlinske hrane. Odrasle živali so brez repa, ki se

pri ličinki (drugače kot pri drugih dvoživkah) med preobrazbo razgradi.26

KOMAR

Tigrasti komar (Aedes albopictus) je vrsta komarja, ki

je najbolj prepoznaven po črno-belem vzorcu, ki

spominja na vzorec tigra. Prav po teh vzorcih pa je dobil

svoje ime v slovenščini in v drugih jezikih (npr.

angleško Asian tiger mosquito, nemško Asiatische

Tigermücke). Najbolj je aktiven podnevi. Spada v red

dvokrilcev ter v razred komarjev in mušic. Odrasli

komarji merijo od 2 do 10 mm. Na členkih stopalc nog

ima srebrnkasto bele luske, zaradi katerih imajo njegove stopalca tigrast videz. Hrbtni del oprsja

je črn z belo vzdolžno progo, ki se začne na glavi in poteka do zadka. Bele lise dajejo progast

26 http://www.pomagajmo-zabicam.si/

Slika 26: Žaba

Slika 27: Komar

OŠ Šmartno v Tuhinju 19

videz tudi zadku. Samci so nekoliko manjši od samic, od njih pa se razlikujejo predvsem po

šopastih tipalnicah in okončinah, prilagojenih za sesanje nektarja.27

POTAPNIK

Potapnik (Dytiscus marginalis) je velik vodni

hrošč, ki ga najdemo v Evropi in Aziji. Živi v

sladki vodi in je temne barve (črna ali rjava),

trebušček pa je rumen. Že njihovo ime nam pove,

da se znajo potapljati pod vodo. Zanimivo je, da

jejo celo ribe.28

27 https://sl.wikipedia.org/wiki/Tigrasti_komar 28 https://en.wikipedia.org/wiki/Great_diving_beetle

Slika 28: Potapnik

OŠ Šmartno v Tuhinju 20

2. OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PRODUKTA

Naša turistična naloga je namenjena predvsem otrokom. Namen je, da jim pokažemo kako

zanimiva je lahko narava in njeni ‘prebivalci’, kako lahko na zabaven in aktiven način preživijo

svoj prosti čas, vmes pa so vključene tudi poučne stvari o travniških, vodnih in gozdnih živalih

ter rastlinah. Projekt MaliSafari je dvodnevni, malo drugačen safari. Idejo smo dobili iz

afriškega safarija, le da smo mi povezali travnik, gozd in vodo ter v našem okolju razvili safari

s tukajšnjimi živalmi in rastlinami. Otroci se med postojankami vozijo z vozom našega safarija.

Vmes spoznavajo različne živali, poslušajo njihovo oglašanje in spoznavajo njihove

značilnosti. Ker program traja dva dni, vključuje tudi prenočitev pod zvezdami. Zvečer se na

travniku postavi šotore in otroci zaspijo v mirnem zvoku čričkov in poslušanju kravjih zvoncev.

Cilj je, da otroci spoznajo lepoto naše narave in da spoznajo, da so majhne, drobne žuželke,

pajki in glodalci, katere se otroci pogosto bojijo, lahko prav prijetne.

Slika 29: Miselni vzorec turističnega produkta

OŠ Šmartno v Tuhinju 21

2.1. IME PARKA IN LOGOTIP

Na razpolago smo imeli veliko imen (Mini Safari, Zeleni Safari, itd.), a na koncu smo si izbrali

MaliSafari, ker je najbolj predstavljal naš projekt. Zasnovali smo tudi slogan, in sicer Velike

avanture za male junake.

Na logotipu je mravlja s pustolovskim klobukom in povečevalnim steklom. Mravljo smo si

izbrali, ker je ena izmed najbolj prepoznavnih žuželk.

Takšen klobuk, ki ga nosi je v Afriških safarijih zelo

priljubljen. V roki ima tudi povečevalno steklo, ker so

v našem safariju le male živali. Nad mravljo je napis

Mali Safari, ime naše naloge. Črta se iz črne barve

preliva v zeleno, in potuje okoli mravlje kjer se oblikuje

v smreko (katera predstavlja gozd), reka (katera

predstavlja vodo) in rožo (katera predstavlja travnik).

