Koncepcija po javna rasprava EPTEN FINALarchive.erisee.org/downloads/2013/2/framwork of 9years...

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKABIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

KONCEPCIJAZA DEVETGODI[NO OSNOVNO VOSPITANIE I OBRAZOVANIE

FEVRUARI, 2007, SKOPJE

2

Koncepcijata za devetgodi{no osnovno vospitanie i obrazovanie ja izraboti komisija formirana od strana na ministerot za obrazovanie i nauka. Komisijata vo svojata rabota se rakovode{e od sovremenite nau~ni dostigawa vo oblastite koi{to se odnesuvaat na obrazovanieto na decata na vozrast od 6 do 15 godini, kako i na svojata stru~nost, kompetentnost i odgovornost. Nejzinite ~lenovi rabotea nezavisno i bez pritisoci i se vklu~uvaa vo pod-gotovkata na koncepcijata vo zavisnost od svoite mo`nosti i podra~je na interes i stru~nost. Za predloènite re{enija vo koncepcijata ~lenovite na komisijata ne se nadglasuvaa, tuku site gi iznesuvaa svoite razmisluvawa i sugestii za opredeleni pra{awa. Sekoj ~len ja prifati kone~nata verzija na koncepcijata i pokraj poedine~-noto poinakvo razmisluvawe po nekoe odredeno pra{awe. Kone~nite re{enija gi sodràt i zabele{kite i sugestiite dobieni od stru~-nata javnost po javnata rasprava za predloèniot dokument. ^lenovi na komisijata za izrabotka na Koncepcijata za devetgodi{no osnovno vospitanie i obrazovanie:

• ^lenovi za sozdavawe na zakonskata ramka, konsultacii i poddr{ka pri izrabotkata na koncepcijata:

- Sulejman Ru{iti, minister za obrazovanie i nauka - Pero Stojanovski, dràven sekretar vo Ministerstvoto za

obrazovanie i nauka

• ^lenovi za izrabotka na koncepcijata:

- m-r Ta{e Stojanovski, rakovoditel na Oddelenieto za istraùvawe, razvoj i sistemski pra{awa

- Mitko ê{larov, rakovoditel na Sektorot za razvoj na vospitno-obra-zovniot sistem i razvoj na standardi, nastavni planovi i programi

- Vesna Horvatovi}, direktor na Biroto za razvoj na obrazovanieto - Qiqana Samarxiska - Panova, rakovoditel na Oddelenieto za razvoj na

vospitno-obrazovniot sistem i razvoj na standardi, nastavni planovi i programi vo predu~ili{noto vospitanie i oddelenskata nastava

- Silvana Veteroska, rakovoditel na Sektorot za profesionalen razvoj na vospitno-obrazovniot kadar i sovetodavna stru~na rabota

- d-r Nikolina Kenig, Institut za psihologija, Filozofski fakultet, Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” - Skopje

- d-r Lena Damovska, Institut za pedagogija, Filozofski fakultet, Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij” - Skopje

- d-r Xeladin Murati, Pedago{ki fakultet - Skopje - d-r Quqita Isaku, Dràven univerzitet - Tetovo - d-r Ruhi Bakiu, Univerzitet na Jugoisto~na Evropa -Tetovo

3

S o d r ` i n a

PRV DEL – ANALIZA NA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE

V O V E D 7

ORGANIZACIJA I UPRAVUVAWE 8

Osnovni pokazateli za osnovnoto obrazovanie 9

TRAEWE NA ZADOL@ITELNOTO OBRAZOVANIE I NEGOVATA VNATRE[NA ORGANIZACIJA

10

Iskustva vo Evropa Iskustva vo Makedonija Organizacija na nastavata i odmorite na u~enicite

10 12 13

STRUKTURA NA NASTAVNIOT PLAN 16 Povrzuvawe na predu~ili{noto so osnovnoto vospitanie i obrazovanie 16 Karakteristiki na nastavniot plan i nastavnite programi za osnovnoto u~ili{te Zadolìtelni predmeti vo niìte oddelenija Zadolìtelni predmeti vo vi{ite oddelenija Izborni predmeti Fakultativni predmeti âs na oddelenskata zaednica Dopolnitelna i dodatna nastava

18 18 20 24 26 26 26

OBRAZOVANIE NA DECATA SO POSEBNI POTREBI 27

NADARENI UÊNICI 29

PLANIRAWE I ORGANIZACIJA NA NASTAVATA 31 Nastavni predmeti po periodi ili ciklusi Nastavni predmeti vo zavr{niot period ili ciklus Individualizirana nastava i formirawe na paralelkite Planirawe i organizacija na nastavata vo na{ite u~ili{ta

31 34 35 38

OCENUVAWE NA ZNAEWATA I NAPREDUVAWETO NA UÊNICITE 39 Iskustvo vo razvienite zemji Iskustvo za ocenuvaweto na znaewata na u~enicite vo na{ite u~ili{ta

39 42

OBRAZOVANIETO NA NASTAVNICITE I NIVNITE KOMPETENCII 46 Aktuelni pra{awa i problemi Razvivawe na sistem za obuka na nastavnicite

48 50

SORABOTKA SO RODITELITE 51 Funkcii na stru~nata slu`ba vo u~ili{teto [to pokaùva na{eto iskustvo

53 54

UÊBNICI, PRIRA^NICI I RABOTNI TETRATKI 56

DRUGI RELEVANTNI ANALIZI I ISTRA@UVAWA 57

PREVOZ NA UÊNICITE DO UÎLI[TETO I DO NIVNIOT DOM 59

ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA KAKO OSNOVA ZA PROMENITE 60

4

VTOR DEL – KONCEPCIJA ZA DEVETGODI[NO OSNOVNO VOSPITANIE I OBRAZOVANIE

66

V O V E D 67

PRINCIPI NA OSNOVNOTO VOSPITANIE I OBRAZOVANIE 69 Princip na demokrati~nost Princip na nediskriminacija Princip na po~ituvawe na individualnite razliki me|u u~enicite Princip na celosen razvoj na li~nosta na u~enikot Princip na najdobar interes na deteto Princip na aktivno u~estvo na u~enicite vo ìvotot na u~ili{teto Princip na kvalitet na obrazovanieto i me|unarodna sporedlivost na znaewata Princip na op{toobrazoven karakter na osnovnoto u~ili{te Princip na podgotvuvawe na u~enicite za doìvotno u~ewe Princip na razbirawe na drugite i multikulturnost Princip za vklu~uvawe na u~enicite so posebni obrazovni potrebi vo osnovnoto obrazovanie Princip na fizi~ka bezbednost i zdravje Princip na avtonomnost, kompetentnost i odgovornost Princip na partnerstvo pome|u u~ili{teto, roditelite i lokalnata sredina

69 70 70 71 71 71

72 73 73 73

74 74 75

75

CEL NA OSNOVNOTO VOSPITANIE I OBRAZOVANIE 76

ORGANIZACIJA NA NASTAVATA VO OSNOVNOTO UÎLI[TE 79 Po~etok na {koluvaweto Prv period na nastavata od I do III oddelenie Vtor period od IV do VI oddelenie Zavr{en period od VII do IH oddelenie Osnovno obrazovanie na vozrasnite Plan na nastavata vo u~ebnata godina

80 82 83 84 85 85

PLANIRAWE NA NASTAVATA 86

NASTAVEN PLAN ZA OSNOVNOTO UÎLI[TE OD I - IH ODDELENIE 88 Osnovni karakteristiki na nastavata Zadolìtelni predmeti Izborni predmeti Opredeluvawe na u~enicite za izbornite predmeti Dol`nosti na u~ili{teto za izbornite predmeti Individualizirana i grupna rabota vo nastavata Dopolnitelna nastava Dodatna nastava Oddelenska zaednica Pro{irena programa na u~ili{teto

90 90 93 93 96 97 99 100 101 102

OCENUVAWE NA ZNAEWATA I NAPREDUVAWETO NA UÊNICITE 102 [KOLUVAWE NA UÊNICITE SO POSEBNI OBRAZOVNI POTREBI 107

VONNASTAVNI AKTIVNOSTI 109

Grià za zdravjeto na u~enicite Sorabotka so lokalnata sredina

112 112

OSNOVNO MUZI^KO I BALETSKO OBRAZOVANIE 114

OBRAZOVANIETO NA NASTAVNICITE 118

5

NADLE@NOSTI, PRAVA I ODGOVORNOSTI 121 Prava i dol`nosti na u~enikot, u~ili{teto, roditelite i op{tinata Vospitni merki

123 126

IZDAVAWETO, IZBOROT I VREDNUVAWETO NA UÊBNICITE I DRUGATA UÎLI[NA LITERATURA

127

NAÎNI NA VOVEDUVAWE NA PROMENITE VO UÎLI[NIOT SISTEM

128

Postapnost i obezbeduvawe na soodvetni uslovi Odgovornost za kvalitet na obrazovanieto Razvivawe sistem za sledewe na kvalitetot na obrazovanieto Povrzuvawe i integrirawe na nastavnite programi

128 130 131 132

OÊKUVANI REZULTATI 132

DINAMIKA NA VOVEDUVAWE NA DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE

135

AKTIVNOSTI, VREMENSKA RAMKA I ODGOVORNI INSTITUCII ZA VOVEDUVAWE NA DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE

137

TRET DEL – PRILOZI KON KONCEPCIJATA 140 Statisti~ki podatoci za osnovnoto obrazovanie vo Makedonija 141 Pregledi za osnovnoto (i niòto sredno) obrazovanie vo drugi dràvi 144 Nastavni planovi na evropskite zemji za osnovnoto (i niòto sredno) obrazovanie

146

RELEVANTNA LITERATURA 176

6

A N A L I Z A

NA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

I VO DRUGI DR@AVI

I DEL

7

I. V O V E D Celta na analizata e da dade prikaz na razvojot na osnovnoto obra-

zovanie vo Republika Makedonija i vo drugi razvieni dràvi osobeno vo

Evropskata unija. Analizata }e se koristi vo razmisluvawata za gradewe-

to na Koncepcijata za devetgodi{no osnovno obrazovanie i Nastavniot

plan za osnovnoto u~ili{te. Za taa cel ovde se opfateni klu~ni aspekti

{to se odnesuvaat na:

- organizacijata i upravuvaweto vo osnovnoto obrazovanie;

- strukturata na nastavniot plan;

- na~inot na formiraweto na grupite vo nastavata;

- planiraweto na nastavata;

- obrazovanieto na decata so posebni obrazovni potrebi;

- ocenuvaweto na u~enicite i napreduvaweto vo obrazovanieto;

- obrazovanieto na nastavnicite i nivnite kompetencii;

- sorabotkata so roditelite;

- u~ebnicite i prira~nicite.

Pokraj navedenite aspekti vklu~eni se i bitnite pra{awa za

osnovnoto muzi~ko i baletsko obrazovanie i osnovnoto obrazovanie na

vozrasnite. Se razgleduvaat sostojbite za sorabotkata na osnovnoto u~i-

li{te so lokalnata sredina, a osobeno so roditelite.

Posebno se napraveni ocenki za aktuelnite problemi vo odnos na

kvalitetot na u~ebnicite i prira~nicite za u~enicite i za nastavnicite,

detskite spisanija i drugata literatura {to e povrzana so dejnosta na

osnovnoto obrazovanie i vospitanie.

Vo analizata se izbrani ovie aspekti, pred s#, poradi potrebata da

se dobijat potemelni argumentirani soznanija za slabostite, no i za dob-

rite strani na osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija. Pritoa,

kako {to be{e navedeno, se zemaat predvid podatocite za osnovnoto obra-

zovanie vo onie dràvi so podolga tradicija vo {kolstvoto vo Evropa i

{to imaat uspe{ni reformi.

