MAGISTRSKO DELO RAZVOJ IN UVEDBA INFORMACIJSKEGA … · napredna informacijska tehnologija presega...
Transcript of MAGISTRSKO DELO RAZVOJ IN UVEDBA INFORMACIJSKEGA … · napredna informacijska tehnologija presega...
-
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
MARIBOR
MAGISTRSKO DELO
RAZVOJ IN UVEDBA INFORMACIJSKEGA
SISTEMA ZA UPRAVLJANJE Z AVTORSKIMI
PRAVICAMI NA RTV SLOVENIJA
DEVELOPMENT AND IMPLEMENTATION OF
INFORMATION SYSTEM FOR
MANAGEMENT COPYRIGHT IN RTV
SLOVENIA
Kandidatka: Vesna Kolar, študentka izrednega študija
Študijski program: Ekonomske in poslovne vede, 2. stopnja
Študijska usmeritev: Management informatike in e-poslovanja
Mentorica: doc. dr. Simona STERNAD
Maribor, junij 2013
-
2
PREDGOVOR
Svet, v katerem živimo in uživamo, nam veliko ponuja in veliko obeta. Tehnološki in
znanstveni napredek dosega srhljivo zgornjo mejo evolucijske krivulje in zdi se, da
napredna informacijska tehnologija presega meje človeške inteligentnosti, vendar ni tako.
Ljudje smo najinteligentnejša bitja, saj vendar vse, kar obstaja na področju tehnologije,
odraža prav človeški ustvarjalni intelekt, s katerim v invencijsko inovacijskem potovanju
subjektivnega uma ustvarja vedno novejše, naprednejše stroje, naprave, programe,
postopke, integrirane tehnološke sisteme, ki težijo h globalnemu preobratu tako v
ustvarjanju kot v razmišljanju. Medtem ko ima svet občutek, da še vedno stoji trdno na
nogah, steguje znanstvena veja svoje lovke proti nebu, v oblake, ne takšne bele, kopaste in
najrazličnejših oblik, ki omejujejo delovanje sonca, pač pa v oblake, ki tam nekje, na
neznani lokaciji upravljajo podatkovne knjižnice in jih hranijo za tekoče poslovanje in kot
arhiv za prihodnje rodove. Ja, napredku ni konca in dobro je, da je tako, saj širjenje novega
potuje z medmrežno hitrostjo s celine na celino in dogodki, ki zaznamujejo aktivnost
naroda na severu, dosežejo s podporo informacijske tehnologije informativno sfero
narodov na južni polobli.
Celovite informacijske rešitve (v nadaljevanju rešitve ERP) so integrirani sistemi, v katerih
podatek, ko je enkrat vpisan, služi vsem uporabnikom določenega sistema, ne glede na to,
v kateri fazi procesa je nastal. Rešitve ERP prehajajo v evolucijskem procesu iz začetne
razvojne faze v naslednje razvojne faze in postajajo z vsako naslednjo fazo sodobnejše,
bolj dovršene in kot take sledijo življenjskemu ciklu od začetne razvojne stopnje do
zrelosti, ko jih je treba ponovno nadgraditi, posodobiti. Tu lahko izpostavimo svetovno
znane ponudnike rešitev ERP, imenovane tudi veliki trije, to so SAP, Oracle in Microsoft,
ki s ponudbo svojih dovršenih rešitev obvladujejo svetovni trg.
Od zametkov do današnjega stanja ustvarja te tako zapletene sisteme človeški um, in
govorimo o intelektualnih stvaritvah, zaščitenih v instituciji, poznani kot intelektualna
lastnina, ki jo opredeljujemo kot celoto pravic, izvirajočih iz človekove znanstvene,
tehnične, izumiteljske in umetniške ustvarjalne dejavnosti. Celota je sestavljena iz
industrijske lastnine – patentov, modelov, znamk, geografskih označb, dodatnih varstvenih
certifikatov, firm in varstva konkurence –, iz avtorske in sorodnih pravic ter iz ostalih
pravic, kamor spadata varstvo topografije in polprevodniških vezij ter varstvo novih sort
rastlin. Institucija intelektualne lastnine je z vsem, kar se uvršča vanjo, ustrezno zaščitena
pred nedovoljenim izkoriščanjem in uporabo. Zanimivost avtorske pravice in njej sorodnih
pravic pa je v tem, da avtorja ščitijo brez posebnih postopkov registracije, da avtorju
pravice pripadejo že s samo stvaritvijo dela.
V pričujočem delu se bomo ukvarjali prav z avtorsko pravico, in sicer nas bo zanimalo,
katere postopke, metodologije lahko izberemo, da avtorsko zaščitena dela identificiramo,
ustrezno katalogiziramo in vsebinsko opredelimo. Za vse to potrebujemo ustrezen
informacijski sistem, ki bo znal vse podatke, s katerimi razpolagamo, združiti v celoto,
enotno podatkovno bazo, ki bo omogočala upravljanje avtorskih pravic v Javnem zavodu
RTV Slovenija. Lasten razvoj takšnega informacijskega sistema pa zahteva določen
postopek, sestavljen iz posameznih faz, in izbrati je treba ustrezno metodologije z napotki
za njegovo gradnjo. Ni pomembno, ali so napotki formalni ali neformalni, bistven je
končni rezultat, dovršen informacijski sistem, ki bo zadovoljil vse zahteve, izražene v
začetni fazi projekta.
-
3
KAZALO VSEBINE
KAZALO VSEBINE ..................................................................................................3
1 UVOD .................................................................................................................................7
1.1 Opredelitev področja in opis problema ..........................................................................7
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .....................................................................................8
1.2.1 Namen ...................................................................................................................8
1.2.2 Cilji ........................................................................................................................8
1.2.3 Osnovne trditve ......................................................................................................8
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ..............................................................................9
1.4 Predvidene metode raziskovanja....................................................................................9
2 REŠITVE ERP .................................................................................................................. 10
2.1 Opredelitev rešitev ERP .............................................................................................. 10
2.2 Evolucija na področju rešitev ERP .............................................................................. 12
2.3 Razlogi za uvedbo rešitev ERP .................................................................................... 17
2.4 Zgradba in delovanje rešitev ERP ................................................................................ 18
2.4.1 Moduli rešitev ERP............................................................................................... 18
2.4.2 Arhitektura rešitev ERP ........................................................................................ 20
2.5 Prednosti in slabosti rešitev ERP ................................................................................. 23
2.6 Trg ponudnikov rešitev ERP ....................................................................................... 26
3 INTELEKTUALNA LASTNINA ...................................................................................... 30
3.1 Pravo intelektualne lastnine ......................................................................................... 31
3.2 Avtorska in sorodne pravice ........................................................................................ 32
3.2.1 Zgodovinski razvoj avtorskega prava .................................................................... 32
3.2.2 Kdo je avtor .......................................................................................................... 33
3.2.3 Kaj je avtorsko delo .............................................................................................. 35
3.2.4 Avtorska pravica ................................................................................................... 38
3.2.4.1 Moralne avtorske pravice .............................................................................. 38
3.2.4.2 Materialne avtorske pravice ........................................................................... 40
3.2.4.3 Druge pravice avtorja .................................................................................... 41
3.2.5 Trajanje avtorske pravice ................................................................................. 42
3.2.6 Avtorskim sorodne pravice ................................................................................... 43
3.3 Mediji ......................................................................................................................... 45
3.3.1 Kaj so mediji ........................................................................................................ 45
3.3.2 Dejavnost javnega medija – RTV Slovenija .......................................................... 46
-
4
3.3.3 Avtorska pravica v medijih ................................................................................... 46
3.3.4 Avtorsko delo v medijih ........................................................................................ 46
3.3.4.1 Nebistveni znaki avtorskega dela ................................................................... 47
3.3.4.2 Posebnosti posameznih oblik avtorstva v medijih .......................................... 47
3.3.4.3 Dve temeljni novinarski zvrsti – informativna in interpretativna .................... 48
3.3.5 Moralne avtorske pravice v medijih ...................................................................... 49
3.3.6 Druge pravice avtorjev .......................................................................................... 50
3.3.7 Materialne avtorske pravice v medijih ................................................................... 50
3.3.8 Časovne omejitve avtorske pravice ....................................................................... 52
3.3.9 Pretek rokov ......................................................................................................... 52
3.3.10 Izraba avtorskega dela v medijih in tipične oblike kršitev avtorskih pravic .......... 52
3.3.11 Varstvo pravic .................................................................................................... 53
3.3.12 Neupravičena izraba avtorskih del v medijih ....................................................... 53
Reprodukcija ............................................................................................................. 53
Predelave .................................................................................................................. 53
3.4 Digitalna tehnologija in avtorsko pravo ....................................................................... 54
3.4.1 Nastanek interneta ................................................................................................ 54
3.4.2 Razsežnost interneta ............................................................................................. 55
3.4.3 Samoregulacija interneta ....................................................................................... 55
3.4.4 Digitalna oblika vsebin na internetu in njihova konvergenca ................................. 56
Interaktivnost ............................................................................................................ 56
3.4.5 Spletišče Creative Commons ................................................................................ 57
Opredelitev licenc Creative Commons ........................................................................... 58
3.5 Upravljanje avtorskih in sorodnih pravic na internetu – vidik javnih institucij ............. 59
3.5.1 Možni modeli zagotavljanja internetne dostopnosti ............................................... 60
3.5.1.1 Javna domena ................................................................................................ 60
3.5.1.2 Prosta uporaba ............................................................................................... 60
3.5.1.3 Splošna državna licenca ................................................................................. 60
3.5.2 Hramba primerkov avtorskih del ........................................................................... 61
3.5.2.1 Sprememba zakonodaje ................................................................................. 62
4 METODOLOGIJE UVAJANJA REŠITEV ERP ............................................................... 63
4.1 Opredelitev metodologije ............................................................................................ 63
4.1.1 Planiranje.............................................................................................................. 64
-
5
4.1.3 Načrtovanje .......................................................................................................... 65
4.1.4 Gradnja sistema in njegova uporaba ...................................................................... 65
4.2 Razlogi za uporabo metodologij .................................................................................. 66
Formalni in neformalni elementi metodologije .............................................................. 67
4.3 Vrste metodologij ........................................................................................................ 68
4.3.1 Objektni razvoj informacijskega sistema ............................................................... 69
4.3.2 Razvoj informacijskega sistema za upravljanje delovnih procesov ........................ 71