2.2. CILJNA SKUPINA

Program Mali safari je namenjen vsem otrokom, mlajšim od 10 let, ki so v spremstvu staršev,

otrokom, starejšim od 10 let s svojimi prijatelji ali posamezno, odraslim osebam, ki so lahko

posamezno ali v paru in vsem skupinam npr. vrtci in šole. Še posebej primeren je za ljubitelje

narave, živali in zdravega življenja, saj lahko spoznajo in odkrijejo veliko novega.

2.3. LOKACIJA

Lokacija Malega Safarija se nahaja v bližini Snovika. Na območje se nahajajo vsi trije tereni,

kjer se prikazujejo živali in rastline, voda, travnik in gozd. Snovik se nahaja približno 11

kilometrov iz Kamnika in približno 54 kilometrov iz Celja. Naredili smo tudi zemljevid parka,

ki ga prilagamo.

Slika 30: Logotip (Ivana Pika Schlegl in Lea Šuštar)

OŠ Šmartno v Tuhinju 22

Slika 31: Zemljevid parka (Anamari Hribar)

OŠ Šmartno v Tuhinju 23

2.4. OPIS PROGRAMA

Ob prihodu na turistično destinacijo se bodo obiskovalci odpravili na približno dve uri dolgo

pot z MaliSafari avtom, v katerem jim bo vodnik v uniformi parka na zanimiv način predstavil

živalski in rastlinski svet travniškega, gozdnega in

vodnega območja. Na travniku bodo videli ivanjščico,

regrat, koprivo, kamilico, mali zvonček, polonico,

bogomolko, metulja, mravljo, govnač. V gozdu bi si

ogledali bršljan, čemaž, gozdno jagodo, šmarnico,

navadni zimzelen, sovo, ježa, veverico, kuno in zajca. V

vodi in ob njej pa bi izvedeli veliko o lokvanju,

širokolistnem rogozu, sibirski peruniki, žabjem lasu,

postrvi, žabi, kačjem pastirju, komarju in potapniku.

Gostje ob vstopu v park dobijo potni list parka, na

katerega sproti označijo videne živali in rastline, po

celotnem območju pa bodo obiskovalcem na voljo tudi

informativne table s kratkim opisom živali in rastlin.

Slika 32: Primer informativne table (Eva Urankar)

Slika 33: Delavna obleka zaposlenih (Lea Šuštar)

OŠ Šmartno v Tuhinju 24

Med kratkim postankom, ki bo izveden med potjo, bi dobili tudi malico. Po ogledu poti pa bodo

obiskovalci lahko sodelovali tudi v različnih dejavnostih, kot so iskanje živali, lovljenje ribic z

magnetom, učenje pesmice, igra z lutkami v gledališču v naravi, poslušanje zvokov živali,

opazovanje živali z lupo, kuhanje kamiličnega čaja, igra preskakovanje žabic, herbarij, risanje

iz naravnih barv, slackline in prepoznavanje listov in debel dreves. Po končanih dejavnostih bi

se lahko odločili tudi za možnost prenočitve v naravi z zajtrkom.

Tabela 1: Dejavnosti

DAN DEJAVNOSTI ČAS TRAJANJA

1 Safari (ogled rastlin in živali v parku) 2 uri

obrok 30 min

Animacijski program (možnost izbire – po dogovoru)

2 Nočitev pod zvezdami (možnost izbire)

zajtrk 30 min

Animacijski program (možnost izbire – po dogovoru)

Slika 34: Potni list (Maruša Florjančič)

OŠ Šmartno v Tuhinju 25

ANIMACIJSKI PROGRAM V PARKU

Park MaliSafari nudi tudi bogat animacijski program. Program je zasnovan tako, da lahko vsak

najde nekaj zase. Obiskovalci si predhodno izberejo dejavnost ali več njih. Izbirajo lahko med

sledečimi aktivnostmi.

POSLIKAVA OBRAZA

Slika 35: Poslikava obraza

Deklicam bomo na lice naslikali rdečo pikapolonico s črnimi pikami in tipalkami. Dečkom pa

bomo naslikali polžka s hišico.