Za mnogu pra{awa i ocenki, {to se pokrenati vo analizata, u{te

pokonkretni odgovori, pokazateli ili argumenti moè da se najdat vo

8

sporedbenite pregledi, a osobeno za po~etokot na {koluvaweto, traewe-

to na zadolìtelnoto obrazovanie, negovata vnatre{na organizacija,

strukturata na nastavnite planovi, organizacijata na nastavata i od-

morite za u~enicite, kako i podatoci za optovarenosta na u~enicite vo

osnovnoto u~ili{te i vo zadolìtelnoto obrazovanie.

Vo prilog ima i drugi va`ni podatoci za sostojbite vo osnovnoto

obrazovanie vo Republika Makedonija.

Analizata celosno e oformena so zaklu~ni sogleduvawa {to se

zemaat kako osnova za promenite.

II.ORGANIZACIJA I UPRAVUVAWE

Vo Ustavot na Republika Makedonija vo ~len 44 odredeno e deka

osnovnoto obrazovanie e zadolìtelno i besplatno. Osnovnoto obrazova-

nie se ureduva so Zakonot za osnovno obrazovanie. Toa se izveduva vo

osnovnite u~ili{ta, a za u~enicite so posebni obrazovni potrebi,

zavisno od vidot i stepenot na nivnite potrebi, se organiziraat i

posebni osnovni u~ili{ta ili paralelki pri osnovnite u~ili{ta.

Nastavata i drugite oblici na vospitno-obrazovna rabota vo u~ili{teto

vo ramkite na garantiranite programi za u~enicite e besplatna i se

finansira so sredstva od buxetot na Republika Makedonija.

Op{tinite osnovaat osnovni u~ili{ta po prethodno pribaveno

mislewe od Vladata na Republika Makedonija. Osnovnoto u~ili{te vo

svojot sostav moè da ima edno ili nekolku podra~ni u~ili{ta {to se

organiziraat vo naseleni mesta so mal broj u~enici, za {to odlu~uva

osnova~ot po prethodno mislewe od Ministerstvoto za obrazovanie i

nauka.

Vospitno-obrazovnata dejnost na osnovnoto u~ili{te se izveduva

spored nastaven plan i nastavni programi {to gi donesuva ministerot za

obrazovanie i nauka. Osnovnite u~ili{ta im ovozmoùvaat na site

dràvjani na Republika Makedonija da go ostvarat pravoto na osnovno

obrazovanie so organizirana nastava i drugi oblici na vospitno-obra-

zovna rabota i toa vo obem {to se odreduva so Zakonot za osnovno obrazo-

9

vanie, odnosno so nastavniot plan i nastavnite programi za osnovnoto

u~ili{te.

Obvrskite za finansirawe na nastavata i drugata vospitno-

obrazovna rabota, {to se predvideni so nastavniot plan i so nastavnite

programi, usoglaseni se me|u op{tinite i dràvata. Od izvori na drà-

vata se izdvojuvaat namenski sredstva za platite i li~nite primawa na

vrabotenite za izveduvawe na nastavata i drugite vospitno-obrazovni

aktivnosti spored nastavniot plan za osnovnoto u~ili{te, za platite na

nastavnicite za prodolèniot prestoj i celodnevnata nastava za

u~enicite od I do IV oddelenie, kako i za osnovnoto muzi~ko i baletsko

obrazovanie i osnovnoto obrazovanie na vozrasnite. Od isti izvori se

pokrivaat materijalnite tro{oci na u~ili{tata za odrùvawe na

u~ili{niot prostor i nabavka na nastavni sredstva i oprema. Op{tinite

vo sorabotka so centralnata vlast obezbeduvaat sredstva za prevoz na

u~enicite i za smestuvawe i ishrana vo u~eni~kite domovi.1

• Osnovni pokazateli za osnovnoto obrazovanie

Osnoven statisti~ki pokazatel za tendenciite vo osnovnoto

obrazovanie e brojot na u~enicite {to se zapi{uvaat vo I oddelenie. Vo

periodot od 1991 godina do 2005 godina vo osnovnoto obrazovanie vo

Republika Makedonija zapo~nuva pozna~itelno da opa|a brojot na

u~enicite. Od 33 993 zapi{ani u~enici vo I oddelenie vo u~ebnata 1991/92

godina brojot e opadnat na 25 791 u~enik vo I oddelenie vo 2004/05 godina.

Na po~etokot na 2006/07 godina vo podgotvitelnata godina na osnovnoto

u~ili{te zapi{ani se 23 684 u~enici, od koi 17 779 u~enici vo osnovnite

u~ili{ta i 5 905 vo gradinkite, dodeka, pak, vo istata godina vo I od-

delenie se zapi{ani okolu 23 562 u~enici.

Vo u~ebnata 2004/05 godina vo Republika Makedonija ima 512

osmooddelenski u~ili{ta, 496 ~etirioddelenski i 2 {estooddelenski

u~ili{ta. Vo istata u~ebna godina vospitno-obrazovnata rabota e

organizirana vo 9920 paralelki so 223876 u~enici, a nastavata i drugata 1 Od juni 2007 godina finansiraweto na osnovnoto obrazovanie e vo nadle`nost na op{tinite.

10

vospitno-obrazovna rabota ja izveduvaat 13970 nastavnici, vospituva~i i

stru~ni sorabotnici.

Prose~niot broj na u~enicite vo paralelkite od I do IV oddelenie

vo u~ebnata 2004/05 godina se dviì po 25,27 u~enici na eden oddelenski

nastavnik, dodeka vo paralelkite od V - VIII oddelenie po 24,37 u~enici

na eden nastavnik.

III.TRAEWE NA ZADOL@ITELNOTO OBRAZOVANIE I NEGOVATA VNATRE[NA ORGANIZACIJA

• Iskustva vo Evropa

Vo pove}eto evropski i drugi razvieni dràvi vo zadolìtelnoto

obrazovanie decata se vklu~uvaat na vozrast od pet ili {est godini,

dodeka vo Severna Irska, Luksemburg, Norve{ka, Holandija, Anglija i vo

nekoi drugi zemji i so navr{eni pet ili ~etiri godini. Vo Republika

Makedonija, od u~ebnata 2005/06 godina, vo osnovnoto u~ili{te vo

podgotvitelnata godina se zapi{uvaat site deca koi do krajot na

kalendarskata godina }e napolnat {est godini. Vsu{nost, osnovnoto

obrazovanie zaedno so podgotvitelnata godina trae 9 godini. Vidi del III,

prilog 2. Imeno, spored Zakonot zadolìtelnoto osnovno obrazovanie

opfa}a: podgotvitelna godina; ~etiri godini oddelenska nastava i

~etiri godini predmetna nastava.

Vo razvienite dràvi vnatre{nata organizacija na zadolìtel-

noto obrazovanie e razli~na vo zavisnost od celokupnata struktura na

u~ili{nite sistemi, vklu~uvaj}i gi predu~ili{noto vospitanie, osnov-

noto obrazovanie, kako i niòto sredno i vi{oto sredno obrazovanie.

Taka, na primer, vo Belgija osnovnoto obrazovanie {to zapo~nuva na 6 -

godi{na vozrast na decata trae 6 godini, a ras~leneto e na tri periodi

(sekoj od niv trae dve godini). Po osnovnoto obrazovanie sledi u{te eden

period na zadolìtelno obrazovanie {to trae 3 godini.

Vo Italija prvoto nivo na zadolìtelnoto obrazovanie e Schola

elementare i opfa}a u~enici na vozrast od 6 do 11 godini, a organizirano e

vo dva ciklusi: prviot trae dve, a vtoriot tri godini. Vtoroto nivo na

zadolìtelnoto obrazovanie (niè sredno) (Schola media) trae tri godini.

11

Vo Portugalija zadolìtelnoto obrazovanie trae od 6-ta do 15-ta

godina na u~enicite i e podeleno na tri periodi: prviot period trae

~etiri godini, vtoriot dve godini i tretiot period tri godini.

Vo Velika Britanija (Anglija i Vels) zadolìtelnoto obra-

zovanie zapo~nuva na petgodi{na vozrast. Prvoto nivo trae od 5-ta do 11-

ta godina na u~enicite i se deli na dva periodi, a potoa sledi vtoroto

nivo koe opfa}a, isto taka, dva periodi.

- period I: od 5 do 7 godini;

- period II: od 7 do 11 godini;

- period III: od 11 do 14 godini;

- period IV: od 14 do 16 godini.

Klu~nite periodi I i II pripa|aat na prvata faza, a periodite III i

IV ja so~inuvaat vtorata faza.

Vo [vedska od 1997 godina u~ili{tata mora da obezbedat mesto za

{estgodi{nite i sedumgodi{nite deca. Zadolìtelnoto {koluvawe trae

16 godini. Za [vedska karakteristi~no e zadolìtelnoto osnovno

u~ili{te koe vnatre{no e dosta ras~leneto. Vsu{nost, devetgodi{noto

osnovno u~ili{te e podeleno na tri ciklusi, a sekoj od niv trae po tri

godini.

Vo nekoi dràvi osnovnoto u~ili{te ne e organizirano po

ciklusi, kako na primer vo Danska, a specifi~en primer e modelot na

osnovnoto u~ili{te vo Germanija, kade osnovnoto u~ili{te vo nekoi

pokraini trae ~etiri godini, a vo drugi pet ili {est godini. Po

osnovnoto u~ili{te sledat u{te pet ili {est godini od zadolìtelnoto

obrazovanie vo ramkite na razli~ni vidovi na nu`ni sredni u~ili{ta:

Hauptschule, Realschule, Gimnasium, Gesamtschule. Niòto sredno u~ili{te e

za u~enici od 10 do 16 godini, a vi{oto od 16 do 19 godini.

Vo Republika Slovenija devetgodi{noto osnovno u~ili{te e

podeleno na tri vospitno-obrazovni ciklusi koi traat po tri godini.

12

• Iskustva vo Makedonija

Spored Zakonot za osnovno obrazovanie vo Republika Makedonija

od u~ebnata 2005/2006 godina vo podgotvitelnata godina na osnovnoto

u~ili{te se zapi{uvaat decata koi do krajot na kalendarskata godina }e

napolnat {est godini. Taka, hronolo{kata vozrast na decata vo podgot-

vitelnata godina se dvi`i me|u 5 godini i 8 meseci i 6 godini i 7 meseci.

Me|utoa, ovaa zakonska odredba s# u{te ne se primenuva dosledno, taka

{to pribli`no 3% od decata ne se opfateni vo podgotvitelnata godina

vo grupite vo osnovnite u~ili{ta ili vo gradinkite. Zatoa zna~itelen

broj od u~enicite vo I oddelenie se zapi{uvaat bez neophodnata podgotov-

ka za osnovnoto u~ili{te. Toe e karakteristi~no za decata od ruralnite

sredini, kako i od semejstva so ponisko obrazovanie na roditelite i od

posiroma{ni sredini. Ovie sostojbi imaat nepovolno vlijanie na

razvojot na decata u{te vo I oddelenie, osobeno poradi nedovolnata

podgotvenost za sledewe na nastavata, a so toa i za redovnoto

napreduvawe vo osnovnoto u~ili{te.

Problemi ima i so nastavniot kadar. So Osnovite na programata

za vospitno-obrazovnata rabota, donesena 2005 godina utvrdeno e so

decata vo podgotvitelnata godina da rabotat vospituva~i so visoko ili

so vi{e obrazovanie i so zavr{eni studii na Institutot za pedagogija.