4.3.3 Strukturni razvoj informacijskega sistema ............................................................. 73
Faze strukturnega razvoja .......................................................................................... 74
5 PRIMER LASTNEGA RAZVOJA ZA PRIPRAVO INFORMACIJSKEGA SISTEMA
UZAP ZA PROJEKT UPRAVLJANJA Z AVTORSKIMI PRAVICAMI ............................. 85
5.1 Javni zavod RTV Slovenija ......................................................................................... 85
5.2 Problem UZAP na RTV Slovenija ............................................................................... 86
5.3 Izbira rešitve za UZAP ................................................................................................ 86
5.4 Lastni razvoj informacijskega sistema UZAP .............................................................. 87
5.4.1 Cilj razvoja sistema UZAP.................................................................................... 88
5.4.2 Opis rešitve ........................................................................................................... 89
5.4.2.1 Centralni register oseb – CRO ....................................................................... 89
5.4.2.2 Centralni register pogodb – CRP ................................................................... 90
5.4.2.3 Centralni register vsebin – CRV ................................................................... 91
5.4.2.4 Centralni register avtorskih pravic (CRAP) – UZAP ..................................... 95
5.4.2.5 Sistem za upravljanje s pogodbami – SUP ..................................................... 98
5.5 Prednosti uvedbe rešitve UZAP ................................................................................... 99
6 SKLEP ............................................................................................................................ 101
7 POVZETEK .................................................................................................................... 102
-
6
Slika 1: Zgodovinski razvoj rešitev ERP .......................................................................................................... 12 Slika 2: Shematski prikaz rešitve ERP ............................................................................................................. 15 Slika 3: Koncept rešitve ERP v obliki trikotnika ............................................................................................... 20 Slika 4: Prikaz enonivojske arhitekture ............................................................................................................ 21 Slika 5: Prikaz dvonivojske arhitekture (prva generacija rešitev ERP) ............................................................. 21 Slika 6: Trinivojska arhitektura rešitve ERP .................................................................................................... 22 Slika 7: n-nivojska arhitektura rešitve ERP ..................................................................................................... 23 Slika 8: Svetovni tržni delež največjih ponudnikov rešitev ERP ....................................................................... 27 Slika 9: Shematski prikaz intelektualne lastnine ............................................................................................... 31 Slika 10: Prikaz licenc Creative Commons ...................................................................................................... 58 Slika 11: Od neformalne do formalne metodologije ......................................................................................... 68 Slika 12: Faze v procesu objektnega razvoja .................................................................................................. 69 Slika 13: Shema razvoja sistema za upravljanje delovnih procesov ................................................................. 71 Slika 14: Faze strukturnega razvoja EMRIS .................................................................................................... 74 Slika 15: Zaporedni razvojni model (slapovni model) ...................................................................................... 81 Slika 16: Prototipni razvojni model (spiralni model) ........................................................................................ 83 Slika 17: Inkrementalni razvojni model ........................................................................................................... 83 Slika 18: Kombinirani razvojni model ............................................................................................................. 84 Slika 19: Diagram – krog avtorskih pravic ...................................................................................................... 87 Slika 20: Shema sistema UZAP glede na podatkovne vire ................................................................................ 88 Slika 21: Shema modela UZAP ........................................................................................................................ 89 Slika 22: Osnovni podatkovni model programskih vsebin ................................................................................. 92 Slika 23: Povezave med skupinami, vsebinami in segmenti............................................................................... 93 Slika 24: Povezava programskih vsebin s segmenti .......................................................................................... 94 Slika 25: Segmenti programskih vsebin ........................................................................................................... 94 Slika 26: Funkcijski diagram poteka dela v SUP-u .......................................................................................... 98
KAZALO TABEL:
Tabela 1: Primerjava med rešitvami ERP in rešitvami ERP II ......................................................................... 16 Tabela 2: Razlogi za nakup rešitev ERP .......................................................................................................... 17 Tabela 3: Moduli rešitev ERP ......................................................................................................................... 19 Tabela 4: Vloge pri razvoju SUDP .................................................................................................................. 72 Tabela 5: Materialne avtorske pravice – MAP ................................................................................................. 96 Tabela 6: Materialne pravice izvajalcev (MIP) ................................................................................................ 97
-
7
1 UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Idejna zasnova projekta upravljanja avtorskih pravic je kot urgentni strateški projekt
zaživela leta 2009, kot odgovor na razvoj novih digitalnih tehnologij, pritisk zakonodaje, ki
ureja institucijo avtorskih pravic, in razvoj na področju ponudbe avdio in video vsebin,
obremenjenih z avtorsko zaščito, na svetovnem spletišču.
Osnovna sestavina programov RTV Slovenija so avtorska dela – individualne intelektualne
stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, izražene na poljuben način.
Zakonska obveznost RTV Slovenija je, da zagotavlja večinski delež kulturnih, umetniških,
informativnih, dokumentarnih in izobraževalnih oddaj. Pri stvaritvah naštetih del pa
sodeluje veliko ljudi, ki imajo poleg avtorjev posebne sorodne pravice po ZASP1, to pa so:
izvajalci, proizvajalci fonogramov, filmski producenti, RTV organizacije, založniki in
izdelovalci podatkovnih baz. RTV Slovenija je po Zakonu o Radioteleviziji Slovenija
(ZRTV) dolžna zagotavljati arhiviranje programske produkcije, ustvarjene v okviru javne
službe, posnetki v arhivih pa morajo biti dostopni javnosti, saj so dela, ki so nastala v
okviru javnega servisa, neprecenljiva sestavina naše kulturne dediščine in narodovega
bogastva.
Komisija, ki jo je določil generalni direktor RTV Slovenija, je na svoji prvi seji definirala
cilje dela komisije, to pa so ocena trenutnega stanja in priprava predlogov, ki bi okvirno
nakazali rešitve za upravljanje avtorskih pravic, končni cilj projekta pa naj bi bil,
omogočiti dostop do informacij o avtorskih pravicah že s klikom, omogočiti zakonito rabo
avtorsko varovanih del in njihovo široko dostopnost znotraj RTV Slovenija ter maksimalno
izkoriščanje pridobljenih avtorskih pravic nad arhivskim gradivom, seveda ob ustrezni
informacijski podpori, informacijskim sistemom, ki bo nastajal v razvojni službi
informatike s podporo internega znanja in bo kot povezovalni člen med pravno, finančno,
programsko in arhivsko službo z združevanjem podatkovnih baz omogočal ustrezen dostop
do podatkov o avtorskih pravicah nad programskimi deli in se bo v takšnem okviru kot
modul implementiral v obstoječo rešitev ERP, grajeno na sistemski bazi Oracle.
Predlog za pripravo informacijske podpore projektu upravljanja avtorskih pravic, ki smo
ga predstavili v sklopu projektne skupine, je vodstvo RTV Slovenija konec leta 2012
sprejelo in potrdilo, predstavitev pa nas je obogatila še z nekaj namigi vodstva, ki jih sedaj
upoštevamo, predvsem kot morebitne idejne smernice v procesu izvedbe projekta
sestavljene projektne skupine, to pa je izgradnja informacijskega sistema, ki bo produkt
kreativnih, inovativnih in v prakso implementiranih znanj.
1 ZASP – Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
-
8
1.2 Namen, cilji in osnovne trditve
1.2.1 Namen
Namen magistrskega dela je, podrobneje se seznaniti s sodobno informacijsko tehnologijo
(v nadaljevanju IT) uvajanja rešitev ERP v poslovno prakso, ki podjetju prinašajo veliko
koristi in izboljšav poslovanja, in zagovarjati izbiro modela najboljše prakse v primeru
upravljanja avtorskih pravic, glede na to, da je RTV Slovenija z radijskim in televizijskim
arhivom hram skrbno varovane avdio-vizualne kulturne dediščine, ki jo bo s procesom
digitalizacije, v nekaterih primerih tudi restavracije, s podporo sodobne IT s povečano
podporo preglednosti podatkov o avtorstvu gradiv lahko javno predstavila in ponudila
javnosti.
1.2.2 Cilji
Cilji magistrskega dela so naslednji:
- Opredeliti pojem rešitev ERP2 in se osredotočiti na njihovo zgradbo in delovanje povezovalca – integratorja – posameznih poslovnih funkcij.
- Pogledati na trg ponudnikov rešitev ERP in se osredotočiti na podjetje Oracle, njegovo ponudbo rešitev ERP in posameznih modulov, konfiguriranih na Oraclovi
platformi.
- Splošno opredeliti pravo intelektualne lastnine in njen zgodovinski razvoj, s poudarkom na avtorski pravici.
- Predstaviti zakon o avtorski in sorodnih pravicah ter njegove spremembe. - Analizirati pojem avtorsko delo in opredeliti, kaj je avtorska pravica in kdaj
nastane.
- Predstaviti kategorijo moralnih avtorskih pravic, materialnih avtorskih pravic in drugih pravic avtorja.
- Proučiti posebnosti posameznih oblik avtorstva v medijih in izvajanje zaščite avtorskih pravic na primeru RTV Slovenija.
- Pripraviti platformo za informacijsko podprto ravnanje z avtorskimi deli. - Izbrati primerno metodologijo uvajanja glede na izbiro rešitve ERP. - Predstaviti primer razvoja lastnega informacijskega sistema za upravljanje
avtorskih pravic.
1.2.3 Osnovne trditve
Osnovne hipoteze, ki jih bomo skušali dokazati, so:
H1: Izbira celovite rešitve z vsemi moduli, ki nam jih ponudnik ponuja v paketu, v
primeru Javnega zavoda RTV Slovenija ni primerna standardna rešitev.
2 ERP – Enterprise Resource Planning, celovite informacijske rešitve
-
9
H2: RTV Slovenija se trudi dosledno izvajati zakonsko določeno zaščito avtorskih
pravic, za to pa potrebuje podporo ustrezne IT.
H3: S poznavanjem menedžmenta informatike in prenove informacijskih sistemov
lahko izboljšamo širjenje ponudbe avdio-video vsebin, ščitenih z avtorsko pravico,
in jih ponudimo javnosti.
H4: Globalizacija in razvoj digitalne tehnologije nujno zahtevata spremembo
pravne ureditve avtorskih pravic.
1.3 Predpostavke in omejitve raziskave
Avtorska dela so, če ni z zakonom določeno drugače, individualne intelektualne stvaritve s
področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Avtorska
pravica nastane s samo stvaritvijo in zanjo ni potreben poseben postopek registracije, traja
za čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti. Razvoj digitalne tehnologije in
tehnologije Peer to Peer (p2p) pa nam ponuja elektronski bazar, na katerem lahko vsakdo
neomejeno dostopa do spletnih strani z zaščiteno in, še laže, z nezaščiteno vsebino, ki se
ponuja, in tako nas le majhen korak loči od tega, da nas označijo s kradljivcem ali piratom
oz., še huje, nas oglobijo in kazensko preganjajo, ker si prisvajamo avtorsko zaščitena dela.
Zato je potreben ključ, zakon, ki bi t. i. spletno anarhijo uzakonil na način, ki ne bi
omejeval uporabe ustvarjalnih del, seveda pod določenimi pogoji, ki veljajo za dela v javni
rabi. Ob tem je pomembno, da so dela avtorsko prepoznavna – to omogoča sodobna IT
naše digitalne dobe – in, seveda, da so identificirana in opremljena z avtorstvom,
predpostavljamo, podprta s prilagojenim informacijskim sistemom (v nadaljevanju IS).