ISKANJE ŽIVALI

Naredili bomo peskovnik. Vanj se skrijejo živalce

iz gline (npr. pikapolonica, mravlja, govnač,

potapnik, sova,...). Tako bi obiskovalci iskali živali

in jih prepoznavali .

Slika 36: Peskovnik

LOVLJENJE Z MAGNETOM

Iz kartona se naredi ribe. Nanje se pritrdi magnet. Na palici je

navezana vrv z drugim magnetom. Vse je pripravljeno za

ribolov.

Slika 37: Lovljenje ribic

OŠ Šmartno v Tuhinju 26

PESMICA

Otroke bomo naučili pesmic, v katerih nastopajo bodisi živali ali rastline, npr. Zajček

Dolgoušček, Huda mravljica, …

GLEDALIŠČE

Otroci si bodo iz nogavic izdelali lutke živali. Nato bi si

izmislili igrico in jo odigrali.

Slika 38: Primer lutk

POSLUŠANJE ZVOKOV ŽIVALI

Otroci bodo slišali zvok ene od živali, ki bo naslikana na tabli.

Ko prepoznajo zvok živali, pokažejo žival.

Slika 39: Ugani žival

OPAZOVANJE ŽIVALI S POMOČJO LUPE

Otroci bodo s pomočjo lupe opazovali manjše živali

(pikapolonica, mravlja, muha, ..).

Slika 40: Opazovanje

OŠ Šmartno v Tuhinju 27

IGRA PRESKAKOVANJE ŽABIC

Otroci se postavijo v ravno

vrsto ter počepnejo. Med njimi

je približno en meter razmika.

Nato tisti, ki stoji zadnji v vrsti

z žabjim skokom preskoči

svojega soseda.

Slika 41: Preskakovanje

HERBARIJ

Otrokom bomo pokazali primer herbarija.

Povabimo jih k izdelavi svojega herbarija.

Slika 42: Herbarij

RISANJE IZ NARAVNIH BARV

Otrokom bomo pomagali, da si naredijo barve iz naravnih materialov (rastline, voda, zemlja),

nato bi z njimi risali po papirju.

SLACKLINE

Otrokom bomo pomagali hoditi po vrvi, ki bi bila približno pol

metra nad tlemi.

Slika 43: Slackline

PRENOČITEV

Proti večeru bi na travniku postavili šotore. Spanje na prostem je čudovita izkušnja, poleg tega

pa nas spremljajo naravni zvoki (kot so črički in kravji zvonci).

OŠ Šmartno v Tuhinju 28

3. TRŽENJE

3.1. SPOMINEK

V nalogi smo načrtovali in tudi izdelali različne spominke v povezavi s parkom in naravo. Tako

smo izdelali spominke lutke iz rabljenih nogavic. Nastali so pikapolonica in družina črvov.

Igra spomin je zelo priljubljena med mlajšimi

in tudi med odraslimi. Tudi mi smo izdelali

svoj primer spomina. Igra vsebuje 30 lesenih

ploščic (15 parov), na katerih so vrisane

podobe 15 različnih živali, ki smo jih opisali

v nalogi. Mere lesenih ploščic so 5 x 5 x 0,5

cm.

Zraven spomina sodi tudi lično izdelana škatlica

iz lepenke v kateri je spomin shranjen.

Slika 44: Prijatelji iz nogavic (Katja Poljanšek)

Slika 47: Spomin (Anamari Hribar in Pika Schlegl)

Slika 45: Škatlica za spomin

OŠ Šmartno v Tuhinju 29

3.2. OGLAŠEVANJE IN PROMOCIJA

Turistični produkt je namenjen otrokom, družinam, vrtčevskim in šolskim skupinam. Glavni

namen produkta je spoznavanje in ozaveščanje ljudi o pomembnosti narave na aktiven in

zanimiv način. Glavni promocijski medij je internet, kjer bi se naš park lahko najlažje in

najceneje oglaševal (facebook, bannerji, spletne strani lokalnih turističnih ponudnikov in

društev, Turistično-informacijski center Kamnik, …). Seveda so pomembni tudi ostali mediji.