No, od druga strana, be{e vovedena zakonska obvrska vospituva~ite

vo podgotvitelnata godina da imaat zavr{eno studii za oddelenska

nastava so {to se sozdade seriozna neusoglasenost vo odnos na

inicijalnoto obrazovanie na vospituva~ite i nastavnicite {to rabotat

so decata na 6-godi{na vozrast. Imeno, i oddelenskite nastavnici ne se

celosno podgotveni za vospitno-obrazovna rabota so deca na {estgo-

di{na vozrast.

Kon iznesenite podatoci treba da se dodade i faktot deka vo

na{ata dr`ava mnogu mal e opfatot na decata vo predu~ili{noto

vospitanie (okolu 11% od decata na vozrast do 6 godini). Toa nepovolno

vlijae na podgotvenosta na decata za poa|awe na u~ili{te.

13

• Organizacija na nastavata i odmorite na u~enicite Me|u dràvite postojat razliki vo pogled na po~etokot i

traeweto na nastavnata godina. Vkupniot broj na rabotnite denovi vo

u~ili{tata vo oddelni dràvi se dviì vo ramkite od 175 do 200 rabotni

dena. Na primer, vo Slovenija 190 dena, Grcija 175, Belgija 182, Francija

180, Anglija i Vels minimum 190, Germanija od 188 - 208, [vedska 200.

Republika Makedonija spored brojot na rabotnite denovi vo tekot

na nastavnata godina vo osnovnoto u~ili{te se vbrojuva me|u dràvite

so najmal broj na rabotni denovi (Grcija, [panija, Francija, Belgija).

(Vidi del III, prilog 2)

Postojat razliki i spored dolìnata i rasporedot na odmorite za

u~enicite vo tekot na u~ebnata godina i vo tekot na nastavniot den. Pa,

sepak, preovladuvaat dva modeli: poludnevna nastava i celodnevna

nastava. Spored prviot model nastavata se organizira so planiran broj

~asovi pretpladne ili popladne, a spored vtoriot model u~enicite

prestojuvaat vo u~ili{teto vo tekot na rabotniot den i imaat odmor za

ru~ek (na primer, vo Belgija, [panija, Francija, Anglija). Odmorot za

ru~ek trae do 1 ~as (na primer, vo Danska, Irska i Anglija), a vo nekoi

dràvi i cel ~as (na primer, Luksemburg, Francija, [panija).

Postojat razliki i spored vremeto koga zapo~nuva nastavata. Vo

pove}e dràvi prifateno e u~enicite da doa|aat vo u~ili{te me|u 8

~asot i 15 minuti i 9 ~asot. Vo Germanija decata odat na u~ili{te me|u 7

~asot i 30 minuti ili od 8 ~asot nautro, a vo Portugalija me|u 9 i 10

~asot.

Vo osnovnite u~ili{ta vo Republika Makedonija organizacijata

na u~ebnata godina se ureduva soglasno so nastavniot plan i Zakonot za

osnovno obrazovanie.

U~ebnata godina vo osnovnoto u~ili{te zapo~nuva, po pravilo, na

1 septemvri, a zavr{uva na 31 avgust narednata godina.

Vo vremeto od 10 juni do 20 juni se organizira dopolnitelna

nastava, a od 15 do 31 avgust se izveduvaat popravni ispiti i se vr{at

podgotovki za novata u~ebna godina. Nastavata se ostvaruva vo traewe od

180 nastavni dena. Organiziraweto na u~ebnata godina i odmorite na

14

u~enicite se ureduva so kalendar za organizacijata i rabotata na

osnovnite u~ili{ta {to go donesuva ministerot za obrazovanie i nauka.

Vo Republika Makedonija nastavata vo osnovnite u~ili{ta se

organizira vo smeni, taka {to edna ili dve nedeli u~enicite odat vo

u~ili{te pretpladne, a narednite nedeli popladne. Nastavata vo

u~ebnata 2004/05 vo dve smeni ja sledat 85 237 u~enici ili 38,07% od

vkupniot broj u~enici (pretpladne ili popladne vo istoto u~ili{te), a

136 811 u~enici ili 61,11% vo edna smena (odnosno samo pretpladne). S#

u{te 1 702 u~enici nastavata ja sledat vo tri smeni.

Nedostatokot na u~ili{ten prostor negativno se odrazuva na

organizacijata na nastavata. Poradi toa, vo u~ili{tata naj~esto se

zapostavuva vklu~uvaweto na u~enicite vo dodatnata i dopolnitelnata

nastava, kako i vo slobodnite u~eni~ki aktivnosti. Oskudniot prostor

ima vlijanie i vo planiraweto i angaìraweto na nastavnicite za

dopolnitelnata i dodatnata nastava, pa poradi toa nastavnicite, osobeno

vo predmetnata nastava, kako svoi obvrski naj~esto gi smetaat samo

planiranite ~asovi za zadolìtelnite i izbornite predmeti spored

u~ili{niot raspored. So rasporedot nema odredeno nastavni ~asovi za

dopolnitelna i dodatna nastava vo tekot na rabotnata nedela.

Od iznesenite podatoci o~igledno e deka golem broj u~enici

nemaat uslovi podolgo da prestojuvaat vo u~ili{teto vo tekot na denot.

Me|utoa, osven toa vo zna~itelen broj osnovni u~ili{ta {to rabotat

samo vo edna smena 442 ~etirioddelenski i 155 osmooddelenski i 2 {esto-

oddelenski u~ili{ta so 136 811 u~enici, ili za 61,11% od vkupniot broj

na u~enicite vo osnovnoto obrazovanie, ne se organizira prodolèno

prestojuvawe na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te vo tekot na rabotniot

den. Vo drugi dràvi sostojbite se sosema poinakvi. U~enicite naj~esto

prestojuvaat vo u~ili{teto pove}e ~asovi i imaat mo`nosti, osven za

zadolìtelnata nastava, da se angaìraat za pi{uvawe na doma{nite

zada~i, da u~estvuvaat vo fakultativnite aktivnosti ili da posetuvaat

dopolnitelna i dodatna nastava, me|usebno da sorabotuvaat i sl.

15

Vo Republika Makedonija u~enicite vo najgolem broj u~ili{ta po

redovnata nastava imaat doma{ni zada~i. Na toj na~in se sozdava ne samo

vremenska, tuku i psihofizi~ka optovarenost, bidej}i, u~eni~kiot den

naj~esto e prodolèn po redovnata nastava vo semejniot dom u{te

najmalku 2 do 3 ~asa za usvojuvawe na sodrìnite, izrabotka na doma{-

nite zada~i i podgotovka za nastavata vo naredniot den.

Vremenskata angaìranost na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te vo

Republika Makedonija e prikaàna vo sledniov pregled:

Nedelen broj na ~asovi za nastavata i drugite aktivnosti:

Oddelenie I II III IV V VI VII VIII

Nedelno: - ~asovi za zadolìtelna nastava

18

18

19 (21)

20 (22)

23 (26)

25 (28)

28 (30)

28 (30)

- ~asovi za izborni predmeti

- - - 1 2- (4)

2- (4)

2- (4)

2- (4)

Vkupno: 18 18 19 (21)

20 (22)

25 (28)

27 (29)

30 (32)

30 (32)

- fakultativni predmeti

- 1 2 2 2 2 2 2

- dopolnitelna nastava

1 1 1 1 2 2 2 2

- dodatna nastava

- - - 2 2 2 2 2

- slobodni u~eni~ki aktivnosti

1 1 1 2 2 2 2 2

- ~as na oddelenskiot nastavnik

- - - - 1 1 1 1

Izvor: Nastaven plan za osnovnoto u~ili{te 2006.

Nedelniot broj na ~asovite za zadolìtelnata i izbornata nastava

za u~enicite od I do IV oddelenie vo Republika Makedonija e pribli`no

ednakov so pove}eto od drugite dràvi. No, vo predmetnata nastava

na{ite u~enici se pooptovareni. Pa sepak, optovarenosta vo nastavata

ne moè da se sporeduva vo celost so onaa vo dràvite vo koi taa e

poinaku organizirana zatoa {to barem pogolemiot broj od u~enicite vo

u~ili{teto gi podgotvuvaat doma{nite zada~i, a imaat i dopolnitelna i

dodatna nastava {to e mnogu zna~ajna za razvivawe na sposobnostite za

u~ewe i primena na znaeweto.

16

Zadolìtelnata programa vo na{eto osnovno u~ili{te opfa}a

nastava po zadolìtelnite predmeti i od izbornite predmeti za koi }e se

opredelat u~enicite vo V ili VII oddelenie. U~enikot izbira najmalku

eden predmet, a moè da se opredeli i za dva izborni predmeti. Eden

nastaven ~as e namenet za oddelenskata zaednica. Me|utoa, tuka spa|aat i

slobodnite u~eni~ki aktivnosti i dopolnitelnata i dodatnata nastava.

Site ovie aktivnosti, po pravilo, treba da se odvivaat pretpladne,

odnosno popladne (spored rasporedot na smenite vo koi{to u~enicite ja

sledat nastavata). Nastavata zapo~nuva vo 7 ~asot i 30 minuti ili vo 8

~asot, a po ~etiri, pet ili {est ~asa za redovnata nastava so nekolku

kratki i eden podolg odmor, u~enicite go zaokruùvaat u~ili{niot den.

U~enicite od oddelenska nastava od I - IV oddelenie moàt da ostanat vo

prodolèna nastava, a vo toj period neophodno e da imaat ru~ek i da

rabotat na doma{nite zada~i, da se rekreiraat, da se organiziraat vo

razli~ni slobodni u~eni~ki aktivnosti i sl. Sepak, vo na{ata praktika

za u~enicite od I -IV oddelenie, samo vo 28 u~ili{ta ima organizirano

prodolèn prestoj, a celodnevna nastava vo 32 u~ili{ta.

S# u{te ne e vospostavena pofunkcionalna organizacija na nasta-

vata so prodolèn prestoj na u~enicite vo oddelenska i vo predmetna

nastava. Vsu{nost, ne e iskoristena mo`nosta za u~enicite vo popladnev-

nite ~asovi ili neposredno po zavr{uvaweto na redovnata nastava da se

organiziraat razli~ni aktivnosti spored nivnite interesi i potrebi

(dopolnitelna i dodatna nastava, pi{uvawe na doma{ni zada~i, razni

sekcii, rekreativni aktivnosti i sl.). Ne e vospostavena praktika

redovno da se odrùva dopolnitelna nastava, po pravilo, pred ili po

zavr{uvaweto na ~asovite za redovnata nastava.

IV. STRUKTURA NA NASTAVNIOT PLAN

• Povrzuvawe na predu~ili{noto so osnovnoto vospitanie i obrazovanie

Vo razvienite dràvi celite i sodrìnite vo obrazovanieto se

sistematiziraat od predu~ili{noto vospitanie kon narednite obrazovni

ciklusi vo elementarnoto i vo zadolìtelnoto obrazovanie. Vo

17

Republika Makedonija so voveduvaweto na zadolìtelnata obvrska

u~enicite da se vklu~uvaat vo podgotvitelnata godina se sozdavaat

mo`nosti da se postigne pogolemo rastovaruvawe na nastavnite programi

osobeno vo prvo i vtoro oddelenie, a analogno na toa promenite }e se

odrazat i so rastovaruvawe na nastavnite programi za predmetna nastava

(so poobjektivno odreduvawe na nastavnite celi, racionalen izbor na

sodrìnite i metodite na u~ewe, obezbeduvawe nastavni sredstva po

obrazovni ciklusi), kako {to se praktikuva vo drugi razvieni zemji.