1.4 Predvidene metode raziskovanja
Raziskava v magistrskem delu bo mikroekonomska, saj gre za proučevanje zaščite
avtorskih pravic v okviru Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki ureja avtorskopravna
razmerja.
Uporabili bomo dinamično metodo, kar pomeni, da bomo proučili sedanje stanje varstva
avtorskih pravic, ki ga v Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, in
razmišljali, kakšne spremembe se lahko obetajo.
V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili naslednje metode:
- metodo deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme in na podlagi praktičnih primerov ugotovljena dejstva,
- metodo klasifikacije, s katero bomo definirali pojme, - metodo komparacije, s katero bomo primerjali dela različnih avtorjev in - metodo kompilacije, s katero bomo prišli do oblikovanja novih stališč s povzemanjem
stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom.
Podatke bomo pridobili s pomočjo interneta in internih informacij ter iz strokovnih knjig,
učbenikov, revij in časopisov v knjižnici in čitalnici.
-
10
2 REŠITVE ERP
Uvajanje IT v poslovno okolje je privedlo do mnogih informacijskih sistemov (v
nadaljevanju IS), ki so ozko osredotočeni na služenje eni funkciji v podjetju. Nasprotno
skušajo rešitve ERP informacije razpršiti in zagotoviti, da se podatki, vpisani v enem IS,
lahko berejo tudi v ostalih sistemih, ki jih uporabljajo drugje v podjetju. Sistemsko deljenje
informacij vodi do učinkovitejšega poslovanja (Bradford, 2008). Rešitve ERP so celovite
integrirane rešitve, zgrajene na arhitekturi odjemalec-strežnik, povezuje pa jih skupna
podatkovna baza (v nadaljevanju PB), ki vsebuje računalniške zbirke podatkov vseh
poslovnih področij, v katerih so poslovni podatki hranjeni samo enkrat. Računalniški
programi delujejo na isti način – z eno samo prijavo lahko zaposleni uporablja vse
programe, za uporabo katerih je pooblaščen, in katerikoli poslovni podatek, ki je bil enkrat
vnesen, je skladno s pooblastili za delo dosegljiv drugim zaposlenim, ne glede na to, kje v
podjetju delajo (Bobek in Sternad, 2010).
2.1 Opredelitev rešitev ERP
V začetku 90. let so začele programerske hiše ponujati integrirane rešitve aplikacij, ki so
podpirale večino funkcij oziroma vse funkcije v podjetju. Takšne rešitve so poimenovali
celovite informacijske rešitve (angl. Enterprise Resource Planning, v nadaljevanju rešitve
ERP). Programerske hiše, ki so razvile in ponujale rešitve ERP, so poimenovali ponudnik i
celovitih informacijskih rešitev oziroma s kratico – ponudniki rešitev ERP (Shields 2001).
V nadaljevanju bomo predstavili nekatere opredelitve rešitev ERP izbranih avtorjev.
V devetdesetih letih je organizacija Gartner Inc. (Harwood 2004) predstavila kratico ERP
kot koncept naslednje generacije proizvodnih IS, ki vključuje načrtovanje vseh
proizvodnih virov (angl. Manufacturing Resource Planning, v nadaljevanju MRP II).
Rešitev ERP vključuje arhitekturo odjemalec-strežnik- grafični uporabniški vmesnik in je
prepletena z različnimi sistemi. Poleg standardne funkcionalnosti zagotavlja tudi kakovost,
urejeno poročanje itd. Tehnologija, uporabljena v rešitvah ERP, daje uporabnikom
programsko in strojno neodvisnost, omogoča pa tudi enostavno pot do nadgradenj. Ključ
do uspešne uporabe rešitve ERP je prilagoditev rešitve ERP (Sternad, 2011).
Kalakota in Robinson (2001) definirata rešitev ERP kot skupek več aplikacij – modulov, ki
sestavljajo ogrodje za avtomatiziranje financ, proizvodnje in distribucije, človeških virov
in administrativnih funkcij. Rešitve ERP tako združujejo naslednje poslovne procese:
proizvodnjo, proces naročanja, upravljanje osnovnih sredstev in skladišč, prejem in
plačevanje računov, glavno knjigo in plače.
Anderegg s sodelavci (2000) opredeljuje rešitve ERP kot celovite organizacijsko-poslovne
programske rešitve. Sestavljene so iz programskih modulov, kot so: marketing in prodaja,
načrtovanje proizvodnje in razvoj, proizvodnja in kontrola inventarja, nabava, distribucija,
kakovost, človeški viri, finance in računovodstvo, informacijske storitve itd. Pri tem je
integracija modulov dosežena brez podvajanja informacij.
Harwood (2004) pravi, da rešitve ERP ne smemo opredeliti kot PB z nekaj vnaprej
vgrajenega programja. Rešitve ERP omogočajo zagotavljanje avtomatizirane podpore
poslovnim procesom in izboljšan dostop do informacij, pomoč pri uvajanju, vključno s
procesnim modeliranjem in dokumentacijo, ter orodja, ki podpirajo izobraževanje in razvoj
rešitev ERP (Sternad, 2011).
-
11
Monk in Wagner (2006) definirata rešitve ERP kot najpomembnejšo programsko opremo v
podjetjih, ki usklajuje podatke/informacije na vseh področjih poslovanja. Rešitve ERP
pomagajo upravljati poslovne procese podjetja s pomočjo uporabe enotne PB in skupnih
menedžerskih orodij za poročanje. Pri tem pa so poslovni procesi skupek aktivnosti, kjer se
s pomočjo enega ali več inputov naredi output, ki ima za kupca dodano vrednost. Rešitve
ERP podpirajo učinkovito delovanje poslovnih procesov s pomočjo poslovnih akt ivnosti,
ki vključujejo prodajo, marketing, proizvodnjo, logistiko, računovodstvo in zaposlene
(Sternad, 2011).
Organizacija APICS3 definira rešitev ERP kot metodo za učinkovito načrtovanje in
kontrolo vseh sredstev, potrebnih za prevzem, izvršitev, odpošiljanje in obračun kupčevega
naročila v proizvodnem, transportnem in storitvenem podjetju (Rashid et al., 2002).
Davenport (1999) definira, da rešitev ERP obsega komercialni, programski paket, ki
obljublja brezšivno integracijo informacij, ki tečejo skozi podjetje. To so informacije, ki
zadevajo finance, računovodstvo, človeške vire, oskrbovalno verigo in kupce (Sternad,
2011).
Kumar in Van Hillsgersberg (1998) definirata rešitev ERP kot IS, ki ga je mogoče
konfigurirati in ki integrira informacije in informacijske procese v vseh poslovnih
funkcijah v podjetju in med njimi.
Tadjer (1998) definira rešitev ERP kot eno PB, eno publikacijo, enoten uporabniški
vmesnik v celotni organizaciji.
O'Leary (2000) definira rešitev ERP kot računalniško podprt sistem, ki je narejen za
obdelavo transakcij v podjetju in ki olajša načrtovanje, proizvodnjo in stik s kupci
(Sternad, 2011).
Osnovni cilj rešitve ERP je odprava večine oz. vseh izoliranih PB, njen namen pa je
integracija organizacije nabave, človeških virov, proizvodnje in prodajnih informacij, ki so
prvotno slonele na ločenih podatkovnih sistemih. Tipična lastnost tovrstnih neintegriranih
aplikacij je, da povsem zadoščajo potrebam samostojnih oddelkov. Te sisteme lahko
opredelimo kot funkcionalne, saj zbirajo vhodne podatke, da lahko zagotavljajo izhodne
podatke, pomembne za eno funkcijo, kot sta npr. plačilna lista ali nabava. Nasprotno lahko
rešitve ERP opredelimo kot multifunkcijske in procesno usmerjene, ker podatki, ki jih
vsebujejo, služijo potrebam celotnega podjetja, kajti obdelava vhodnih podatkov v izhodne
zadosti informacijskim potrebam posameznih oddelkov. Z uporabo multifunkcijskih
poslovnih procesov namesto izoliranih otočkov znotraj oddelkov lahko podjetja izboljšajo
komunikacijo in sodelovanje med vsemi oddelki in poslovnimi enotami (Bradford, 2008).
3 APICS – angl. American Production and Inventory Control Society
-
12
2.2 Evolucija na področju rešitev ERP
Razvoj poslovne programske opreme in s tem tudi rešitev ERP je potekal na več ravneh, in
to od srede dvajsetega stoletja (Anderegg et al., 2000). Razvoj je prikazan na sliki 1.
Slika 1: Zgodovinski razvoj rešitev ERP
Vir: Anderegg et al., 2000
V petdesetih letih razvijajo samostojne poslovne programe, imenovane tudi silosni sistemi
(angl. Silo Systems), namenjene avtomatizaciji enostavnih rutinskih opravil. Sistemi,
razviti za naročanje materiala, varno raven zalog, načrtovanje kosovnic in delovnih
nalogov, so omogočali ponovno izvajanje naročil (angl. Reorder Point, v nadaljevanju
RoP4).
V začetku šestdesetih let, ko so proizvodni oddelki rastli in je prihajalo do vse
zahtevnejšega upravljanja zalog in načrtovanja proizvodnje, se je pojavila ideja, da bi bilo
smiselno imeti en program, ki bi skrbel za naročanje materiala in ostalih komponent v
organizaciji (Motiwalla in Thompson, 2009). Programe, ki so to omogočali, so
poimenovali programi za načrtovanje potreb po materialu (angl. Material Resource
Planning, v nadaljevanju MRP5). Programe MRP so sestavljali plan dela (kaj bomo delali),
planiranje kosovnic (kaj potrebujemo za izdelavo) in seznam inventarja (kaj imamo). S
pomočjo teh treh modulov so lahko v organizaciji določili bodoče potrebe (kaj še moramo
nabaviti) (Wallace, 2001). S pomočjo programa MRP so lahko določili količino vseh
potrebnih komponent in materialov in datum naročila novih komponent in materialov.
Programi MRP tako vključujejo metodologijo, ki načrtuje potrebe po materialih za
proizvodni proces na osnovi pričakovane prodaje strankam (Hoeven, 2009). Programi
MRP so se uporabljali predvsem za avtomatizacijo rutinskih opravil in pogosto
uporabljenih podpornih funkcij (t. i. back office; Shields, 2001). Izdelani so bili po meri, za
posamezno organizacijo. Kot navaja Shields, so bili ti programi slabi zaradi naslednjega:
- Napisali so jih ljudje, ki niso imeli programerskega znanja. - Za programiranje so uporabljali nižje programske jezike (COBOL, FORTRAN,
ALGOL).