Izdelal bi se oglas, ki bi ga objavljali v časopisih, npr. Kamničan, Modre novice, Tuhinjski glas

itd., spletnih povezavah (npr. Kamničan, Kamnik Info..), forumih (npr. www.slovenija.si/forum

itd.), radijskih in televizijskih programih (npr. Radio 1, Val 202, RTV Slovenija, Vaš Kanal,

Golica TV itd.). Mali Safari bi oglaševali tudi ob večjih javnih prireditvah v Občini Kamnik in

sosednjih občinah ter sejmih.

Izdelali bi letak z zanimivimi informacijami o parku, s katerim bi privabljali obiskovalce. Letaki

bi bili lahko na voljo v Turistično informacijskem centru v Kamniku in v turistično

informacijskih centrih sosednjih občin, v Termah Snovik, poslali pa bi jih tudi ponudnikom

prenočišč v Občini Kamnik in v sosednjih občinah, lokalnim turističnim društvom in turističnim

agencijam, letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, Živalskemu vrtu Ljubljana, osnovnim šolam in

vrtcem, … V času večjih prireditev v občini pa bi ga lahko posredovali tudi stojnice s turistično

Slika 46: Letak MaliSafari

OŠ Šmartno v Tuhinju 30

ponudbo. Po vaseh in v bližnjih mestih bi obesili plakate, s katerimi bi oglaševali naš turistični

produkt. Organizacije, ki bi lahko pokazale zanimanje za naš projekt so: STO, lokalne turistične

organizacije, Občina Kamnik, Terme Snovik, Živalski vrt Ljubljana, …

3.3. TRŽENJE TURISTIČNEGA PRODUKTA

Naš turistični proizvod ponuja možnost spoznavanja rastlinskega in živalskega sveta v naši

občini oz. v Sloveniji. Produkt želi vzpodbuditi zanimanje ljudi za živalski in rastlinski svet

tudi s pomočjo rešitev, ki so deloma izposojene iz bolj znanih svetovnih parkov (safari) in

animacijskim programom.

Ponudba našega letošnjega turističnega produkta obiskovalcem nudi možnost sodelovanja v

različnih aktivnostih, sprostitvenih in zabavnih, ampak hkrati tudi izobraževalnih.

Predlogi za trženje v prihodnje:

ponudba za šole in vrtce (dnevi dejavnosti, npr. športni dan, naravoslovni dan,

ekskurzija, …),

likovni, literarni, fotografski natečaji na temo narave,

kupončki za vodenju po programu (partnersko oglaševanje v kombinaciji z ostalimi

turističnimi ponudniki bližnje ali širše okolice),

darilni boni …

3.4. ANALIZA MOŽNOSTI IZVEDBE IN FINANČNA SREDSTVA

V turistični nalogi smo podali predloge in ponudili zamisel/primer za obogatitveni program

turistične ponudbe v Občini Kamnik. Poleg tega smo:

izdelali logotip in slogan, ki bo označeval produkt,

izdelali spominke,

predlagali ideje za oglaševanje in promocijo turističnega produkta,

predlagali način trženja turističnega produkta,

okvirno ovrednotili turistični produkt,

oblikovati zunanjo podobo stojnice, ki jo bomo predstavili na turistični tržnici v okviru

festivala TPLG in drugih prireditvah.

Podporo nam je, tako kot vsa leta poprej, nudilo Turistično društvo Tuhinjska dolina. K izvedbi

in pomoči pri postavitvi učne poti bi lahko povabili tudi različna podjetja, društva, organizacije,

Občino Kamnik, …

OŠ Šmartno v Tuhinju 31

Možnost pridobitve sredstev pa je tudi s prijavo na različne razpise.

Razmišljali smo, za kaj bi potrebovali sredstva, če bi želeli oblikovati program, kot smo si ga

zamislili v nalogi. Naj omenimo le nekaj stvari:

izdelava informacijskih tabel v parku,

izdelava prevoznega sredstva (safari avto),

izdelava spominkov,

sredstva za animacijski program,

promocija in oglaševanje,

plačilo vodnika in organizatorja programa.