Sepak, so ogled na objektivnite uslovi opfatot na decata so orga-

nizirana vospitno-obrazovna rabota vo podgotvitelnata godina s# u{te e

na ponisko nivo, a kako {to be{e navedeno, ne e postignato nitu

optimalno povrzuvawe (organizaciono i sodrìnsko) na vospitnata

rabota vo podgotvitelnata godina so oddelenskata nastava na osnovnoto

u~ili{te. Seto toa ima negativno vlijanie vo nastavata so u~enicite vo I

oddelenie, bidej}i na ovaa vozrast postojat golemi razliki ne samo vo

odnos na predznaewata, tuku i vo socijalizacijata osobeno me|u decata vo

I oddelenie koi ne bile opfateni vo podgotvitelnata godina so onie {to

se opfateni vo podgotvitelnite grupi vo u~ili{tata i gradinkite.

Osven toa nu`no e da se utvrdi, kako {to e navedeno pogore,

sovremen model za programirawe na nastavata po oddelenija i vo ramkite

na prviot i narednite obrazovni ciklusi vo osnovnoto obrazovanie vo

soobraznost so razvojnite karakteristiki na u~enicite. Ako se imaat

predvid realnite prostorni, kadrovski i ekonomski uslovi vo Republika

Makedonija moè da se oceni deka vo naredniot period treba da se

vloàt maksimalni napori za celosen opfat na decata koi se na vozrast

od 6-14/15 - godini vo osnovnoto devetgodi{no obrazovanie.

So razvivaweto na nov nastaven plan i novi nastavni programi

moè da se podobruva sodrìnata i organizacijata za celokupnoto

zadolìtelno obrazovanie vo soglasnost so navedenite tendencii vo

obrazovanieto vo razvienite dràvi.

18

• Karakteristiki na nastavniot plan i nastavnite programi za osnovnoto u~ili{te Trgnuvaj}i od zakonskata regulativa za osnovnoto obrazovanie vo

na{ata dràva se primenuva zaedni~ki nastaven plan so programi za za-

dolìtelnite, izbornite i fakultativnite predmeti. Ovoj na~in na

programirawe e zastapen i vo obrazovanieto vo razvienite dràvi. (Vidi

del III, prilog 3). Isto taka, vo pove}e navrati od 1996 godina se praveni

izmeni i dopolnuvawa na nastavniot plan i nastavnite programi, a

osobeno poznati se obidite za rastovaruvawe na nastavnite programi od

preobemni ili informativni i pomalku zna~ajni sodrìni {to ja zgole-

muvaa psihofizi~kata optovarenost na u~enicite.

Pokonkretno, soznanijata i ocenkite za strukturata na nastavniot

plan se preneseni vo slednite poglavja.

• Zadolìtelni predmeti vo niìte oddelenija Analizata na Nastavniot plan za u~ebnata 2006/07 godina pokaùva

deka za nastavata po maj~in jazik od I-IV oddelenie vo na{ite u~ili{ta

ima pomalku ~asovi vo sporedba so nastavata po maj~in jazik vo

u~ili{tata vo drugi dràvi. Na primer, za nastavata po maj~in jazik vo

prvite ~etiri oddelenija na osnovnite u~ili{ta vo Danska ima 33,70% od

vkupniot broj na ~asovi; vo Finska 25,00%; Avstrija 30,42% Germanija -

Baden Virtemberg 24,07; Slovenija 28,73, Hrvatska 27,77 itn., a vo

Republika Makedonija 25,67%.

Vo Avstrija vo prvite ~etiri oddelenija na osnovnoto u~ili{te

izu~uvaweto na stranskiot jazik se voveduva (bez da se planira nedelniot

fond na ~asovi u{te vo I i II oddelenie). Za nastavata po stranski jazik od

I - IV oddelenie ima 2,17% od vkupnite ~asovi za zadolìtelnite progra-

mi. Vo Germanija Baden-Virtemberg za nastavata po stranski jazik od I-IV

oddelenie ima 7,40% od vkupniot broj na ~asovi, vo Slovenija stranskiot

jazik se izu~uva od IV oddelenie so po 2 ~asa nedelno ili 2,29%; vo

Hrvatska stranskiot jazik se izu~uva od I - IV so po 2 ~asa nedelno; ili so

11,11% od vkupniot broj ~asovi za zadolìtelnite programi. Vo Repub-

lika Makedonija vo u~ili{tata kade {to se sozdadeni uslovi u~enicite

19

po~nuvaat kontinuirano da go izu~uvaat prviot stranski jazik od IV

oddelenie.

Za nastavata po matematika vo Danska vo prvite ~etiri oddelenija

na osnovnoto u~ili{te ima 17,97% od vkupniot broj ~asovi; Finska

17,18%; Avstrija 21,73%, Germanija - Baden Virtemberg 17,59%; vo

Slovenija 20,68%, Hrvatska 22,22, a vo Makedonija 25,67%.

Nastavata za predmetite po priroda/tehnologija i ra~na rabota vo

prvite ~etiri oddelenija na osnovnoto u~ili{te vo Danska e zastapena so

9,18% od vkupniot broj ~asovi; vo Avstrija za predmetot rakotvorbi

6,52%; vo Slovenija za predmetot priroda i tehnika 3,44%. Ovie

sodrìni vo osnovnoto u~ili{te od I - IV oddelenie vo na{ata zemja se

vgradeni vo nastavata po priroda i op{testvo.

Vo Avstrija za obrazovanieto za bezbednost na pati{tata od I - IV

oddelenie vo zadolìtelnite ~asovi se planirani 10 ~asa godi{no.

Pokonkretno za sodrìnite od oblasta na prirodata, op{testvoto

i ~ovekot i pokraj razli~nite naslovi na predmetite ima izdvoeno

soliden fond na ~asovi, kako na primer vo Germanija za predmetot

tatkovinata i svetot 11,11% od vkupniot broj na ~asovi, vo Slovenija za

predmetite zapoznavawe na okolinata i priroda i tehnika 13,78%, vo

Hrvatska za priroda i op{testvo 11,53%; vo na{ite u~ili{ta za

predmetot priroda i op{testvo 13,51%.

Za nastavata po muzi~ko obrazovanie vo u~ili{tata vo Danska ima

izdvoeno 7,86% od vkupniot fond na ~asovi, vo Finska 4,68, vo Avstrija

3,26%, vo Germanija 3,70%, vo Slovenija 8,62%, vo Hrvatska 5,55% i vo

Makedonija 8,81%.

Nastavata po likovno obrazovanie vo u~ili{tata vo Danska e

zastapena so 7,86% od vkupniot fond na ~asovi, vo Finska 4,68%, vo

Avstrija 2,17%, vo Slovenija 9,18%, vo Hrvatska 5,5% i vo Makedonija

8,81%.

Za nastavata po fizi~ko i zdravstveno obrazovanie vo u~ili{tata

vo Danska se izdvojuvaat 8,98% od vkupniot fond na ~asovi, vo Finska

9,37%, Avstrija 10,86%, Germanija 11,11%; Slovenija 13,79%; Hrvatska

15,27% i vo Makedonija 16,21%.

20

• Zadolìtelni predmeti vo vi{ite oddelenija Od analizata na nastavnite planovi za u~ili{tata od V do VIII,

odnosno IH oddelenie (vo ramkite na osnovnite, odnosno niìte sredni

u~ili{ta) kako {to e opredeleno vo soodvetnite zemji se gleda deka za

nastavata po maj~in jazik i literatura se izdvojuvaat pove}e nastavni

~asovi, kako na primer vo Danska 20,54% od vkupniot broj na ~asovi za

zadolìtelnite predmeti; vo Avstrija vo niòto sredno u~ili{te

haupt{ule i gimnazium 13,38%; vo Germanija vo niòto srednoto

obrazovanie od V do H oddelenie vo Baden Virtemberg 12,56%; vo

Slovenija 14,13%, Hrvatska 18,55% i vo Makedonija od V do VIII oddelenie

15,38%.

Za izu~uvaweto na stranskiot jazik vo u~ili{tata vo Danska od V

do IH oddelenie se izdvojuva 10,27% od vkupniot broj na ~asovi za

zadolìtelnite programi, vo Avstrija vo niòto sredno u~ili{te od I do

IV oddelenie 11,02%; vo Germanija od V do H oddelenie vo srednoto

obrazovanie vo Baden Virtemberg 12,56%; Slovenija 12,01%, Hrvatska

12,37% i vo Makedonija 11,53%.

Vtoriot stranski jazik ili latinski jazik vo Avstrija vo

gimnaziumot na poniskoto nivo na zadolìtelnoto obrazovanie e

zastapen 7,08% od vkupniot fond na ~asovi; vo Germanija vo u~ili{tata

na Baden Virtemberg od V do H oddelenie za vtoriot stranski jazik se

izdvojuva 10,98% od vkupnite ~asovi za zadolìtelnata programa; vo

Hrvatska vtoriot stranski jazik se izu~uva vo izbornite predmeti so po 2

~asa nedelno od IV do VIII oddelenie i vo Makedonija za vtoriot stranski

jazik se izdvojuvaat 5,76% od ~asovite za zadolìtelnite programi.

Nastavata po matematika vo u~ili{tata vo Danska od V do IH

oddelenie e zastapena 13,69% od vkupnite ~asovi za zadolìtelnite

programi, vo Avstrija vo gimnaziumot na poniskoto nivo 11,02%, a vo

haupt{ule 9,44%; vo Germanija Baden Virtemberg od V do IH oddelenie

13,33%, vo Slovenija od V do IH oddelenie 14,13% , vo Hrvatska od V do

VIII oddelenie 17,22% i vo Makedonija od V do VIII oddelenie 15,76%.

21

Za prirodnite nauki vo u~ili{tata vo Danska od V do IH oddelenie

za predmetot priroda i tehnologija se izdvojuva 3,42%, za biologija 2,78%

od vkupnite ~asovi za zadolìtelnata programa i za fizika i hemija

4,10%.

Vo Avstrija vo haupt{ule niò sredno u~ili{te od I do IV oddele-

nie za predmetite biologija i obrazovanie za sredinata se izdvojuva

6,29% i za fizika i hemija 6,29% od vkupnite ~asovi za zadolìtelnata

programa, dodeka vo gimnaziumot - na poniskoto nivo za biologija i

obrazovanie za sredinata 6,29%, za hemija 1,57% i za fizika 4,72%, vo

Germanija vo u~ili{tata vo Baden Virtemberg od V do IX oddelenie za

predmetot prirodni pojavi 1,09%, za fizika 4,91%, hemija 3,82% i za

biologija 5,46% i za prakti~en kurs od prirodnite nauki 1,63% od

vkupnite ~asovi za zadolìtelnite programi, vo Slovenija za predmetot

priroda i tehnika 2,12%, priroda 3,50; biologija 2,47%, hemija 2,82% i

fizika 2,82%, vo Hrvatska za predmetot priroda 4,86%, biologija 4,12%,

hemija 4,12% i fizika 4,12% i vo Makedonija za biologija 6,84%, fizika

3,88% i hemija 3,88%. No, osven ovie ~asovi vo u~ili{tata vo Republika

Makedonija se ostvaruva i fakultativna programa po ekologija od V do

VIII oddelenie so po 1 ~as nedelno so {to se zgolemuva u{te pove}e

fondot na ~asovite po ovoj nastaven predmet, kako i so izborniot

predmet osnovi na prirodnite nauki so 2 ~asa nedelno od V do VIII

oddelenie.