- Ni bilo podpore relacijskih baz.
4 RoP – angl. Reorder Point, sistemi za naročanje količin materiala in načrtovanje kosovnic 5 MRP – angl. Material Resource Planning, programi za načrtovanje potreb po materialu
ERM/ERP II
CELOTNA POSLOVNA REŠITEV
ERP
TEHNOLOŠKE IZBOLJŠAVE
MRP II
VEČ POSLOVNIH FUNKCIJ
MRP
ZDRUŽNE POSAMEZNE
REŠITVE
POSAMEZNE REŠITVE.
NAROČANJE KOLIČIN
MATERIALA
VARNE ZALOGE
PLANIRANJE KOSOVNIC
DELOVNI NALOGI
1950 1965 1975 1990 2000
-
13
- Ni bilo zmogljivih pomnilnikov. - Uporabljali so znakovne vmesnike, ki niso vedno komunicirali z velikimi
računalniki v realnem času.
Pri razvoju programov niso sodelovali ključni uporabniki v podjetju, to pa je pripeljalo do
tega, da programi niso zadovoljevali potreb uporabnikov in niso bili izdelani v
predvidenem času in s predvidenimi stroški (Shields, 2001). Programi MRP so bili uvedeni
v organizacije v glavnem pred uvedbo rešitev ERP (Olson, 2004).
Programi MRP so se hitro razvili v nekaj več, kot je samo boljši način naročanja zalog, in
sicer v t. i. programe za načrtovanje vseh proizvodnih virov (angl. Manufacturing Resource
Planning, v nadaljevanju MRP II6). Osnovna ideja rešitev MRP II je, da za proizvodnjo
izdelka ne potrebujemo samo materiala, pač pa tudi stroje, ki pretvorijo material v izdelke,
in ljudi, ki delajo s temi stroji (Hoeven, 2009). Kot navajata združenje APICS (2009) in
Wallace (2001), lahko v organizacijah s pomočjo rešitve MRP II učinkovito načrtujemo
vse proizvodne vire, to pa pomeni operativno načrtovanje v količinskih enotah, finančno
načrtovanje v denarnih enotah in možnost simuliranja vprašanja »kaj če«. Ti programi so
sestavljeni iz množice povezanih funkcij, kot so: poslovno načrtovanje, načrtovanje
prodaje, načrtovanje proizvodnje, načrtovanje potreb po nabavi materiala, načrtovanje
potrebnih kapacitet ter sistemi za podporo kapacitet strojev in materiala. Izpisi iz programa
MRP II so povezani s finančnimi poročili, kot so: poslovni plan, poročilo o nabavi,
poročilo o stroških transporta in stanju zalog v denarnih enotah. Programi so bili razviti
najprej za eno organizacijo, nato pa prodani tudi drugim organizacijam, to pa je narekovalo
njihovo standardizacijo. Prednost takšnega pristopa je skrajšanje časa za razvoj in
uvajanje. Poleg tega so se ponudniki standardnih programov specializirali za izdelavo
posameznih modulov (angL. Best-of-Breed, v nadaljevanju BoB7). Tako so lahko imeli v
eni organizaciji uvedenih več modulov različnih programerskih hiš, to pa pomeni, da je
imel vsak oddelek svoj programski paket (finančni oddelek je imel finančno-računovodski
IS enega ponudnika, skladišče je imelo IS za sledenje zalogam drugega ponudnika itd.). ti
programi med seboj niso bili neposredno povezani, zato je bilo treba veliko podatkov
zapisovati ročno (Hoeven, 2009). Ker je imel vsak program svojo PB, med temi PB pa ni
bilo vmesnikov, ki bi podatke prenašali v realnem času (Shields, 2001), ti podatki niso bili
avtomatično sinhronizirani in zato v različnih programih niso bili vedno enaki (Hoeven,
2009).
Ponudniki rešitev MRP II so obstoječim modulom dodajali nove module (Shields, 2001),
ki so predstavljali najboljšo prakso (angl. Best Practice) v avtomatizirani podpori
poslovnim procesom. To pomeni, da so ponudniki standardnih rešitev uporabili najboljše
ideje svojih odjemalcev in strokovnjakov in jih vključili v svoje rešitve. Programi MRP II
so tako v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prerastli v t. i. celovite informacijske rešitve
oz. rešitve ERP (angl. Enterprise Resource Planning, v nadaljevanju ERP8). Rešitve ERP
so nadgradnja programov MRP II, z dodatno funkcionalnostjo financ, distribucije in
človeških virov (Siriginidi, 2000, Olson, 2004). Poleg tega vključujejo rešitve ERP tudi
drugo podporo (angl. Back Office), kot so urejanje naročil, upravljanje financ,
skladiščenje, distribucija, kontrola kakovosti, upravljanje premoženja in upravljanje
človeških virov. Rešitve ERP so zmogljivejše od rešitev MRP II, saj vključujejo orodja za
načrtovanje vseh virov v organizaciji, zagotavljajo integracijo prodaje, proizvodnje in
6 MRP II – angl. Manufacturing Resource Planning, programi za načrtovanje vseh proizvodnih virov 7 BoB – ang. Best-of-Breed, specializirani programi, moduli za posamezno funkcijo v podjetju 8 ERP – angl. Enterprise Resource Planning, sistemi za celovite informacijske rešitve
-
14
finančnih tokov v realnem času in vključujejo pristope načrtovanja virov v razširjeno
oskrbovalno verigo kupcev in dobaviteljev (Wallace in Kremzar, 2001, v Sternad, 2011).
Rashid (Rashid et al., 2002) ugotavlja, da so rešitve ERP prisotne večinoma v velikih
podjetjih in da je zato naslednja poteza ponudnikov, ponuditi prilagojene rešitve ERP
malim in srednje velikim podjetjem (MSP9). Ta preobrazba pa narekuje poznavanje
zgodovine, razvoja rešitev ERP in njihovih sedanjih arhitektur, kajti njihove prednosti in
slabosti bodo pomembno vplivale na prodor na te nove trge. Stanje na trgu in splošna
strategija velikih podjetij bosta na podlagi referenc pomembno vplivala na pripravo
ponudnikov za prodor na nove trge. Na podlagi tega sestavka ugotavljamo, da sta rast in
uspeh uvedenih rešitev ERP in njihov razvoj odvisna od njihove sposobnosti in
razpršenosti njihove prezentacije v okviru upravljanja odnosov s strankami (CRM10
),
upravljanja oskrbovalne verige (SCM11
) in ostalih razširjenih modularnih rešitev ter
integracije z internetno podprtimi sistemi.
Pospešena rast informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT12
), podprtih z razvojem
mikroelektronike, strojne in programske opreme, je vplivala na vsenavzočnost
računalniških aplikacij v podjetjih. Vzporedno postaja poslovno okolje vse bolj
kompleksno, pridobljeni podatki omogočajo pravočasno in učinkovito naročanje kosovnic,
gospodarjenje z inventarjem, financami in človeškimi viri ter distribucijo izdelkov in
storitev. Iz tega izhaja, da potrebuje podjetje za upravljanje učinkovite IS, da lahko poveča
konkurenčnost z zmanjševanjem stroškov in izboljšano logistiko.
Konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let se nove programske rešitve, v industriji
znane kot rešitve ERP, uvajajo le v velikih industrijskih podjetjih z zapletenimi
proizvodnimi procesi. Za uvedbo in uporabo teh dragih zapletenih sistemov, vedno
izdelanih na zahtevo podjetja, pa so potrebni svetovalci. V veliko primerih te rešitve ERP
prisilijo podjetja, da prestrukturirajo poslovne procese in jih prilagodijo programski logiki
uvedenih rešitev ERP, s tem pa postane naročnik še bolj odvisen od ponudnika. Neslutena
rast sposobnosti računalnikov in vloge interneta pa privabljata vedno več ponudnikov in
seveda tudi kupcev rešitev ERP, s tem in z osvajanjem interneta pa prihaja do rušenja
pregrad med ponudniki in strankami in do sodelovanja prek interneta, ekstraneta in
celostne internetne podobe. Razvoj se nadaljuje in lahko govorimo o procesu, ki se nikoli
ne konča (Rashid et al., 2002).
9 MSP – mala in srednje velika podjetja (angl. SMEs – Small and Medium Enterprises) 10 CRM – angl. Customer Relationship Management, upravljanje odnosov s strankami 11 SCM – angl. Supply Chain Management, upravljanje oskrbovalne verige 12 IKT – Informacijsko-komunikacijska tehnologija (angl. ICT – Information and Communication Technology)
-
15
Razvoj na področju rešitev ERP tesno sledi razvoj strojne in programske opreme. Za boljše
razumevanje je na voljo shematski prikaz rešitve ERP (slika 2).
Slika 2: Shematski prikaz rešitve ERP
Vir: Prirejeno po Rashid et al., 2002
Z letom 2000 se je začelo obdobje rešitev ERP II (Harwood, 2004), ki se kaže v
spreminjanju koncepta rešitev ERP iz podpore za 'zadnjo pisarno' (angl. Back Office) ene
organizacije v povezovanje in podporo za več medsebojno povezanih organizacij (v
elektronsko poslovanje podjetja s podjetjem, v nadaljevanju B2B13
, in v elektronsko
izmenjavanje podatkov (angl. electronic data interchange), v nadaljevanju EDI. Glavna
značilnost tega obdobja je, da so organizacije odprle svoje sisteme drugim organizacijam,
dobaviteljem in/ali kupcem (Harrington et al. 2001). Tako se je funkcionalnost rešitev ERP
razširila tudi na funkcionalnost strežbe (angl. Front Office), kamor spadajo e-poslovanje
(angl. e-business), SCM in CRM. Organizacija Gartner Group tako definira rešitve ERP II
kot poslovno strategijo in skupek industrijsko prilagojenih aplikacij v verigi od
dobaviteljev do kupcev (Harwood, 2004). Z vidika tehnološke platforme pa je sistem
fleksibilnejši, saj omogoča večtirno arhitekturo odjemalec-strežnik, ki podpira spletno
platformo (Motiwalla in Thompson, 2009).
13 B2B – angl. Business to Business, elektronsko poslovanje podjetja s podjetjem
POROČANJE
PODJETJU
FINANČNI
PROGRAMI
KU
PC
I
DO
BA
VIT
EL
JI
PROIZVODNI
PROGRAMI
UPRAVLJANJE
PREMOŽENJA
CRM
CENTRALNA
BAZA
PODATKOV
NOTRANJE
POROČANJE
ZUNANJE
POROČANJE
PRODAJA IN
DISTRIBUCIJA
ODDELEK
STORITEV
-
16
V tabeli 1 so prikazane razlike med konceptoma rešitev ERP in ERP II.