Obiskovalci doživljajskega parka MaliSafari bi plačali ceno, ki bi bil odvisna od tega, kaj bi

vključevala. Cena bi bila odvisna od:

starosti obiskovalca (otroci, odrasli),

ali bi obiskovalec želel imeti vključene dejavnosti iz animacijskega programa,

ali bi obiskovalec želel imeti obrok,

ali bi obiskovalec želel imeti nočitev.

4. ZAKLJUČEK

V turističnem krožku Turizmu pomaga lastna glava smo oblikovali turistični produkt –

doživljajski park MaliSafari, v katerem bodo obiskovalci na zanimiv in zabaven način lahko

spoznali rastlinski in živalski svet s pomočjo terenskega vozila. Oblikovali smo program parka,

aktivnosti, spominke ter načrtovali promocijo in oglaševanje. Z doživljajskim parkom bi lahko

obogatili že obstoječo turistično ponudbo v Občini ter obiskovalcem približali pomen narave,

gibanja v njej in doživljanja njenih lepot. Obiskovalci bi spoznavali naravo na podoben način

kot bi bili v Afriki. Velike in znane živali iz skupine »Big five« in znane rastline podsaharske

Afrike bi tako nadomestile male in dokaj neznane živali iz skupine »small five« ter običajne

rastline zmerno celinskega podnebja, ki jih zaradi njihove vsakdanjosti ne vidimo in ne

poznamo. Na ta način bi radi ozavestili ljudi, da so pomembne in lepe tudi živali ter rastline v

domačem okolju, kljub svoji majhnosti in vsakdanjosti.

Menimo, da je naš produkt zanimiv in v Sloveniji še ne obstaja, zato ga bomo posredovali

Turističnemu društvu Tuhinjska dolina in občini Kamnik.

OŠ Šmartno v Tuhinju 32

5. VIRI IN LITERATURA

Internetni viri:

http://www2.arnes.si/~ssmbkmet2s/ekosola/POPEK_Opis_rastlin.pdf

http://www.botanicni-vrt.si/component/rastline/leucanthemum-ircutianum

https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_regrat

http://www.bodieko.si/regrat-kot-zivilo-in-zdravilo

https://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_kopriva

https://sl.wikipedia.org/wiki/Prava_kamilica

https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_mali_zvon%C4%8Dek

http://www.klubgaia.com/Vrtni-vseved/14/Okrasni-vrt/Trajnice/Seznam-rastlin/Lokvanj

http://zdravplanet.blogspot.si/2009/04/beli-lokvanj-nymphaea-alba.html

http://http://www.dpdbled.si/dpd-bled-o-nas/blejsko-jezero/lokvanj

www.vodnisvet.com/?lokvanji,11

http://www.posta.si/postna-celina/684/Vodne-rastline-cvetnice-Beli-lokvanj?nodeid=534

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0irokolistni_rogoz

https://hr.wikipedia.org/wiki/Perunika

http://www.hribi.net/rastline.asp?id=380

http://www.slonep.net/vrt-in-okolica/roze/vodne-rastline-1625

http://www.pfaf.org/user/Plant.aspx?LatinName=Callitriche+palustris

https://www.google.si/search?q=callitriche+palustris&espv=2&biw=1280&bih=630&source=lnms&tbm=isch&s

a=X&ved=0ahUKEwixlNag7MXKAhXhjnIKHVgSDmIQ_AUIBigB#tbm=isch&q=callitriche+palustris+lie&i

mgrc=kiPALfax5btABM%3A

https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_br%C5%A1ljan

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cema%C5%BE#.C4.8Cema.C5.BE_v_prehrani

http://www.gozd-les.com/obisk-gozda/nabiranje-gozdnih-sadezev/gozdna-jagoda

http://www.zaplana.net/flowers/Rosaceae/FragariaVesca(NavadniJagodnjak)/si_FragariaVesca(NavadniJagodnja

k).asp

http://www.hribi.net/rastline.asp?id=15

http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1511

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0marnica_(ro%C5%BEa)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_zimzelen

http://pikapolnica.blogspot.si/

https://sl.wikipedia.org/wiki/Bogomolke

OŠ Šmartno v Tuhinju 33

https://sl.wikipedia.org/wiki/Citron%C4%8Dek

https://sl.wikipedia.org/wiki/Mravlje

https://sl.wikipedia.org/wiki/Prave_muhe

https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadni_krt

http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2011/zgibanka_sove_ZVRS_Layout_1_2606.pdf