Za nastavata po op{testvenite predmeti istorija, geografija,

gra|ansko obrazovanie vo u~ili{tata vo Danska od V do IH oddelenie za

predmetot op{testveni nauki se izdvojuva 3,42%, za istorija 4,79% i za

geografija 2,73% od vkupnite ~asovi za zadolìtelnata programa, vo

Avstrija za predmetot istorija, op{testveni nauki 4,72% i geografija i

ekonomija 6,29%, vo Germanija vo u~ili{tata vo Baden Virtemberg za

predmetot geografija 3,82%, za istorija 4,91% i za op{testveni nauki

2,18%; vo Slovenija za predmetot op{testvo 2,12%, geografija 4,59%,

istorija 4,94% i za gra|ansko obrazovanie i etika 1,41%; vo Hrvatska za

predmetot istorija 8,24% i za predmetot geografija 7,73%; vo Makedonija

za predmetot istorija 7,69%, geografija 6,73% i gra|anska kultura 1,92%.

22

Za nastavata po muzika i po umetnost vo u~ili{tata vo Danska od V

do IH oddelenie se izdvojuva: za muzika 1,36% i za umetnost/likovna 0,68%,

vo Avstrija vo haupt{ule i gimnazium (niò sredno u~ili{te) za muzika

5,55% i za crtawe i pi{uvawe 6,29%; vo gimnaziumot na ponisko nivo za

muzika 4,72 i za umetnost 6,29%; vo Germanija - Baden Virtemberg vo

niìte sredni u~ili{ta od V od H oddelenie (gimnazija, profil

prirodni nauki) za predmetot muzika 4,91% i za predmetot fini

umetnosti 3,27%; vo Slovenija za predmetot likovno obrazovanie 4,24% i

za muzi~ko obrazovanie 3,88%, vo Hrvatska za likovna kultura 4,12% i za

muzi~ka kultura 4,12% i vo Makedonija za likovno obrazovanie 4,80% i za

muzi~ko obrazovanie 4,80% od vkupnite ~asovi za zadolìtelnite pred-

meti.

Vo u~ili{tata vo Danska od V do IH oddelenie za ra~na rabota so

drvo/metal 7,53% od vkupnite ~asovi za zadolìtelnata programa, vo

Avstrija vo haup{ule i gimnazium (niè sredno) za predmetot osnovi na

tehni~ka rabota se izdvojuva 5,90% ili za rabota so tekstil 5,90% (kako

alternativni zadolìtelni predmeti), a na poniskoto nivo vo

gimnaziumot od akademskoto sredno u~ili{te za predmetot rakotvorbi

3,14% od ~asovite za zadolìtelnata programa. Vo Germanija-Baden

Virtemberg vo srednite u~ili{ta (gimnaziski profil prirodni nauki)

vo predmetot matematika vo VII oddelenie eden period se koristi za

voveduvawe na u~enicite vo informati~kata tehnologija. Vo Slovenija

za predmetot tehnika i tehnologija se izdvojuva 2,82% od vkupnite ~asovi

za zadolìtelnata programa i za predmetot priroda i tehnika 2,12%; vo

Hrvatska za predmetot tehni~ka kultura 4,12%, a vo Makedonija za pred-

metot tehni~ko obrazovanie 3,84% od vkupnite ~asovi za zadolìtelnite

predmeti i za predmetot informatika kako izboren predmet vo VII i VIII

oddelenie po 2 ~asa nedelno.

Vo u~ili{tata vo Danska od V do IX oddelenie od vkupnite ~asovi

za zadolìtelnite predmeti za nastavata po sport se izdvojuvaat 7,53%.

Za fizi~ko obrazovanie vo u~ili{tata vo Finska od VII do IX oddelenie

se izdvojuva 8,57% od ~asovite so toa {to nekoi sodrìni se za zdravstv-

eno obrazovanie, vo Avstrija vo niòto sredno obrazovanie (haupt{ule i

23

gimnaziumot od I - IV oddelenie) 11,02% i vo akademskoto niò sredno

u~ili{te 11,81%, vo Germanija - Baden Virtemberg vo niòto sredno

obrazovanie (gimnazija, profil prirodni nauki) 8,74%, vo Slovenija za

predmetot sport od V do IX oddelenie 8,48%, vo Hrvatska za fizi~ka i

zdravstvena kultura od V - VIII oddelenie 8,24% i vo Makedonija od V do

VIII oddelenie za fizi~ko i zdravstveno obrazovanie 7,69% od vkupnite

~asovi za zadolìtelnite predmeti.

Vo osnovnite i niìte sredni u~ili{ta vo razvienite dràvi vo

Evropa u~enicite izu~uvaat predmeti za hristijanskoto ili religiskoto

u~ewe. Na primer, vo Danska predmetot studii za hristijanstvoto/

hristijansko u~ewe e zastapen vo osnovnite u~ili{ta od I do IV oddele-

nie, kako i od V do VI i vo VIII i IX oddelenie. Za ovoj predmet od

vkupniot nedelen fond na ~asovi od I - IV oddelenie se izdvojuva 5,61% i

od V do IH oddelenie 3,42%. U~enikot moè da bide osloboden od ovoj

predmet dokolku roditelot/staratelot potpi{e izjava so koja od li~ni

pri~ini ne dozvoluva deteto da ja posetuva ovaa nastava.

Predmetot religija/etika se izu~uva i vo u~ili{tata vo Finska.

Od I do IV oddelenie za ovoj predmet se izdvojuva 6,25% i od VII do IH

oddelenie 4,28% od vkupniot minimalen broj na ~asovi za zadolìtelnite

predmeti.

Vo u~ili{tata vo Avstrija za predmetot religisko obrazovanie od

I do IV oddelenie se izdvojuva 8,69% i vo niìte sredni u~ili{ta (od I do

IV oddelenie) 6,29% od vkupnite nedelni ~asovi za zadolìtelnite

predmeti. Ovoj predmet so ist naziv - religisko obrazovanie e zastapen i

vo u~ili{tata vo Germanija. Vo pokrainata Baden Virtemberg vo

u~ili{tata od I do IV oddelenie za religisko obrazovanie se izdvoeni

7,40%, a vo niòto sredno u~ili{te od V do H oddelenie za predmetot

religija/etika 6,01% od vkupnite ~asovi za zadolìtelnite predmeti.

Vo Slovenija predmetot religii i etika se izu~uva so po 1 ~as

nedelno vo VII, VIII i IX oddelenie. Ovoj predmet spa|a vo grupata na

izbornite sociolo{ko-humanitarni predmeti. So Zakonot e propi{ano

deka u~ili{teto im gi nudi ovie predmeti na u~enicite, a izborniot

24

predmet religii i etika se u~i dokolku za nego ima dovolen broj

zainteresirani u~enici.

Posebna predmetna komisija ima napraveno analiza i procena deka

zgolemenata otvorenost i povrzanost na svetot, kako i slobodnoto dviè-

we na lu|eto i ideite ovozmoùva ne samo podobro zapoznavawe na

drugite kulturi, religii i verski tradicii, tuku i zaemno po~ituvawe

pome|u lu|eto od razli~ni verski ili ateisti~ki pogledi. Zatoa, komi-

sijata naglasila deka posebno e va`no poznavaweto na hristijanstvoto

koe na razli~ni nivoa ja oformilo civilizacijata vo zapadnite dràvi

zaedno so humanizmot, prosvetitelstvoto i drugite duhovni pogledi koi

se za~uvale ili prodrele vo kriti~koto soo~uvawe so svetot i stvar-

nosta.

Vo Hrvatska, isto taka, predmetot veronauka e zastapen vo izbor-

nite predmeti od I do IV i od V do VIII oddelenie so po 2 ~asa nedelno.

• Izborni predmeti [to se odnesuva do izbornite predmeti sporedbenata analiza

pokaùva deka vo u~ili{tata vo Danska izbornite predmeti se zastapeni

vo VIII i IH oddelenie so po 2 ~asa nedelno ili so 2,73% od ~asovite za

zadolìtelnite predmeti.

Vo Finska za izbornite predmeti se izdvojuva 3,03% od vkupniot

minimalen broj na ~asovi od I do VI oddelenie, a izbornosta se zgolemuva

za maksimum 20 ~asa ili re~isi za 28% vo odnos na vkupniot minimalen

broj na ~asovi vo VII i VIII oddelenie.

Vo Germanija vo pokrainata Baden Virtemberg vo u~ili{tata za

niò sredno obrazovanie u~enicite koi ne go sledele religiskoto obra-

zovanie go izu~uvaat predmetot etika po~nuvaj}i od VII oddelenie.

Vo Slovenija zaedni~ko za site izborni predmeti e toa {to za niv

u~enicite se odlu~uvaat vo VII, VIII i IH oddelenie. Osven stranskite

jazici drugite predmeti, po pravilo, se ednogodi{ni. Za niv vo

rasporedot ima po 1 ~as nedelno, dodeka za izu~uvaweto na jazicite {to

}e gi izbere u~enikot po 2 ~asa nedelno. Predmetot {to }e go izbere

u~enikot e zadolìtelen del od negoviot raspored za u~ili{nata

25

nastava. U~enikot za izborniot predmet se ocenuva kako i po

zadolìtelnite predmeti.

Isto taka, vo Slovenija u~ili{teto im gi nudi na u~enicite

izbornite predmeti koi se vo soobraznost so mo`nostite i interesite na

u~enicite. Sekoe u~ili{te na u~enicite treba da im gi ponudi

predmetnite religii i etika, vtor stranski jazik i retorika. Sekoga{

treba da bide obezbedena mo`nosta u~enikot da moè da izbere dva

sociolo{ko-humanitarni predmeti i eden prirodo-nau~en i tehni~ki

predmet, ili dva prirodo-nau~ni i tehni~ki predmeti i eden

sociolo{ko-humanisti~ki predmet. Spored toa, u~enikot ne smee da

izbere tri predmeti od ista grupa. Vo listata na predmetite spa|aat:

narodni ora, astronomija, biologija, ~ovekot i Zemjata, elektronika so

robotika, eti~ki istraùvawa, etnologija, filozofija za deca, muzi~ki

dela, teatarski klub, informati~ko opismenuvawe, italijanski jazik,

izboren sport, jas i drugite, {to ni govorat umetni~kite dela, kriti~ko

mislewe, latinski jazik, knièven klub, logika, multimedija, na~ini na

ishrana, germanski jazik, oblik i stil, vospituvawe za okolinata,

organizmi vo prirodata i ve{ta~kata okolina, igri i tanc, proekti od

fizikata i tehnikata, kompjuterski mreì, radio, rastenijata i ~ovekot,

istraùvawe za doma{niot kraj i za{titata na negovata okolina,

istraùvawe na ìvite bitija vo doma{nata okolina, retorika,

sovremeno podgotvuvawe na hranata, sre}avawe so kulturi, sovre-

menostite i nasledstvoto, u~ili{no novinarstvo, sport za relaksacija,

sport za zdravje, televizija, pe~at, sreduvawe na tekstovi, ìvotot vo

istorijata na umetnosta.

Kako {to be{e navedeno, vo Hrvatska vo izbornite predmeti osven

predmetot veronauka pripa|aat stranskite jazici {to se izu~uvaat so po

2 ~asa nedelno od IV do VIII oddelenie i za drugite izborni predmeti se

predvideni po 2 ~asa nedelno od V do VIII oddelenie. Vo Hrvatska ima

posebni programi po latinski jazik so po 3 ~asa nedelno od V do VIII

oddelenie i za gr~ki jazik po 3 ~asa nedelno vo VII i VIII oddelenie.

Vo Republika Makedonija vo Nastavniot plan od I do IV oddelenie

vo izbornite predmeti e zadràn prviot stranski jazik koj{to u~enicite

26

po~nuvaat kontinuirano da go izu~uvaat od IV oddelenie vo u~ili{tata

vo koi se sozdadeni uslovi.