Tabela 1: Primerjava med rešitvami ERP in rešitvami ERP II
ELEMENT
REŠITVE ERP
REŠITVE ERP II
Vloga aplikacije
Optimiziranje
poslovanja v
organizaciji
Sodelovanje v vrednostni
verigi
Poslovna področja Proizvodnja in
distribucija
Procesi med industrijskimi
sektorji in posebnimi
sektorji
Funkcije znotraj
področja
Proizvodnja, prodaja in
distribucija ter finance
Procesi med industrijskimi
sektorji in posebnimi
sektorji
Procesi, ki so potrebni za
izvedbo funkcij Notranji, skriti Zunanji, povezani
Sistemska arhitektura
Zavedajoč se spleta,
zaprt, monolitski
Temelječ na spletu, odprt,
sestavljen iz komponent
Vir: Gartner Inc. (v S. Harwood, 2004, povzeto po Sternad, 2011)
Pregled razvoja rešitev ERP pa zaključujemo z avtorjema Monkom in Wagnerjem (2006), ki
pravita, da ima večina podjetij štiri poslovna področja, to pa so marketing in prodaja,
upravljanje oskrbovalne verige (SCM), računovodstvo in finance ter upravljanje človeških
virov (HRM). Vsako področje je sestavljeno iz več ožjih poslovnih funkcij, te pa sestavlja več
specifičnih aktivnosti. Zgodovinsko je bila organizacijska struktura razdeljena po poslovnih
področjih. Kar se je dogajalo znotraj enega poslovnega področja, ni bilo tesno povezano z
drugimi poslovnimi področji. Enako je veljalo tudi za IS, saj posamezni niso bili kompatibilni
z IS drugih področij. Velja pa, da bolje ko zna podjetje združiti aktivnosti vseh funkcijskih
področij, uspešnejše je v današnjem konkurenčnem okolju. IS so zato danes zgrajeni tako, da
si poslovna področja delijo iste podatke, ob tem pa se zaradi poslovanja prek vrednostne
verige briše tudi meja med poslovnimi procesi znotraj in zunaj organizacije. Takšne sisteme
imenujemo integrirani IS oz. rešitve ERP (Sternad, 2011).
-
17
2.3 Razlogi za uvedbo rešitev ERP
Podjetja v svojem nenehnem boju za prevlado na trgu pospešeno investirajo v prenovo
obstoječih IS, saj so lahko konkurenčna le s tem konceptom. Trg ponudnikov rešitev ERP
in konkurenti v panogi narekujejo posodabljanje in nadgradnjo nekompatibilnih IS v
integrirane rešitve ERP. Podjetja se odločajo za prenovo na osnovi naslednjih razlogov
(Kovačič, 2008):
- Obstoječi IS je razdrobljen na več parcialnih rešitev (t. i. informacijskih otočkov), med katerimi ni direktne povezave.
- Prihaja do neažurnosti podatkov in večkratnega vnašanja istih podatkov. - Poslovni procesi so informatizirani le delno in ne v celoti. - Vodstvu in drugim vodilnim strukturam v podjetju, razdrobljene podatkovne baze ne
dajejo primerne podpore za odločanje.
- Obstoječi IS omogoča le zelo omejene nadgradnje in je slabo dokumentiran. - Število uporabnikov IS in struktura organizacije se bosta v prihodnosti bistveno
spremenila, zato bi bile potrebne obsežne nadgradnje EDI, obstoječega IS.
- Poslovni procesi v podjetju so nepregledni, izvajalci gledajo nanje parcialno in ne kot na celovit poslovni proces.
- Poslovni procesi niso optimizirani. - Trenutne razmere v podjetju (združitev več podjetij) same po sebi motivirajo
uporabnike rešitev ERP, da razmišljajo o poslovnih procesih, v katere so vpeti.
- Kadrovsko je podjetje pripravljeno za prehod na integriran IS, saj je pristop k informatizaciji poslovanja temeljit in projektno voden.
Poleg naštetih osnovnih razlogov za prenovo IS pa organizacije ob odločitvi za to
največkrat navajajo tri vrste razlogov: strateške, taktične in operativne. Navedeni so v
tabeli 2 (Plesnik, 2010).
Tabela 2: Razlogi za nakup rešitev ERP
Strateški Taktični Operativni
Razviti nove poslovne strategije, dvigniti uspešnost
poslovanja
Znižati stroške in izboljšati učinkovitost poslovnih
procesov
Znižati stroške in izboljšati učinkovitost poslovnih
procesov
Omogočiti globalizacijo poslovanja in povezljivost z
okoljem
Povečati prilagodljivost poslovnih procesov,
izboljšati določene poslovne
procese
Izboljšati kakovost informacij in izvajanja
procesnih aktivnosti
Omogočiti strategijo upravljanja odnosov s
strankami (CRM) in
upravljanja oskrbovalne verige (SCM)
Integrirati poslovne procese znotraj podjetja in odnose s
kupci in dobavitelji
Povečati uporabnost rešitev, izboljšati informacijsko
(tehnološko) infrastrukturo,
znanje, motiviranost kadrov …
Uporabljati enotne
podatkovne zbirke, kar
pomeni lažji dostop do podatkov
En sistem – nižji stroški
vzdrževanja
Omogočiti boljšo kontrolo nad
prenosom informacij v podjetju
Vir: Kovačič et al., 2004
-
18
Sodobni integrirani sistemi povečujejo nadzor nad denarnim tokom, kar je zelo
pomembno, saj zaradi integriranega toka podatkov onemogočajo stekanje finančnega in
materialnega premoženja podjetja v privatne roke in tako zagotavljajo normalno delovanje
podjetja po sistemu uspešnosti poslovanja.
2.4 Zgradba in delovanje rešitev ERP
Rešitve ERP so enako kot vsi drugi IS sestavljene iz strojne opreme (strežniki in periferna
oprema), programske opreme (operacijski sistem in podatkovna baza), informacij (podatki
organizacije iz notranjih in zunanjih virov), procesov (poslovni procesi, procedure in
politike) ter ljudi (uporabnikov in informatikov v podjetju), nastopajočih v procesu vhoda,
obdelave in izhoda iz sistema (Motiwalla in Thompson, 2009, v Sternad, 2011). Na
arhitekturo rešitev ERP lahko gledamo z dveh zornih kotov (Sternad, 2011):
1. funkcijskega zornega kota – ta določa module rešitev ERP, ki bodo podpirali različne poslovne funkcije v organizaciji, in
2. sistemskega zornega kota – ta pa določa arhitekturo rešitev ERP na podlagi strojne opreme, programske opreme in omrežja.
2.4.1 Moduli rešitev ERP
Glavna naloga rešitev ERP je, da zagotavljajo podporo poslovnim funkcijam, kot so:
računovodstvo, proizvodnja, upravljanje financ, človeški viri, proces prodaje in proces
nabave za različne deležnike znotraj podjetja. Podjetje izbere in uvede module na podlagi
analize v podjetju. Rešitev ERP omogoča za vse uporabnike enako funkcionalnost (vse
podatke integrira iz obstoječih PB, noben se ne izgubi), s tem da so podatki integrirani oz.
jih je mogoče uporabljati v vseh modulih rešitve ERP. To pomeni, da so podatki vpisani v
sistem samo enkrat, in to odvisno od organizacijskih pravil, in da so dostopni uporabnikom
znotraj ali zunaj podjetja. Ti moduli omogočajo funkcionalnost poslovnih politik in
procesov v računovodstvu, proizvodnji, financah itd. Ker pa so nekatera poslovna pravila,
kljub temu da ponudniki rešitev ERP poudarjajo, da so njihove rešitve narejene po principu
najboljše prakse, v konfliktu z organizacijskimi politikami, je treba rešitve ERP podjetjem
prilagoditi.
Danes ponujajo ponudniki rešitev ERP funkcionalnost osnovnih modulov rešitev ERP.
Svetovalno podjetje Aberden Group je na podlagi različnih rešitev ERP določilo 24
generičnih modulov rešitev ERP (Aberden Group, 2006). Med osnovne module spadajo:
glavna knjiga, obveznosti, terjatve, upravljanje naročil, nabava, upravljanje zalog in plače.
-
19
Vsi vodilni ponudniki rešitev ERP zagotavljajo funkcionalnost generičnih modulov rešitev
ERP, funkcije pa različno imenujejo, kot je prikazano v tabeli 3 (Sternad, 2011).
Tabela 3: Moduli rešitev ERP
Funkcija SAP Oracle Microsoft
Proces naročila Sales and
Distribution (SD)
Marketing Sales Sales &
Marketing
Nakup materiala
in surovin
Materials
Management
(MM)
Procurement Purchase
Planiranje
proizvodnje
Production
Planning (PP)
Manufacturing Resource planning
& Manufacturing
Finančno
računovodstvo
Financial
Accounting (FI)
Financials Financial
Management
Upravljanje
financ
Controlling (CO)
Človeški viri Human Resources
(HR)
Human Resources Human Resources
Vir: SAP, 2010, Oracle, 2010, Microsoft, 2010, v Sternad, 2011
-
20
2.4.2 Arhitektura rešitev ERP
Po Andereggu et al. (2000) so rešitve ERP sestavljene iz osnovnih delov, prikazanih na
sliki 3. Temelj koncepta rešitev ERP so podatki organizacije. Organizacija potrebuje za
poslovanje podatke, obdeluje in hrani pa jih lahko na enem mestu, v PB, in jih s pomočjo
integracije programov in PB prenaša med različnimi programi, PB in zunanjimi napravami.
Integracija programov in PB zagotavlja funkcionalnost rešitev ERP.
Slika 3: Koncept rešitve ERP v obliki trikotnika
Vir: Anderegg et al., 2000
Motiwalla in Thompson (2009) poudarjata, da so aplikacije rešitve ERP najbolj običajno
porazdeljene med strežnike in odjemalce. Strežniki so centralizirani, uporabniki pa
dostopajo do njih z več lokacij v organizaciji. Za lažje upravljanje kompleksnosti, ki
vključuje razpršenost in prilagodljivost s pomočjo sistemskih zmožnosti »plug-n-play«, je
arhitektura rešitve ERP organizirana v nivojih. Rešitve ERP so sestavljene iz dveh ali treh
nivojev, pri tem pa je vsak nivo odgovoren za določen del sistemske funkcionalnosti, in
sicer (Sternad, 2011):
1. Podatkovni nivo (angl. Data Tier) je odgovoren za ravnanje s podatki. Vključuje centralni repozitorij za vse podatke, ki se uporabljajo v vseh modulih, in vzdržuje
integriteto prenosa podatkov med strežniki in odjemalci. Sistemske komponente na tej
ravni vključujejo upravljanje SQL in drugih komponent vmesnikov do sistema za
ravnanje s podatki (SUPB) organizacije.
2. Poslovni nivo (angl. Business Tier) vključuje komponente, ki jih uporablja poslovna logika funkcijskih modulov. Deluje kot vmesnik med aplikacijami odjemalcev in PB.