https://sl.wikipedia.org/wiki/Beloprsi_je%C5%BE

https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadna_veverica

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kuna_zlatica

https://sl.wikipedia.org/wiki/Poljski_zajec

https://sl.wikipedia.org/wiki/So%C5%A1ka_postrv

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ka%C4%8Dji_pastirji

http://www.pomagajmo-zabicam.si/laska-zaba

https://sl.wikipedia.org/wiki/Tigrasti_komar

https://en.wikipedia.org/wiki/Great_diving_beetle

Slike:

http://www.slo-foto.net/modules/Galerija/data/media/5/5145412525.jpg

http://www.kulinarika.net/slikezacimbe/300106-1.jpg

http://www.preberite.si/wp-content/uploads/2014/04/acetylcholine-88317_640.jpg

http://www.agroklub.com/upload/slike/kamilica%2812%29.jpg

http://hribi.net/slike1/P129045165664.jpg

http://www.obcina-ig.si/wp-content/uploads/naravne-znamenitosti-2/lokvanj.jpg

http://www.atropa.si/data/seznam-izdelkov/sr27.jpg

http://www.trajnice.com/images/i0393.jpg

http://www.farmedica.si/images/cmsimage/800_navadni-brsljan-2013.jpg

http://www.bodieko.si/wp-content/uploads/2011/03/cemaz.jpg

http://www.kulinarika.net/userdata/shramba/xshyjuw2c8kyd7ql/P6250481.JPG

http://pvd.si/wordpress/wp-content/uploads/%C5%A1marnice1-300x251.jpg

http://www2.arnes.si/~bzwitt/flora/images/apocynaceae/vinca_minor_PID1259-1.jpg

http://www.slo-foto.net/modules/Galerija/data/media/19/391744562.jpg

OŠ Šmartno v Tuhinju 34

https://www.google.si/search?q=pikapolonica&espv=2&biw=1280&bih=899&source=lnms&tbm=isch&sa=X&

sqi=2&ved=0ahUKEwjz8rjh77_JAhVI6xoKHS63DjQQ_AUIBigB#tbm=isch&q=bogomolka&imgrc=oDaSWo

UahZ0z6M%3A

https://www.google.si/search?q=citron%C4%8Dek&biw=1280&bih=856&source=lnms&tbm=isch&sa=X&sqi=

2&ved=0ahUKEwj54YCt8r_JAhXD1BoKHUNDCtkQ_AUIBigB#imgrc=OPDrfBn_lL1fzM%3A

https://www.google.si/search?q=mravlja&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi956T68b_JAhVFky

wKHYF4B1QQ_AUIBygB&biw=1280&bih=899#imgrc=u1wZ8zmkjJ4WlM%3A

https://www.google.si/search?q=mravlja&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi956T68b_JAhVFky

wKHYF4B1QQ_AUIBygB&biw=1280&bih=899#tbm=isch&q=muha&imgrc=PHyuKUwyf7qg3M%3A

https://www.google.si/search?q=krt&espv=2&biw=1280&bih=899&site=webhp&source=lnms&tbm=isch&sa=

X&ved=0ahUKEwjWuoO6hMDJAhXDjSwKHUUnA3MQ_AUIBigB#imgrc=aBAlFhc-D5VUrM%3A

https://www.google.si/search?q=velika+uharica+v+sloveniji&biw=1280&bih=856&source=lnms&tbm=isch&sa

=X&ved=0ahUKEwikvvj79L_JAhUFDiwKHbrsAXcQ_AUIBigB#imgrc=C5_lRqiaXUYaBM%3A

https://www.google.si/search?q=mravlja&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi956T68b_JAhVFky

wKHYF4B1QQ_AUIBygB&biw=1280&bih=899#tbm=isch&q=je%C5%BE&imgrc=sDFlk_RGErcyUM%3A

https://www.google.si/search?q=bogomolka&biw=1280&bih=856&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahU

KEwiRrcjR77_JAhVICywKHQpFCWkQ_AUIBygB#tbm=isch&q=NAVADNA+VEVERICA&imgrc=BzXAsn

YmpgQWpM%3A

https://www.google.si/search?q=mravlja&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi956T68b_JAhVFky

wKHYF4B1QQ_AUIBygB&biw=1280&bih=899#tbm=isch&q=kuna+zlatica&imgrc=rIj3HaI7nwhnpM%3A

https://www.google.si/search?q=mravlja&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi956T68b_JAhVFky

wKHYF4B1QQ_AUIBygB&biw=1280&bih=899#tbm=isch&q=poljski+zajec&imgrc=ZNr9F8pqsMLiZM%3A

https://www.google.si/search?q=mravlja&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi956T68b_JAhVFky

wKHYF4B1QQ_AUIBygB&biw=1280&bih=899#tbm=isch&q=postrv&imgrc=xID8VAwQZGBRpM%3A

https://www.google.si/search?q=mravlja&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi956T68b_JAhVFky

wKHYF4B1QQ_AUIBygB&biw=1280&bih=899#tbm=isch&q=ka%C4%8Dji+pastir&imgrc=XVQTDHODO

WYFvM%3A

https://www.google.si/search?q=la%C5%A1ka+%C5%BEaba&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEw

jRiePM_b_JAhWBBiwKHeyWB24Q_AUIBygB&biw=1280&bih=856#imgrc=VT1jZgVeNcwHyM%3A

https://www.google.si/search?q=tigrasti+komar&espv=2&biw=1280&bih=899&source=lnms&tbm=isch&sa=X

&sqi=2&ved=0ahUKEwjZ1vzO_r_JAhUFLhoKHcXoCFAQ_AUIBigB#imgrc=E1L4DXBtC7mRiM%3A

https://www.google.si/search?q=mravlja&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi956T68b_JAhVFky

wKHYF4B1QQ_AUIBygB&biw=1280&bih=899#tbm=isch&q=potapnik&imgrc=YWgLl-pl1S1UtM%3A

https://www.google.si/search?q=ve%C4%8D+vrst+listov+od+dreves&espv=2&biw=1280&bih=899&source=ln

ms&tbm=isch&saX&ved=0ahUKEwjsvMnkkOPJAhUFlA8KHYl_CjIQ_AUIBigB#tbm=isch&q=peskovnik

https://www.google.si/search?q=lovljenje+rib+z+magnetom&espv=2&biw=1280&bih=899&source=lnms&tbm

=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiVz-e8kuPJAhXFIA8KHd1fDD4Q_AUIBigB

https://www.google.si/search?q=lovljenje+rib+z+magnetom&espv=2&biw=1280&bih=899&source=lnms&tbm

=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiVz-

e8kuPJAhXFIA8KHd1fDD4Q_AUIBigB#tbm=isch&q=pesmica+zaj%C4%8Dek+dolgou%C5%A1%C4%8Dek

&imgrc=ZabsyMgUmIDY-M%3A

https://www.google.si/search?q=lutke+iz+nogavic&espv=2&biw=1280&bih=899&source=lnms&tbm=isch&sa

=X&ved=0ahUKEwi048CXk-PJAhVFeQ8KHcmTA0QQ_AUIBigB#imgrc=T-fzv6hIGtAPwM%3A

OŠ Šmartno v Tuhinju 35

https://www.google.si/search?q=slu%C5%A1alke&biw=1280&bih=899&espv=2&source=lnms&tbm=isch&sa=

X&ved=0ahUKEwjg2LW-g5jKAhVBfg8KHchRAcsQ_AUIBigB

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/15/Magnifying_Glass_Photo.jpg/250px-

Magnifying_Glass_Photo.jpg

http://www.svjetlorijeci.ba/slike/upload/2013/lifestyle/aj-od-kamilice-575x381.jpg

https://www.google.si/search?q=ladybird&espv=2&biw=1280&bih=899&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=

0ahUKEwiawPKjmePJAhVDIg8KHd3XDZcQ_AUIBigB#tbm=isch&tbs=rimg%3ACS7Irw66x79vIji_1UBBlD

h95bWaCVR_1FgWBFintl1_1D8CW9le0wqtqpSJBeQ3K8bJzwWITcsNtg16P_1WjQWEhBiK2yoSCb9QEGU