Od VI do VIII oddelenie od u~ebnata 2006/07 godina se zastapeni

izbornite predmeti: albanski jazik, tehni~ko obrazovanie, osnovi na

prirodnite nauki i informatika. Vo V ili VII oddelenie u~enicite

izbiraat najmalku eden predmet, a moàt da se opredelat i za dva izborni

predmeti.

• Fakultativni predmeti

So ogled na specifi~nostite na makedonskoto op{testvo i

tradiciite vo obrazovanieto na u~enicite vo niìte oddelenija im se

ovozmoùva da izu~uvaat vla{ki, romski, bo{wa~ki jazik, ekologija, a vo

pogornite oddelenija pokraj ovie predmeti se zastapeni i drugi - likovno

obrazovanie, muzi~ko obrazovanie, sport, soobra}ajno vospitanie i dr.

• âs za oddelenskata zaednica

So nastavnite planovi e predvideno soodvetno vreme i za ~asot za

oddelenskata zaednica. Na primer, vo u~ili{tata vo Danska e predvideno

po eden ~as nedelno od I do H oddelenie, vo Finska za sovetuvawe so

u~enicite od VII do IH oddelenie ima po 2 ~asa nedelno, vo I i II oddelenie

vo Grcija ima po 1 ~as nedelno za u~ili{ten ìvot, vo Slovenija ~asot

so oddelenskata zaednica trae po polovina ~as nedelno od IV do IH

oddelenie, vo Hrvatska po 1 ~as nedelno od I do VIII oddelenie i vo

Republika Makedonija po eden ~as nedelno od V do VIII oddelenie.

• Dopolnitelna i dodatna nastava

Spored nastavniot plan za zadolìtelnoto niè sredno obrazova-

nie vo Germanija vo pokrainata Baden Virtemberg od I do IV oddelenie e

planirano po 2 ~asa nedelno vo I i II i po 3 ~asa nedelno vo III i IV

oddelenie za poddr{ka na u~enicite od strana na nastavnikot (za

individualna rabota ili, pak, za rabota vo grupi). Isto taka, i od V do H

oddelenie se predvideni 12 takanare~eni periodi za kompenzacija. Pri

27

odreduvaweto na periodite za rabota na grupite ne treba da se nadminuva-

at pove}e od 3 nedeli za propi{aniot broj na periodi. Osven toa,

nastavniot plan e pro{iren so ~asovi za organizirana individualna i

zaedni~ka pomo{ na u~enicite so problemi vo u~eweto za polovina ~as

nedelno od I do IH oddelenie i so po 1 ~as nedelno od I do IH oddelenie za

dopolnitelna i dodatna nastava. Za op{testveni aktivnosti se izdvoeni

po 2 ~asa nedelno od II do IH oddelenie.

Vo u~ili{tata vo Hrvatska dopolnitelnata i dodatnata nastava e

zastapena so 1+1 ~as nedelno od I do VIII oddelenie, a za vonnastavnite

aktivnosti e odreden po eden ~as nedelno od I do VIII oddelenie.

Vo u~ili{tata vo Republika Makedonija e planirana dopolnitel-

na nastava so po 1+1 ~as nedelno od I do IV oddelenie i so po 2 ~asa

nedelno od V do VIII oddelenie. Za dodatna nastava se predvideni po 2 ~asa

nedelno od IV do VII oddelenie. Za slobodnite u~eni~ki aktivnosti ima

odredeno po 1 ~as nedelno od I do III oddelenie i po 2 ~asa nedelno od IV

do VIII oddelenie. Se planira i vremeto za u~ili{niot hor i orkestar od

V do VIII oddelenie od 72 ~asa do 144, odnosno 180 ~asa godi{no.

V. OBRAZOVANIE NA DECATA SO POSEBNI POTREBI

Vo razvienite dràvi poimot posebni obrazovni potrebi se

odnesuva na deca so pre~ki vo psihi~kiot razvoj, so o{teten vid, sluh i

deca so pre~ki vo govorot. So ovoj poim se opfa}aat decata so pre~ki vo

dvièweto, dolgotrajno bolnite deca, kako i decata so pre~ki vo

povedenieto i karakterot koi imaat potreba za dopolnitelna stru~na

pomo{ ili za prilagodeni, odnosno posebni programi za vospitno-

obrazovana rabota. Ovoj poim se odnesuva i na u~enicite so te{kotii vo

u~eweto.

Taka, osnovnite u~ili{ta se zadolèni da izveduvaat programi za

decata so posebni obrazovni potrebi, da obezbedat stru~ni kadri za

podgotovka i za izveduvawe na nastavata, kako i sledewe i vrednuvawe na

postigawata na u~enicite. Na primer, decata so posebni potrebi vo

Slovenija se vklu~uvaat vo voobi~aenite oddelenija vo u~ili{tata samo

tamu kade {to ima soodvetni u~iteli i uslovi, kako i soodvetni

28

stru~waci za dopolnitelna rabota so ovie deca (defektolozi i dr.). Isto

taka, nikoj ne gi prisiluva u~ili{tata za prifa}awe na decata so

posebni potrebi, a osobeno dokolku nemaat soodvetna oprema i stru~en

kadar.

Osven toa vo Slovenija rabotat i razli~ni zavodi za deca so

posebni potrebi, kako i u~ili{ta so prilagodeni programi, bidej}i samo

decata so odreden vid i stepen na pre~ki vo razvojot moàt uspe{no da se

vklu~at vo voobi~aenata u~ili{na sredina i da napreduvaat vo nea.

Soodvetni stru~ni komisii vo prisustvo na roditelite na decata so

posebni potrebi ocenuvaat za sekoj u~enik kade e najdobro da se upati i

za nego predlagaat soodvetni programi. Komisiite predlagaat mo`na

dopolnitelna i prilagodena oprema i potreben stru~en kadar.

Vo oddelenieto, odnosno paralelkata vo koja }e bide vklu~eno

deteto so posebni obrazovni potrebi ima pomalku u~enici od voobi~aen-

iot broj, a vo ista paralelka moàt da se vklu~at najmnogu trojca u~enici

so posebni potrebi.

Decata so posebni obrazovni potrebi go zavr{uvaat devetgodi{-

noto osnovno obrazovanie soglasno so programata koja{to moè da

predvidi da nema zavr{na proverka na znaeweto. Toga{ u~enikot samo

so pozitivni ocenki od IH-to oddelenie }e dobie u~ili{ten dokument so

opisna ocenka za postigawata deka gi ispolnil obvrskite za

zadolìtelnoto obrazovanie.

Decata so posebni obrazovni potrebi moàt da se obrazuvaat i vo

doma{ni uslovi.

Vo Republika Makedonija prifateno e na~eloto na decata so

posebni obrazovni potrebi kolku {to e mo`no pove}e da im se ovozmoì

obrazovanie vo voobi~aenata u~ili{na sredina koja{to e poblisku do

nivniot dom. Taka, koga se vo pra{awe kaj decata lesni pre~ki vo

psihi~kiot razvoj toga{ tie se vklu~uvaat vo redovnite paralelki vo

osnovnite u~ili{ta, a vo slu~aite koga se raboti kaj decata za pote{ki

pre~ki vo razvojot toga{ se vklu~uvaat vo posebni u~ili{ta ili vo

posebni paralelki za osnovno obrazovanie pri redovnite osnovni

u~ili{ta.

29

Osven organite i slu`bite za obrazovanie za decata so posebni

obrazovni potrebi soodvetna grià vodat i centrite za socijalna

rabota.

Za osnovnoto obrazovanie na u~enicite so posebni obrazovni

potrebi izraboteni se posebni nastavni planovi i programi so koi im

se dava mo`nost za socijalizacija, usvojuvawe znaewa, naviki i drugi

vrednosti. So programite i metodite vo nastavata pogolemo zna~ewe se

pridava na osposobuvaweto na u~enicite za ìvot i rabota.

U~ili{tata za osnovno obrazovanie za u~enicite so posebni

obrazovni potrebi se organiziraat spored isti principi kako i

redovnite osnovni u~ili{ta. Vo niv nu`no e pogolemo vnimanie da se

posvetuva na stru~noto i pedago{koto osposobuvawe na nastavnicite i

vospituva~ite i na razvojot na slu`bite za sovetodavna pomo{ i stru~na

rabota so u~enicite i roditelite.

Od 1998 godina vo Republika Makedonija vo redovnite u~ili{ta se

realizira proekt za inkluzija na decata so posebni potrebi.

So ovoj proekt najprvo bea opfateni pet osnovni u~ili{ta, a

potoa se vklu~eni 13 gradinki. Celta be{e vo redovnite osnovni

u~ili{ta i vospitnite grupi vo gradinkite da se sozdavaat povolni

uslovi (pretpostavki) za vklu~uvawe na decata so te{kotii vo psiho-

fizi~kiot razvoj, so emocionalni problemi, deca bez roditeli ili deca

koi imaat te{kotii vo u~eweto. Ovoj proekt pomaga da se menuvaat

sfa}awata i stavovite kaj roditelite za vklu~uvawe na nivnite deca vo

redovnite obrazovni grupi, a, isto taka, da se pottikne pogolem interes

vo javnosta za obrazovanieto i vospitanieto na decata so posebni

potrebi. Proektot e pro{iren vo 72 osnovni u~ili{ta.

VI. NADARENI UÊNICI

Vo razvienite dràvi so posebno vnimanie se razgleduvaat

pra{awata za otkrivawe na nadarenite u~enici i sozdavawe uslovi za

nivniot pobrz razvoj. Na primer, vo novoto devetgodi{no osnovno

u~ili{te vo Slovenija nadarenite u~enici se otkrivaat za da im se

ponudat mo`nosti za podobar i poadekvaten razvoj na nivnite

30

sposobnosti. Posebna stru~na grupa raboti na razvivawe na model za da

se ovozmoì sledewe i otkrivawe na nadarenite deca u{te vo najranata

u~ili{na vozrast vo osnovnoto u~ili{te, kako i vo pogornite

oddelenija.

Noviot model na otkrivawe na nadarenite u~enici opfa}a tri

~ekori. Prviot se odnesuva na otkrivawe na pogolemi grupi u~enici za

koi ima sogleduvawa deka se nadareni. Pritoa va`ni se nekolku

pokazateli: uspehot vo u~eweto; postigawata na u~enikot na razli~ni

podra~ja od umetnosta, tehnikata, sportot itn.; kako i misleweto na

u~itelot, pri {to golemo vnimanie se posvetuva na decata od poniskite

socijalni sloevi i na decata od razli~ni kulturni sredini. Kako

kriterium se zemaat i rezultatite i postigawata na u~enikot na

regionalnite i dràvnite natprevari, misleweto na u~ili{nite slu`bi

za sovetodavna rabota i podatocite od li~nata evidencija za u~enikot

po~nuvaj}i od gradinkata vo celiot proces na obrazovanieto. Vo

po{irokata grupa, vsu{nost, moè da vleze sekoe dete {to }e ispolni

barem eden od site nabroeni kriteriumi.

So vtoriot ~ekor zapo~nuva konkretnoto otkrivawe na nadarenite

u~enici vo {irokata grupa. Pritoa treba da se odredi ocenka za

specifi~nata nadarenost na u~enicite na posebna skala. So testovite za

sposobnostite se otkrivaat onie u~enici so koli~nik na inteligencija

od 120 ili pove}e. Testovite pomagaat za otkrivawe na 10% od

najtalentiranite koi }e se pridruàt kon 15 do 20% nadareni u~enici.

Tuka spa|aat i u~enicite koi se nadareni za razli~ni podra~ja od

umetnosta, tehnikata, sportot itn.