3. Predstavitveni nivo (angl. Presentation Tier) je odgovoren za uporabniške vmesnike. Skrbi za prikaz uporabniških vmesnikov in vpis podatkov in posreduje zahteve po
podatkih. V trenutni generaciji rešitev ERP ta nivo po navadi temelji na spletu, kar
pomeni, da uporabniki dostopajo do aplikacije prek spleta.
FUNKCIONALNOST
PROGRAMI PB PROGRAMI
OBDELAVA HRANJENJE PRENAŠANJE
PODATKI
INTEGRACIJA
-
21
Infrastruktura IT v organizacijah se je prestavila s principa centraliziranih odjemalcev-
strežnikov (enonivojska struktura), prikazana na sliki 4, v princip porazdeljenih sistemov.
Slika 4: Prikaz enonivojske arhitekture
Vir: Lončarič et al., 2008
Lončarič et al. (2008) pravijo, da se pri enonivojski arhitekturi aplikacij uporablja datotečni
strežnik z nameščenimi le datotekami, ki tvorijo PB, in da ta do njih dostopa s pomočjo
operacijskega sistema. Vsi programski moduli, potrebni za dostop do podatkov (SUPB in
uporabniške aplikacije), so nameščeni pri odjemalcu.
S porazdeljeno arhitekturo so bile rešitve ERP prve generacije dvonivojske (predstavitveni
nivo in aplikacijsko-podatkovni nivo), kar prikazuje slika 5.
Slika 5: Prikaz dvonivojske arhitekture (prva generacija rešitev ERP)
Vir: Lončarič et al., 2008
-
22
Pri dvonivojski arhitekturi so programski moduli ločeni. Program, ki omogoča in
nadzoruje dostop do PB, je nameščen na podatkovnem strežniku, pri odjemalcih pa so
nameščene le uporabniške aplikacije.
Značilnosti dvonivojske arhitekture so:
- Podatkovni bazi je dodan strežniški in odjemalčev modul. - Odjemalec je odgovoren za logiko I/0 procesiranja in logiko nekaterih poslovnih pravil. - Strežnik je odgovoren za vse funkcije shranjevanja in dostopanja do podatkov. - SUPB je nameščen le pri strežniku.
Prednosti dvonivojske arhitekture:
- Postaje odjemalcev so lahko manj zmogljive. - Po omrežju poteka manj podatkovnega prometa. - Izboljšana je integriteta podatkov (centralizacija nadzora). - Shranjene procedure omogočajo, da se nekatera poslovna pravila izvajajo na strežniku.
Kasneje prehajajo rešitve ERP na trinivojsko arhitekturo – predstavitveni, aplikacijski in
podatkovni nivo (Sternad, 2011). Trinivojsko arhitekturo ponazarja slika 6.
Slika 6: Trinivojska arhitektura rešitve ERP
Vir: Lončarič et al., 2008
Lončarič et al. (2008) poudarjajo, da v trinivojski arhitekturi uvedemo dodatni aplikacijski
strežnik, na katerem je nameščena uporabniška aplikacija. To omogoči dodatno
razbremenitev odjemalčevega sistema. Naloge odjemalca (1. nivo) so, da uporablja
uporabniški vmesnik in zahteva podatke. Naloge aplikacijskega strežnika (2. nivo) so, da
opravlja poslovna opravila in procesira. Naloge podatkovnega strežnika (3. nivo) so, da
shranjuje podatke in procedure, zaklepa zapise in skrbi za integriteto in varnost podatkov.
Z uvajanjem vse kompleksnejših rešitev ERP, ki so se razširile na vsa poslovna področja,
pa prehajamo na n-nivojsko arhitekturo (Sternad, 2011), ponazorjeno na sliki 7.
-
23
Slika 7: n-nivojska arhitektura rešitve ERP
Vir: Lončarič et al., 2008
Lončarič et al. (2008) zaključujejo, da večina današnjih spletnih aplikacij sloni na uporabi
n-nivojske arhitekture aplikacij odjemalec-strežnik. Poleg podatkovnega in aplikacijskega
strežnika vključuje ta arhitektura še spletni strežnik. Tako je odjemalčev sistem
maksimalno razbremenjen. n-nivojska arhitektura je omogočila silovit razmah mobilnega
poslovanja. Glavni problem v omrežnem okolju pa je visoka stopnja ranljivosti sistema,
zato je treba zagotoviti kompleksno večnivojsko varovanje.
2.5 Prednosti in slabosti rešitev ERP
Bradford (2008) pojasnjuje, da so podjetja od začetkov uporabe težkih namiznih
računalnikov pa vse do prihoda rešitev ERP vzdrževala praviloma več sklopov podatkov o
istih strankah, in sicer v številnih organizacijskih bazah podatkov. Ob tem, da so ti
samostojni sistemi spodkopavali prizadevanja za integracijo in zbiranje podatkov, nastane
dodaten problem še s časovnim zamikom zaradi prepisovanja podatkov iz enega sistema v
drugega. Najpogosteje je ta prenos vključeval tiskanje podatkov iz enega sistema in prenos
natisnjenega do zaposlenega v drugem oddelku, ta pa je nato prebiral te natisnjene podatke
in jih vnašal nespremenjene v samostojni sistem. Z rešitvami ERP je drugače – podatek,
enkrat vpisan v sistem, je dostopen uporabnikom (seveda z omejeno dostopnostjo in
avtoritetami) v vseh oddelkih znotraj podjetja, in to pravočasno. Poleg tega pa so rešitve
ERP odlično orodje za preprečevanje človeške napake. Očitno je, da se zahteva po
vnovičnem vnosu istega podatka izloči, vedno ko podatek ni potreben za izpeljavo v
drugem oddelku, vsaka posodobitev podatkov pa je na voljo tudi drugemu uporabniku
kjerkoli v podjetju in verjetnost napačnih informacij se tako zmanjša. Rešitev ERP je
-
24
poenostavila postopek za odpravljanje napak – če se napaka pojavi, jo je treba samo
odpraviti in shraniti, in sicer na eni lokaciji, in vsak oddelek bo imel dostop do
posodobljene, popravljene informacije.
Celjan (2009) navaja, da je okrepljena zahteva vrhovnega menedžmenta po nadzoru nad
skupnimi stroški in verigo poslovnih procesov privedla do razvoja enotne rešitve ERP, ki
podjetju omogoča dostop do pravih informacij ob pravem času (angl. Real-time
Information).
Temeljne prednosti rešitve ERP (Stair in Reynolds, 2009) so tako:
- izboljšan dostop do podatkov, pomembnih za operacijsko odločanje – Rešitve ERP delujejo prek integrirane PB, kar pomeni, da ne prihaja do podvajanja podatkov in da
lahko do istega podatka dostopa več poslovnih funkcij hkrati. Tako nam sistem
omogoča hiter dostop do kakovostnih informacij.
- odprava dragega, nefleksibilnega sistema – Vpeljava rešitve ERP omogoča podjetju, da se znebi ducata ali celo več sto ločenih IS in aplikacij in jih nadomesti z enim
samim povezanim sistemom za celotno organizacijo. V večini primerov gre pri IS za
zastarele, okorne sisteme, za katere ni več strokovnjakov, ki bi jih razvijali. Take IS je
zelo težko ali celo nemogoče popravljati in nadgrajevati.
- izboljšanje delovanja poslovnih procesov – Konkurenca zahteva od podjetij, da strukturirajo svoje poslovne procese tako, da so čim bolj učinkoviti in osredotočeni na
potrebe kupcev. Ponudniki rešitev ERP posvečajo veliko časa opredelitvi najboljših
poslovnih procesov. Vodilna podjetja v dejavnosti zbirajo vse potrebne informacije in
zahteve ter jih nato primerjajo z ugotovitvami različnih raziskovalnih institucij. Vsak
modul rešitve ERP vsebuje tako najučinkovitejše poti za dokončanje poslovnega
procesa.
- standardizacija tehnologije – Z uvedbo rešitve ERP je podjetje upravičeno tudi do nadgradnje IT (strojna oprema, operacijski sistemi, PB …), ki jo uporablja. S
centralizacijo in standardizacijo odločitev pa se podjetje znebi različnih nivojev
operacijskih sistemov, PB, kupljenih od različnih ponudnikov. Rešitve ERP so veliko
preglednejše in jih je laže vzdrževati
Bradford (2008) pojasnjuje, da je ena od mnogih kritik rešitev ERP, da temeljijo na
standardiziranem vodenju poslovnih procesov. Ta struktura je verjetno narekovala
razmišljanje naročnikov in odločitev za najboljšo prakso, če pa je ta struktura zelo
drugačna ali osredotočena na določeno podjetniško kulturo ali pričakovanja, lahko
pričakujemo, da bodo imeli zaposleni pri uporabi tega sistema težave. Sistemu nekateri
uporabniki očitajo zahtevnost in togost in da ne dopušča prilagajanj, vendar lahko rešitev
ERP tako dolžijo za težave, ki pa so v resnici kulturne narave ali so posledica
nesprejemanja. Če zaposleni rešitve ERP ne sprejemajo, je lahko to ena večjih ovir za
njeno uspešno uvedbo, to pa se dogaja predvsem, če zaposleni niso bili usposobljeni in
organizirano motivirani za sprejetje uvedbe rešitve ERP.
-
25
Celjan (2009) navaja, da je uvedba rešitve ERP zapleten in dolgotrajen proces, ki lahko
ogrozi poslovanje podjetja. Največje slabosti rešitve ERP (Stair in Reynolds, 2009) so:
- stroški in čas implementacije – Če želimo kar najbolje izkoristiti nov sistem, je za njegovo implementacijo potrebnega veliko časa in denarja. Ponudniki rešitev
ERPimajo sicer razvitih kar nekaj strategij uvedbe, a velika podjetja še vedno
potrebujejo za uvedbo tri do pet let, za to pa potrošijo nekaj deset tisoč dolarjev.
- težave pri uvajanju sprememb v poslovanje podjetja – V nekaterih primerih morajo podjetja dramatično spremeniti določen poslovni proces, da se s tem prilagodijo
sistemu. Te spremembe so lahko tako velike, da se zaposleni, ki so že dlje časa v
podjetju, raje odločijo za upokojitev ali celo dajo odpoved, kot pa da bi se prilagodili
spremembam. Podjetje lahko tako ostane brez izkušenega kadra.
- omejena prilagodljivost sistema – Ena največjih težav rešitev ERP je, da so slabo prilagodljive. Zelo malo podjetij lahko učinkovito uporablja osnovno, standardizirano
verzijo rešitve ERP. V večini primerov je treba rešitev ERP prilagajati, spreminjati in
dopolnjevati potrebam podjetja, to pa je zamudno in povečuje stroške. Čeprav se
podjetje odloči za prilagoditev rešitve ERP, je pri prilagajanju velikokrat omejeno od
ponudnika.