OH3ltEQ7RenJLAWv8KhIJZoJVH8WBYEURzn41_1R_1GlEYqEgmKe2XX8PwJbxEA8it9YoHGxCoSCWV

7TCq2qlIkEXm2eTGzghXDKhIJF5DcrxsnPBYREERLX-

DtSw0qEgkhNyw22DXo_1xHeZZeARe7n8CoSCdaNBYSEGIrbERva1IbRb1Nr&q=childrens%20play%20frpg

s%20jumping&imgrc=xXiQ9pmqTaiAjM%3A

http://www.bodieko.si/wp-content/uploads/2014/02/herbarij-1024x658.jpg

https://www.google.si/search?q=ttps://www.google.si/search%3Fq%3Dslackline%2Bfor%2Bchildren%26espv%

3D2%26biw%3D1280%26bih%3D899%26tbm%3Disch%26tbo%3Du%26source%3Duniv%26sa%3DX%26ve

d%3D0ahUKEwjbuN_al-

PJAhVFKQ8KHanpASgQsAQIMg%23imgrc%3Dp0YJdNipqOXffM%253Ah&source=lnms&tbm=isch&sa=X

&ved=0ahUKEwj8_5Lcg5jKAhXERw8KHT8zBpkQ_AUICCgC&biw=1280&bih=899#tbm=isch&q=slackline

https://www.google.si/search?q=doma%C4%8Di+kruh+in+salama&espv=2&biw=1280&bih=899&source=lnms

&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjjkt6nkOPJAhWElg8KHUOsAVYQ_AUIBygC

https://www.google.si/search?q=ve%C4%8D+vrst+listov+od+dreves&espv=2&biw=1280&bih=899&source=ln

ms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjsvMnkkOPJAhUFlA8KHYl_CjIQ_AUIBigB

https://www.google.si/search?q=%C5%A1otor&espv=2&biw=1280&bih=899&site=webhp&source=lnms&tbm

=isch&sa=X&ved=0ahUKEwi5qprDgJjKAhXBgA8KHddaAoMQ_AUIBigB#tbm=isch&q=tent+nature&imgrc

=SWmhV7cW_3uhUM%3A

Knjižni viri: Attenborough D., Zasebno življenje rastlin, Cankarjeva založba, Ljubljana 1996

Jennings T., Rastline, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 2010

Cvetlice: enostavno in zanesljivo določevanje, Založba Narava, Kranj 2005

Novi veliki leksikon živali, Založba Narava, Kranj 2008

Zpevak J., Žuželke, Obzorja, Maribor 2001

OŠ Šmartno v Tuhinju 36

6. PRILOGE

6.1. OPIS STOJNICE

Na stojnici bo postavljeno drevo, na katerem bo ura, ki bo odštevala čas vožnje. Stojnica bo

postaja, kjer bo naš MaliSafari voz pobiral obiskovalce. Voz je svetlozelene barve s

temnozeleno travo in ima registrsko tablico. Na vožnji bodo s pomočjo informativne armaturne

plošče spoznali to in ono o živalih in rastlinah. Na stojnici se bo tudi plesalo. Obiskovalci bodo

deležni več zanimivih in poučnih delavnic ter aktivnosti.

Na stojnici bo sodelovalo 9 učencev.

Slika 47: Safari vozilo

OŠ Šmartno v Tuhinju 37

6.2. MISLI O NARAVI

Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba,

boste ugotovili, da denarja ne morete jesti.

Človek mora dokončati delo, ki ga narava ni dopolnila. (Miguel Serrano)

Le en dotik narave, in ves svet je bolj prijazen. (William Shakespeare)

V naravi ni plačila ali kazni: so le posledice.

Človeško srce, ki je daleč od narave, postane trdo.

Odpadli cvet se ne vrne več na vejo.

Naravo lahko krotiš, premagaš je nikoli. (Marcel Palingenius)

Narava v tem koncu je res čudovita, čeprav v ranem jutru v meglico še skrita.

Ko sonce jo s toplimi žarki predre, se kapljice rose v nov dan zaiskré.

Zemlja ne pripada človeku. Človek pripada zemlji.