Tretiot ~ekor e zapoznavawe na roditelite so faktot deka

nivnoto dete e nadareno i deka so nego }e bide potrebna potemelna

rabota. Stru~wacite {to se nadle`ni vo ovaa oblast smetaat deka so

nadarenite u~enici najdobro moè da se raboti vo u~ili{teto vo tekot

na celiot period vo devetgodi{noto obrazovanie.

Vo osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija rabotata so

nadarenite u~enici ne e posebno definirana. Vo praktikata se prime-

nuva konceptot za razvivawe na dodatnata nastava, kako i za razvivawe na

31

pro{ireni i prodlabo~eni programi i aktivnosti vo u~ili{nite sekcii

za nadarenite u~enici. Redovno se organiziraat regionalni i republi~ki

natprevari po oddelni oblasti i predmeti {to se poddràni od

soodvetni dru{tva i asocijacii na regionalno, op{tinsko i republi~ko

nivo. So Zakonot za osnovno obrazovanie ovozmoèno e pobrzo napre-

duvawe na u~enicite vo tekot na {koluvaweto vo osnovnoto u~ili{te.

Sepak, nema vospostaveno kriteriumi i postapki za rano otkrivawe na

nadarenite u~enici, kako i za sozdavawe podobri mo`nosti za razvoj na

nivnite sposobnosti.

VII. PLANIRAWE I ORGANIZACIJA NA NASTAVATA

• Nastavni predmeti po periodi ili ciklusi Komparativnata analiza na u~ili{nite sistemi na osnovnoto i

niòto sredno zadolìtelno obrazovanie vo razvienite dràvi dava

dovolno argumenti od koi se gleda deka postoi razli~na organizacija na

u~ili{tata. Me|utoa, vo site dràvi ima naglaseni tendencii da se

sozdadat podobri uslovi vo u~ili{ta za da im se garantira na site

u~enici pokvalitetno op{to obrazovanie, a istovremeno da im se ponudi

mo`nost za izbor na odredeni predmeti vo soobraznost so nivnite

interesi i o~ekuvawa. Vo u~ili{teto u~enicite treba da se osposobuvaat

sigurno i aktivno da go ispolnat preostanatoto vreme po nastavata vo

razli~ni oblici za za{tita, relaksacija, sportski i kulturni

aktivnosti. Ovaa potreba, me|u drugoto, proizleguva i od s# pogolemata

angaìranost na roditelite na svoite rabotni zada~i vo stopanstvoto i

vo drugite dejnosti.

Pritoa so konceptite za nastavata i u~eweto se naglasuva deka

u~enikot e samostojna li~nost i deka optovaruvaweto treba da bide vo

soobraznost so negovite interesi i specifi~nostite vo oddelni razvojni

periodi. U~ili{teto ne smee da gi zapostavi potrebite na semejstvoto na

deteto (odnosno organizacijata i vremetraeweto na prestojot na decata

vo u~ili{teto se prilagoduva i na potrebite na semejstvoto).

32

Sporedbenata analiza na nastavnite planovi za osnovnoto i

niòto sredno obrazovanie vo razvienite dràvi ({to se primenuvaat za

oddelni vospitno-obrazovni periodi) pokaùva deka vo niv se odredeni

nastavnite predmeti vo u~ili{teto {to gi u~at u~enicite po oddelenija,

kako i brojot na nedelnite i godi{nite ~asovi za sekoj od niv. No, isto

taka, se planiraat ~asovite i za drugite aktivnosti na u~enicite vo

u~ili{teto vo tekot na nedelata i u~ebnata godina.

So nastavnite planovi e odredena osnovnata ramka i za pro{i-

renite programi, kolku ~asovi se nameneti za dopolnitelnata i

dodatnata nastava i za drugite aktivnosti na u~enicite von nastavata,

kako i za pomo{ta {to im e potrebna na u~enicite so posebni obrazovni

potrebi.

Nastavniot plan, kako najzna~aen dokument, go prifa}a i go

odobruva stru~no telo na najvisoko nivo ili najvisokiot organ vo

dràvata {to e nadleèn za obrazovanieto.

Taka, od analizata moè da se vidi deka u~enicite vo I oddelenie

vo osnovnite u~ili{ta vo razvienite zemji, glavno, gi izu~uvaat

predmetite: maj~in jazik, matematika, likovno vospitanie, muzi~ko

vospitanie, priroda i op{testvo (zapoznavawe na okolinata) i sportsko

vospitanie.

Osven redovnata nastava, so nastavniot plan se planirani

aktivnostite {to se povrzani so kulturata, tehnikata, informatikata i

sportot.

Vo vtoro oddelenie se izu~uvaat predmetite: maj~in jazik, ma-

tematika, likovno vospitanie, muzi~ko vospitanie, priroda i op{testvo

(zapoznavawe na okolinata) i sportsko vospitanie.

Na 7-godi{na vozrast u~enicite vo oddelni zemji izu~uvaat drug

nacionalen jazik ili stranski jazik so po 32 ~asa godi{no. Isto taka,

u~enicite imaat i drugi planirani aktivnosti za kulturata, za{titata

na prirodata/okolinata, informatikata/ tehnikata i sportot.

Vo treto oddelenie se izu~uvaat predmetite: maj~in jazik, matema-

tika, likovno vospitanie, muzi~ko vospitanie, priroda i op{testvo,

(zapoznavawe na okolinata) i sportsko vospitanie. U~enicite prodol-

33

ùvaat da go izu~uvaat i stranskiot jazik, odnosno drugiot nacionalen

jazik. Za ovie predmeti se planiraat i nedelnite ~asovi. Se planiraat i

drugi aktivnosti za kulturata, tehnikata, prirodata/ okolinata i

sportot.

Vo ~etvrto oddelenie e napraveno prvoto ras~lenuvawe i zgolemu-

vawe na brojot na predmetite, odnosno se izu~uva maj~iniot jazik,

matematika, stranskiot jazik, vtoriot nacionalen jazik, likovno vospi-

tanie, muzi~ko vospitanie, op{testvo, priroda i tehnika, informatika i

sportsko vospitanie.

Osven zadolìtelnite predmeti planirani se i drugi aktivnosti

{to se povrzani so kulturata, prirodata/okolinata, tehnikata, informa-

tikata i sportot.

Vo petto oddelenie, glavno, u~enicite prodolùvaat da gi izu~u-

vaat predmetite od IV oddelenie: maj~in jazik, matematika, stranski

jazik, vtor nacionalen jazik, likovno vospitanie, muzi~ko vospitanie,

priroda i tehnika/informatika, doma}instvo i sportsko vospitanie. Na

ovaa vozrast, isto taka, u~enicite se angaìrani i so drugi planirani i

osmisleni aktivnosti od oblasta na kulturata, prirodata, tehnikata,

informatikata i sportot.

U~enicite od {esto oddelenie na osnovnoto u~ili{te ili od

po~etokot na niòto sredno u~ili{te gi izu~uvaat predmetite: maj~in

jazik, matematika, stranski jazik, vtoriot nacionalen jazik, likovno

vospitanie, muzi~ko vospitanie, geografija, istorija, tehnika i tehnolo-

gija, doma}instvo i sportsko vospitanie. So toa doa|a, vsu{nost, do vtoro

pro{iruvawe, odnosno ras~lenuvawe na predmetot op{testvo so istorija

i geografija. So nastavnite planovi se planirani i aktivnostite {to se

povrzani so kulturata, prirodata, tehnikata, informatikata i sportot.

Za celiot period na {koluvaweto na u~enicite od I do VI

oddelenie karakteristi~no e i toa {to osven zadolìtelnite predmeti

{to se sodràt vo nastavniot plan, vo u~ili{tata se planira i

sistematski se ostvaruva individualnata i grupnata (zaedni~ka) pomo{

na u~enicite so problemi vo u~eweto, kako i dopolnitelnata i dodatnata

nastava {to e soobrazena na potrebite, interesite i sposobnostite na

34

u~enicite. Predvideni se i op{testveno-humanitarni aktivnosti na

u~enicite vo paralelkata, odnosno vo oddelenieto, kako i vo u~ili{teto

i lokalnata zaednica.

• Nastavni predmeti vo zavr{niot period ili ciklus

Po {estgodi{noto osnovno u~ili{te u~enicite zadolìtelno se

{koluvaat najmalku u{te tri godini vo ramkite na osnovnite u~ili{ta

ili prodolùvaat vo niò sredno u~ili{te.

Vo sedmo oddelenie na zadolìtelnoto obrazovanie u~enicite,

voobi~aeno, gi izu~uvaat slednive predmeti: maj~in jazik, matematika,

stranski jazik, vtor stranski jazik (vo zadolìtelnite ili izbornite

predmeti), vtoriot nacionalen jazik, likovno vospitanie, muzi~ko

vospitanie, geografija, istorija, gra|ansko vospitanie i etika, tehnika i

tehnologija, prirodni nauki i sportsko vospitanie. U~ili{teto im nudi

na u~enicite da napravat izbor u{te na eden, odnosno dva izborni

predmeti so po 1 ~as nedelno, a za izu~uvaweto na jazicite po dva ~asa

nedelno. Pokraj ovie predmeti u~enicite se angaìraat i vo drugi

planirani aktivnosti od kulturata, prirodata, tehnikata, informatika-

ta i sportot.

Vo osmo oddelenie, voobi~aeno, se izu~uvaat predmetite: maj~in

jazik, matematika, stranski jazik, vtor stranski jazik (vo zadolìtelnite

ili izbornite predmeti), vtor nacionalen jazik, likovno vospitanie,

muzi~ko vospitanie, geografija, istorija, gra|ansko vospitanie i etika,

fizika, hemija, biologija, tehnika i tehnologija, sportsko vospitanie, a

vo nekoi dràvi ima i izborni predmeti {to, sekako, zavisi od brojot na

zadolìtelnite predmeti i od optovarenosta na u~enicite.

U~enicite se angaìraat i vo drugi planirani aktivnosti za

kulturata, tehnikata, informatikata, prirodata i sportot.

Vo devettoto oddelenie, so koe{to vo golem broj dràvi se

zaokruùva osnovnoto zadolìtelno obrazovanie ili zadolìtelnoto

niè sredno obrazovanie, u~enicite naj~esto gi izu~uvaat predmetite:

maj~in jazik; matematika, stranski jazik, vtor stranski jazik (vo

zadolìtelnite ili izbornite predmeti), vtoriot nacionalen jazik,

35

likovno vospitanie, muzi~ko vospitanie, geografija, istorija, fizika,

hemija, biologija, sportsko vospitanie. U~enicite moàt da se opredelat

i za izboren predmet {to, sekako, zavisi od brojot na zadolìtelnite

predmeti.

U~enicite se angaìraat i vo drugi planirani aktivnosti za

kulturata, prirodata, tehnikata, informatikata, sportot i dr.

So programite {to se podgotveni po oddelni nastavni predmeti e

odredeno {to treba da znae i da razbira i kako da go upotrebuva znaeweto

sekoj u~enik od I do IH oddelenie. Vsu{nost, sekoj u~enik treba da

postigne barem minimalno nivo na znaewe, koe{to po osnovnoto

u~ili{te }e mu ovozmoì ponatamo{no obrazovanie. Poradi toa u~i-

li{teto ima obvrski da obezbedi ednakvi mo`nosti za site u~enici. U~e-

nicite, nastavnicite i roditelite se zapoznati so o~ekuvanite znaewa i

sposobnosti {to se planirani po oddelenija i obrazovni ciklusi i na toj

na~in znaat {to treba da postigne u~enikot po razli~ni predmeti vo

oddelni godini i periodi na zadolìtelnoto obrazovanie. Pokazatel za

uspehot na u~enikot se ocenkite koi{to se merka za postignatite znaewa.

• Individualizirana nastava i formirawe na paralelkite

Vo planiraweto na nastavata se baraat re{enija vo vrska so

dilemite okolu izborot na u~enicite za formiraweto na paralelkite.