- težave pri integraciji rešitve ERP z drugimi sistemi v podjetju – Veliko podjetij ima tudi druge sisteme (finančni programi za analize, e-trgovina) in aplikacije, ki jih je
treba povezati z rešitvijo ERP. Večina podjetij s težavo poveže te sisteme z rešitvijo
ERP, veliko jih za to potrebuje dodatno programsko opremo (vmesnike), to pa ponovno
poveča stroške projekta.
- odvisnost od enega ponudnika rešitev ERP – Zaradi visokih stroškov se podjetja večinoma ne odločajo za zamenjavo ponudnika rešitve ERP. Pri izbiri ponudnika mora
biti podjetje zato še posebej pozorno, saj izbira poslovnega partnerja na dolgi rok, ne le
najboljšega programskega paketa. Podjetje je tako kar precej časa odvisno od enega
samega ponudnika. Po uspešni implementaciji pa izbrani ponudnik večinoma ni več
dovzeten za težave, s katerimi se podjetje spopada med poslovanjem.
- tveganje neuspeha pri implementaciji rešitve ERP– Uspeh sistema je v celoti odvisen od zaposlenih na projektu in njihovega načina dela. To pomeni, da morajo biti
zaposleni na projektu ustrezno usposobljeni. Večina podjetij pa skuša prihraniti denar
prav z zmanjšanjem stroškov usposabljanja in izobraževanja. Če ima podjetje zadostna
finančna sredstva za uvedbo rešitve ERP, prihraniti pa želi na račun izobraževanja in
usposabljanja zaposlenih, tega sistema ne bo moglo uspešno uporabljati. Večina drugih
slabosti, kot so nastajanje zamud pri implementaciji, povečana poraba sredstev,
upiranje zaposlenih, ki ga pripisujemo uvedbi rešitev ERP, pa izhajajo večinoma iz
pomanjkljivo opravljenega dela projektnega tima in ponudnikovih svetovalcev, ki niso
pravilno ocenili položaja v podjetju in sprejeli ustreznih ukrepov.
-
26
2.6 Trg ponudnikov rešitev ERP
V nadaljevanju bomo izpostavili nekaj svetovno znanih ponudnikov rešitev ERP,
primerjali njihovo ponudbo in jih razporedili glede na njihov delež na trgu. Izpostavili
bomo tudi nekaj domačih ponudnikov rešitev ERP, ki so prisotni na slovenskem trgu.
Zanimivo je dejstvo, da se domači uporabniki rešitev ERP raje odločajo za znane tuje
ponudnike rešitev ERP (SAP, Microsoft, Oracle) kot pa za domače ponudnike. V raziskavi,
ki jo je opravilo podjetje Panorama Consulting Solutions (2012a), je opazno zanimivo
dejstvo, da se delež prisotnosti navedenih posameznih večjih tujih ponudnikov od leta
2006 do leta 2012 skoraj ne spreminja, ostaja enak. Iz tega lahko sklenemo, da se podjetja,
ki so v preteklosti že implementirala rešitev ERP enega od večjih ponudnikov rešitev ERP
pri nadgradnji ne odločajo za spremembo ponudnika, pač pa posodobitev rešitve ERP
ponovno naročijo istemu ponudniku.
Raziskava podjetja Panorama Consulting Solutions je pokazala tudi določene kazalnike
uspešnosti uvedbe rešitev ERP v prakso, in sicer:
- Le 28 % projektov je končanih v načrtovanem časovnem okviru, medtem ko traja 61 % projektov dlje od načrtovanega in se le 11 % uvajanj konča pred predvidenim rokom.
- Predvideni proračun prekorači kar 53 % projektov. - 60 % uporabnikov meni, da niso pridobili niti polovice predvidenih koristi. - Z uvedeno rešitvijo ERP je zadovoljnih ali zelo zadovoljnih 68 % uporabnikov.
V poročilu ERP 2012 podjetja Panorama Consulting Solutions (2012a) so malo
kontradiktorno prejšnji navedbi predstavljeni podatki, ki kažejo, da kar 81 % anketirancev
navaja zadovoljstvo s svojo rešitvijo ERP in da so se v zadnjem letu izboljšali tudi drugi
podatki – zmanjšali so se proračunski presežki izvajanja projektov in dosledneje je
upoštevan časovni okvir uvedbe. Na drugi strani pa stopnja zadovoljstva strmo upade, ko
začne podjetje bistveni postopek izvajanja. Čeprav gre tu za postopek z različnimi
možnimi scenariji, vključno s pomanjkanjem ustreznega kadra, slabim razumevanjem
postopkov izvajanja, pomanjkanjem razumevanja tako uporabnika kot odločevalca pri
izbiranju rešitve ERP, poročilo pokaže, da skoraj 41 % vprašanih navaja, da so spremenili
svoje poslovne procese in jih prilagodili rešitvi ERP. Ta ugotovitev se navezuje na
osupljivo dejstvo, da je skoraj dve tretjini (63 %) vprašanih podjetij imelo težave pri
reševanju vprašanja tako poslovnega procesa kot organizacijskih sprememb v podjetju.
Trg rešitev ERP delimo glede na število uporabnikov znotraj organizacije na tri skupine
(Bradford, 2008, v Sternad, 2011), na:
- Tier I – organizacije z več kot 1.000 zaposlenimi (to so organizacije s seznama Fortune 500 in druge organizacije, katerih letna prodaja presega 250 miljonov dolarjev,
vključno z velikimi državnimi upravami in drugimi javnimi agencijami.),
- Tier II – srednje velike organizacije s 100 do 999 zaposlenimi, katerih prodaja znaša od 2 do 250 miljonov dolarjev,
- Tier III – organizacije, katerih prodaja je pod 2 miljonoma dolarjev in zaposlujejo manj kot 100 ljudi.
14
14 Organizacije drugega in tretjega razreda so znane kot male in srednje velike organizacije (angl. Small-to-
Medium sized Enterprises, v nadaljevanju MSV).
-
27
Sternad (2011) navaja, da imajo rešitve ERP različen tržni delež tudi glede na velikost
organizacije. Raziskava podjetja Panorama Consulting Solutions (2012b) primerja uvedbo
rešitev ERP glede na deleže »velikih treh« (three of Titans), podjetja SAP, Oracle,
Microsoft, in ostalih ponudnikov za II-tirne in III-tirne skupine podjetij. Zbrani podatki
kažejo, da se SAP prepričljivo uvršča najvišje med velikimi tremi, z več kot petinskim
tržnim deležem (22 %), sledi Oracle s 15-odstotnim tržnim deležem in Microsoft z 10 %
skupnega tržnega deleža. Rešitve tier II (vključujejo tudi Infor in Epicor) predstavljajo le
16 % trga, medtem ko predstavljajo rešitve tier III in drugi poveljujočih 37 % trga, kar
prikazuje slika 8.
Slika 8: Svetovni tržni delež največjih ponudnikov rešitev ERP
Vir: Panorama Consulting Solutions, 2012b
V nadaljevanju bomo prestavili pet največjih ponudnikov rešitev ERP in globalno drugega
največjega svetovnega ponudnika, Oracle. Predstavljamo (Sternad, 2011):
SAP – Podjetje SAP je največji ponudnik rešitev ERP, z največjim tržnim deležem v
svetovnem merilu. Ustanovljeno je bilo leta 1972, s sedežem v Walldorfu v Nemčiji, in je
pionir na področju konceptov rešitev ERP (Hoeven 2009). Ponuja vertikalne rešitve za vsa
glavna področja v industriji in trgovini. Njihove rešitve uporablja več kot 12 milijonov
uporabnikov na več kot 88.700 namestitvah. SAP zaposluje več kot 32 tisoč ljudi v več kot
50 državah. Rešitve SAP uvaja več kot 1.500 partnerjev – za velika podjetja sta na voljo
rešitvi SAP Business Suite in SAP Netweaver, za MSV podjetja pa SAP Business one in
SAP All-in-One (SAP, 2013).
MICROSOFT DYNAMICS – Podjetje Microsoft je vstopilo na trg rešitev ERP kasneje
kot drugi ponudniki. Ima širok spekter rešitev, večino pa jih je pridobilo s prevzemi.
Njihov portfolio sestavljajo: Dynamics NAV (prej znan kot Navision), Dynamics AX (prej
znan kot Axapta), Dynamics GP (prej znan kot Great Plains), Dynamics SL (prej znan kot
Solomon) in Dynamics CRM. GP in SL se uporabljata v Ameriki, NAV in AX pa v
Evropi, pri čemer velja, da je AX namenjen za večje organizacije. Glavna prednost rešitev
SAP 22%
Oracle 15%
Microsoft 10%
Tier II 16%
Tier III 37%
Svetovni tržni delež v letu 2012
SAP
Oracle
Microsoft
Tier II
Tier III
-
28
Microsoft Dynamics so uporabniški vmesniki, ki so uporabnikom znani z drugih aplikacij,
kot npr. paket Microsoft Office (Microsoft Dynamics, 2013).
INFOR GLOBAL SOLUTIONS – Podjetje INFOR ponuja rešitev Baan za serijsko
proizvodnjo in Adage za projektno proizvodnjo. Rešitev Baan je postala znana v 90. letih,
ko jo je uvedel letalski gigant Boeing. Podjetje Infor je prevzelo veliko svojih konkurentov
in je po tržnem deležu sedaj na tretjem mestu Rešitev ERP. Sedež ima v Alpharetti, v
ameriški zvezni državi Georgia. Zaposluje prek 8.100 ljudi, ima prek 70.000 strank in je
prisotno v več kot 100 državah (Infor, 2013).
SAGE GROUP – Podjetje Sage Group je bilo ustanovljeno leta 1981 v Veliki Britaniji in
je osredotočeno na MSV podjetja. Ima več kot 6,1 milijona strank in zaposluje 13.400
ljudi. Podjetje trži tri linije rešitev, in sicer: Sage Accpac ERP, Sage Pro ERP in Sage
Business Vision (Sage Group, 2013).
ORACLE – Podjetje Oracle je bolj znano po relacijskih bazah kot po rešitvah ERP. Svoj
delež na trgu je povečalo z razširitvijo področja s številnimi odmevnimi prevzemi podjetij,
kot so JD Edwards, PeopleSoft (v nadaljevanju PS), Siebel CRM in drugi. Glede na ta
posebni model rasti je postalo na trgu zelo prilagodljivo s ponudbo modelov Best-of-breed
(v nadaljevanju BoB). Zraslo je prav s ponudbo posameznih rešitev BoB, še bolj pa je
napredovalo s priključitvijo JD Edwards z rešitvijo, imenovano Enterprise One, predvsem
s funkcionalnostjo rešitve Oracle E-Business Suite (v nadaljevanju EBS). Rešitev Oracle
EBS je sestavljena iz več kot desetih linij, vsaka od njih pa iz več modulov, ki imajo ločen
dostop. Druga prednost podjetja Oracle je ponudba ERP, združena v rešitvi JD Edwards in
PS. JD Edwards še posebej dobro podpira predelovalno industrijo in je integracijsko-
aplikacijska podpora celovite rešitve ERP, ki zajema široko paleto poslovnih procesov v
enotni PB. JD Edwards Enterprise One je odprta platforma, ki zagotavlja široko podporo
različnim operacijskim sistemom, PB in Oracle vmesnikom ter vmesnikom ostalih
dobaviteljev. PS je namenjen velikim podjetjem, posebej javnemu sektorju in finančnim
institucijam. Ima osem različnih informacijskih rešitev za finance – SCM, HRM, CRM in
druge, med katerimi so najbolj zaželene rešitve HRM in CRM. Pred prevzemom je rešitev
PS za določenega uporabnika temeljila na arhitekturi odjemalec-strežnik. Sedanja različica
PS temelji na spletno osredotočenem videzu, ki podpira vse poslovne funkcije podjetja,
dostopne in delujoče na spletnem brskalniku. Oracle ponuja svoje rešitve v obliki različnih
modelov uvajanja, vključno s takimi na vpogled in na zahtevo. Vse rešitve Oracle na
zahtevo – EBS na zahtevo, PS na zahtevo in JD Edwards na zahtevo – so gostujoči sistemi
in niso prave aplikacije SaaS15
. Ponudba se premika v smeri virtualizacije, kar pa je
izključno Microsoftova terminologija za poslovanje v oblaku. Oraclova ponudba BoB
dopušča več možnosti prilagajanja spreminjajočim se poslovnim potrebam, ta prednost pa
lahko postane tudi slabost, ko je treba to rešitev kot standardizirano uvesti v večje
organizacije. Prednosti ponujenih produktov podjetja Oracle so predvsem (Panorama
Consulting, 2013b):
- velika prilagodljivost pri financah in v računovodstvu, - cenovna dostopnost naprednega modula za podporo cenovno zahtevne
zapletene scenarije,
- enostavna interakcija s kupci in dobavitelji s pomočjo e-portala, - dobra arhitektura IT,
15 SaaS – angl. System As A Service, ponudba zunanjega izvajanja storitev
-
29
- boljša konfiguracija izdelkov, - dobra funkcionalnost za proizvodne dejavnosti.
V Sloveniji (Egart, 2011) se je najočitnejši preskok v uporabi rešitev ERP zgodil v obdobju
po osamosvojitvi. Zaradi izgube velikega gospodarskega trga so bile potrebne spremembe
v poslovanju. Veliko podjetij se je prilagodilo situaciji in se preusmerilo na zahodne trge.
Prve rešitve ERP so bile namenjene predvsem izboljšanju učinkovitosti poslovanja. Novi
trgi so zahtevali nujne spremembe, če so podjetja na tujem trgu hotela biti konkurenčna. V
obdobju po osamosvojitvi je bila najbolj iskana rešitev ERP Baan, kasneje pa je vodilno
mesto v industrijskih podjetjih pripadlo SAP-u.
V zadnjem obdobju je tudi v Sloveniji opaziti razširjeno uvajanje rešitev ERP. Pri tem so
še posebej aktivna velika podjetja, vse večji interes pa je zaznati tudi v srednje velikih in
malih podjetjih (Lenart et al., 2009). Trg rešitev ERP v Sloveniji lahko razdelimo na
ponudnike za velika in za mala podjetja.
Največji ponudniki za velika podjetja so: SAP Slovenija (rešitve ponudnika SAP), Kopa
(lastne rešitve), ITS Intertrade (rešitve ponudnika Baan), MAOP (rešitve ponudnika IFS –
Industrial & Financial Systems in lastne rešitve), Perftech (lastne rešitve) in Edico.
Najbolj znani ponudniki za mala in srednje velika podjetja so:
- Microsoft (ponudnik Microsoft Slovenija), z rešitvami Microsoft Dynamics NAV,
- LANCom, podjetje za računalniški inženiring, z rešitvami Epicor iScala, - Datalab Tehnologije, z rešitvami Pantheon, - Andersen/Birokrat, s programskim paketom Birokrat, - Modri sistemi, z rešitvami Modis Intrastat, - SAOP, z informacijskim sistemom iCenter in - MIT, informacijske rešitve, z rešitvami Orkester.
Pri izbiranju rešitev podjetja včasih kolebajo med priznano, integrirano rešitvijo ERP
tujega ponudnika in rešitvijo ERP domačega ponudnika. Lahko pa rečemo, da je lokalno
podjetje, ki izpolnjuje pogoje, sposobno kakovostno postaviti rešitev ERP, in to velikokrat
ceneje kot ponudniki priznanih programerskih hiš. Pomanjkljivost domačih ponudnikov pa
je v tem, da postane uporabnik tako odvisen od ponudnika, ki ima pogosto omejene
finančne in kadrovske vire. Tak ponudnik tako pogosto ne more dovolj hitro slediti vse
hitrejšemu razvoju rešitev ERP, dovolj hitro razvijati svojega produkta in hkrati korektno
skrbeti za že uvedene rešitve ERP.
Trg se bo razvijal v smeri vse večjega povezovanja specializiranih ponudnikov z že
obstoječimi velikimi igralci na trgu. Število velikih ponudnikov se bo zmanjševalo zaradi
medsebojnega povezovanja, medtem ko bo konkurenca manjših, specializiranih
ponudnikov vedno večja (Kovačič in Štumberger - Indihar, 2009).
-
30
3 INTELEKTUALNA LASTNINA
Chitrakar (Chitrakar et al., 2000, v Kolar, 2011) definira intelektualno lastnino kot celoto
pravic, ki izvirajo iz človekove znanstvene, tehnične, izumiteljske in umetniške ustvarjalne
dejavnosti. Posebnost intelektualne lastnine je v tem, da je ni mogoče uživati, uporabljati in
drugače razpolagati z njo na način, kot se razpolaga z materialnimi dobrinami. Predmetov
intelektualne lastnine (tj. stvaritev znanstvene, tehnične ali umetniške narave) nikoli ni
mogoče posedovati in izkoriščati na enak način kot klasične predmete lastnine (npr.
zemljišča, hiše, avtomobile, denar ipd.). Lastniki intelektualnih stvaritev z njimi
razpolagajo tako, da izkoriščajo pravice, ki izvirajo iz intelektualne lastnine. Intelektualna
lastnina obsega dva sklopa pravic, ki se med seboj bistveno razlikujeta, to so pravice
industrijske lastnine in avtorske pravice.
Pravice industrijske lastnine ščitijo predvsem tiste rezultate človekove intelektualne
dejavnosti (inovativnosti), ki pomenijo nove tehnične rešitve ali znake razlikovanja in so
tehnično izvedljivi v proizvodnji. Med stvaritve, ki se varujejo s pravicami industrijske
lastnine, spadajo izumi, zunanje oblike teles in površin, oblikovne rešitve ter oznake, ki
služijo prepoznavnosti blaga in storitev na trgu. Te stvaritve se varujejo s pravicami
industrijske lastnine in se gospodarsko izkoriščajo v proizvodnji (npr. patent, model ali
vzorec) ali pa so namenjene označitvi blaga in storitev (blagovna in storitvena znamka,
geografsko poreklo blaga). Ustvarjalec (inovator) pridobi pravice industrijske lastnine z
vložitvijo prijave pri pristojnem organu. V Sloveniji ureja pravice Urad za intelektualno
lastnino, ki izda odločbo in izum ali znak razlikovanja vpiše v register. Ustvarjalci ali
inovatorji lahko svoje stvaritve izkoriščajo (podeljujejo licence za njihovo uporabo), šele
ko pridobijo pravico industrijske lastnine v postopku za registracijo.
Avtorsko in avtorskim sorodne pravice so pravice, ki stvariteljem del s področja
književnosti, znanosti in umetnosti omogočajo izključno razpolaganje s temi deli. Avtor
sam odloča, ali in kdo bo lahko uporabil njegovo avtorsko delo in s tem izkoristil njegovo
avtorsko pravico. Enako velja za imetnike sorodnih pravic, izvajalce (igralce, glasbenike
idr.), ki poustvarjajo avtorska dela, in za druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, potrebne za
to, da so avtorska dela dostopna javnosti (založnike, producente idr.). Tudi imetniki
sorodnih pravic izključno dovoljujejo izkoriščanje svojih pravic. Stvaritve, ki jih varuje
avtorsko pravo, so stvaritve, ki niso tehnične narave, zato jih ni vedno mogoče množično
industrijsko reproducirati. Avtorske pravice na avtorskih delih nastanejo s samo stvaritvijo
dela, zato jih ni treba pridobiti s postopkom registracije pri pristojnem organu. Avtorju
pravice pripadejo takoj, ko ustvari avtorsko delo (slikarju, ko ustvari likovno delo,
skladatelju, ko napiše skladbo …). Kdor želi uporabiti stvaritev, ki je avtorsko delo, mora
za to pridobiti avtorjevo dovoljenje. Avtorske in sorodne pravice ureja vsaka država
posebej. Mednarodnega avtorskega prava, ki bi avtomatično zaščitilo avtorje po vsem
svetu, ni. Obstajajo le določene mednarodne konvencije, ki jih države lahko sprejmejo in v
skladu z njihovimi zahtevami uredijo varstvo avtorskih pravic domačih in tujih avtorjev
(Chitrakar et al., 2000). Intelektualno lastnino ponazarja slika 9.
-
31
Slika 9: Shematski prikaz intelektualne lastnine
Vir:Tehnocenter, 2011
3.1 Pravo intelektualne lastnine
Po Krejan (2006) je področje prava intelektualne lastnine eno od zelo hitro rastočih in
razvijajočih se pravnih področij. Pojem intelektualna lastnina skorajda ne potrebuje
posebne razlage. Nanaša se na vrsto lastnine, ki izvira iz človekovega intelekta oziroma
razuma. Intelektualna stvaritev je kot takšna neopredmetena; kadar je opredmetena v blagu
in/ali storitvah, jo lahko imetnik pravice ali od njega pooblaščena oseba komercialno
izkorišča (Pretnar, 2002). Pravo intelektualne lastnine je skup pravil, ki urejajo pravice na
intelektualnih stvaritvah (Kocbek,1993).
Za napredek varstva intelektualne lastnine je bil ustanovljen Mednarodni biro (BIRIP), po
zadnji reviziji, v Stockholmu leta 1967, pa je bil zamenjan z mednarodno organizacijo
WIPO (World Intellectual Property Organization). Ta je postala leta 1974 ena od
specializiranih ustanov Organizacije združenih narodov s sedežem v Ženevi. Pravo
industrijske lastnine in avt