Ovoj problem se povrzuva i so diferenciraweto na u~enicite od aspekt

na znaeweto i posebnite sposobnosti, a istovremeno se odnesuva i na

planiraweto na nastavata za oddelni grupi vo koi se vklu~eni u~enici so

sli~ni znaewa ili sposobnosti. Na toj na~in nastavata e podobro

soobrazena na znaewata i sposobnostite na u~enicite pri {to se

sozdavaat uslovi za individualna i zaedni~ka rabota vo grupata, taka {to

za ovoj aspekt se koristi i terminot individualizirana nastava.

Vo pove}e razvieni dràvi so novite programi za zadolìtelnoto

obrazovanie vo zavr{nite godini vo osnovnite u~ili{ta u~enicite od

paralelkite od isto oddelenie (vo VIII i IH) se odvojuvaat vo razli~ni

grupi za sledewe samo na nastavata po maj~in jazik, prviot stranski jazik

i matematika. Za ispolnuvawe na nastavnite celi nastavata se planira na

36

razli~ni nivoa. Tokmu ovoj model na planirawe i organizacija na

u~ili{nata nastava pomaga da se napu{ti unificiraweto na programite

{to be{e karakteristi~no za edinstvenoto u~ili{te, koe{to vo

sovremenite uslovi nema mnogu privrzanici, bidej}i toa nudi umereno

gradivo {to se planira spored odreden prosek i se unificira u~eweto na

site u~enici vo u~ili{teto.

Zatoa kako izlez od ovie sostojbi se praktikuva povremeno ili

celosno odvojuvawe na u~enicite od isto oddelenie koi se razli~no

uspe{ni ili motivirani, na primer, za maj~in jazik, matematika i stran-

ski jazik, kako i za drugite nivni interesi koi moàt da gi ostvarat pre-

ku izbornite predmeti.

Taka so ovie na~ini na planirawe na nastavata moè da se kaè

deka se napu{ta praktikata na ostra diferencijacija so koja u~enicite

potpolno se odvojuvaa i se upatuvaa vo t.n. elitni u~ili{ta, a drugite se

zadrùvaa vo voobi~aenite u~ili{ta za prose~nite u~enici.

So novite oblici za vnatre{na diferencijacija vo nastavata se

nalaga potrebata nastavnikot da podgotvuva dopolnitelni zada~i za u~e-

nicite koi se posposobni, kako i zada~i za pomalku sposobnite u~enici

za da gi povtoruvaat i utvrduvaat sodrìnite. Nastavnicite za niv treba

da baraat porazbirlivi na~ini za razrabotka i objasnuvawe na poimite,

terminite i zakonitostite {to se sodràni vo nastavnata programa, za da

im pomognat da napreduvaat zaedno so svoite vrsnici vo oddelenieto.

Takvi na~ini na t.n. individualizirana nastava, bez somnenie, se

prifateni vo pedago{kata teorija, me|utoa za da moè nastavnikot da

raboti individualno so sekoj u~enik ili vo sekoja grupa so u~enicite vo

paralelkata se nalaga potrebata paralelkite da imaat pomal broj na

u~enici, {to ne e mo`no da se postigne duri i vo najrazvienite dràvi.

Zatoa vo osnovnite u~ili{ta vo razvienite dràvi se razvivaat

modeli na fleksibilna diferencijacija {to sodràt kombinacija na

elementi od nadvore{na i vnatre{na diferencijacija. Prakti~no, u~e-

nicite vo zadolìtelnoto obrazovanie na ~asovite na pogolem broj pred-

meti se zaedno vo isto oddelenie vo mati~nata paralelka, a samo na nekoi

~asovi po oddelni predmeti se podeleni i u~at vo razli~ni grupi, vo t.n.

37

homogeni grupi so u~enici so sli~ni znaewa, a za nastavata na drugite

~asovi povtorno se vra}aat vo svoeto oddelenie. Toa, vsu{nost, moè da

se praktikuva i so planiraweto na nastavata vo na{ite osnovni

u~ili{ta, bidej}i moè mnogu poredovno i pouspe{no da se organizira

dopolnitelnata i dodatnata nastava za u~enicite po oddelni predmeti, a

za vreme na redovnata nastava u~enicite povtorno da bidat zaedno vo

mati~nata paralelka so svoite vrsnici. Sli~na diferencijacija se

koristi vo u~ili{tata vo Slovenija i vo drugi dràvi, kade {to

u~enicite tri ~etvrtini od ~asovite po odelni predmeti se zaedno vo

istata paralelka i oddelenie so svoite sou~enici, a samo edna ~etvrtina

od ~asovite rabotat spored prodlabo~eni programi vo homogeni grupi

prilagodeni na nivnoto znaewe. Ponaglasena diferencirana nastava ima

toga{ koga u~enicite samo za nastavata po maj~in jazik, matematika ili

po prviot stranski jazik vo tekot na celata u~ebna godina se razdeleni vo

oddelni grupi, a nastavata po drugite predmeti i ~asovi ja sledat vo

svojata mati~na paralelka vo soodvetnoto oddelenie. Vo homogenite

grupi se izbrani u~enici od isto oddelenie, a od razli~ni paralelki so

sli~ni znaewa i sposobnosti.

Diferencirana nastava vo homogeni grupi vo osnovnite u~ili{ta

vo Slovenija moè da se primenuva za navedenite predmeti vo VIII i IH

oddelenie.

Sepak, postoi op{to mislewe deka aktuelnite pra{awa za

programiraweto vo nastavata treba da se predvidat i so Zakonot za

osnovnoto zadolìtelno obrazovanie, da se reguliraat nadle`nostite na

u~ili{tata, nastavnicite i u~enicite. Osven toa, treba da se obezbedat

prostorii za razli~nite grupi, da se napravi raspored na ~asovite, da se

odredat kriteriumite za izborot na u~enicite vo grupite pri {to

kone~nata odluka treba da ja donese u~enikot zatoa {to samite u~enici

moàt najdobro da procenat i da posakaat da ja promenat odlukata {to }e

ja donesat. Za ovie vidovi na programirawe na nastavata treba da se

utvrdat pravila za preminuvawe na u~enicite od edno na drugo nivo na

nastava.

38

• Planirawe i organizacija na nastavata vo na{ite u~ili{ta

Vo Republika Makedonija konceptot za sodrìnata i orga-

nizacijata na osumgodi{noto osnovno u~ili{te e donesen 1996 godina i

od istata godina zapo~na postapno da se primenuva noviot Nastaven plan

so novite nastavni programi. Nastavnite programi bea podgotveni od

posebni komisii sostaveni od nastavnici od fakultetite / stru~waci za

oddelni predmeti, nastavnici od u~ili{tata i sovetnici od Biroto za

razvoj na obrazovanieto.

Nastavnite programi sodràt op{ta cel za nastavata (po soodvet-

niot predmet) i zada~i za nastavata so koi se konkretizira op{tata cel.

Za sekoja zaokruèna celina (tema) od programata paralelno se dadeni

sodrìnite, znaewata, sposobnostite, sredstvata i aktivnostite.

Napraven e obid da se utvrdat katalozi na osnovnite znaewa i sposob-

nosti. Sepak, toa ne e napraveno potemelno i so pravo moè da se kaè

deka o~ekuvanite znaewa i sposobnosti {to se predvideni so nastavnite

programi ne se pocelosno empiriski provereni.

So modelite za planirawe na nastavata, isto taka, bea naglaseni

barawata za nov pristap vo planiraweto i organizacijata na nastavata vo

soglasnost so razvojnite i obrazovnite potrebi na u~enicite, me|utoa i

pokraj toa {to be{e prifaten konceptot za razvojno-procesno i sodr-

ìnsko planirawe prete`no se proveruvani znaewata, a za ve{tinite i

stavovite postojat iskazi i termini koi pokaùvaat o~ekuvani postiga-

wa.

Za u~enicite koi od razli~ni pri~ini pobavno napreduvaat vo

nastavata ne se sozdade naglasena praktika za sistematsko organizirawe

na dopolnitelnata nastava. No, i za nadarenite u~enici u~ili{tata ne

planiraat i ne prezemaat kontinuirani aktivnosti ne samo za otkrivawe

na nadarenite u~enici, tuku i za redovno programirawe i realizirawe na

dodatnata nastava. Vo praktikata tradicionalno prodolìja da se vr{at

podgotovkite na u~enicite za u~estvo na u~ili{ni, op{tinski i dràvni

natprevari po oddelni predmeti i podra~ja.

39

Glavnite pridobivki vo izminatite desetina godini se sodràt vo

sozdavaweto mo`nosti nastavnicite posamostojno da ja planiraat

nastavata, da gi izbiraat nastavnite metodi i sredstva, da napravat izbor

na u~ebnicite i drugite izvori za u~ewe. Kako posebni pridobivki vo

procesite na posamostojnoto planirawe na nastavata e ponaglasenoto

povrzuvawe na u~eweto so iskustvoto na u~enikot, fleksibilnata

organizacija na ~asovite, pottiknuvaweto na individualnite aktivnosti

na u~enicite i grupnata rabota, promenite vo rasporedot na mebelot vo

u~ilnicite so {to se pottiknuva podobra komunikacija i kooperativnost

vo u~eweto i sl. Ovie postigawa, pred s#, se pridobivki od razvojnite

proekti i istraùvawa.

Op{to gledano, nastavnite programi {to se doneseni i dopolnu-

vani po 1996-ta godina zaedno so iskustvoto od pove}eto razvojni istra-

ùva~ki proekti dadoa dobra osnova za razvivawe novi modeli za

planirawe na nastavata. Isto taka, ednovremeno se nalaga potrebata za

sistematsko pribirawe objektivni pokazateli za uspehot na u~enicite po

zavr{uvaweto na oddelni obrazovni ciklusi.

VIII.OCENUVAWE NA ZNAEWATA I NAPREDUVAWETO NA UÊNICITE

• Iskustvo vo razvienite zemji

Iskustvoto vo osnovnite u~ili{ta vo razvienite dràvi pokaùva

deka celosno e napu{teno broj~anoto ocenuvawe na znaewata na u~enici-

te vo niìte oddelenija. Osven toa, soznanijata pokaùvaat deka so

broj~anoto ocenuvawe na znaeweto pogolem akcent e staven na nadvore{-

nata motivacija na u~enikot za u~ewe, no zatoa, pak, nastavnicite imaat

pomalku mo`nosti kaj u~enicite da go uvaùvaat vkupniot proces vo

u~eweto, nivoto na razbiraweto na poimite i odnosite, primenata na

znaeweto vo sli~ni ili novi zada~i, sposobnostite na u~enicite za

voop{tuvawe, samostojno otkrivawe na znaeweto so metodi za samostojno

u~ewe, kako i za trajnosta na znaeweto i sl.

Trgnuvaj}i od rezultatite od istraùvawata za zna~eweto na

motivacijata pri u~eweto vo u~ili{tata vo razvienite dràvi se

razvivaat modeli na ocenuvawe na znaewata {to }e pomognat da se

40

podobruva objektivnosta na ocenkite i vnatre{nata motivacija na u~eni-

cite za u~ewe. Pokonkretno, za u~eweto vo niìte oddelenija na osnov-

noto u~ili{te se koristat razli~ni kombinacii na opisno i broj~ano

ocenuvawe. Na primer, u~enicite opisno se ocenuvaat vo tekot na nas-

tavata, a na krajot na nastavnata godina im se davaat i broj~ani ocenki.

Za taa cel se koristat razli~ni obrasci vo koi se navedeni podra~jata vo

predmetite, a odredeni se i celite, odnosno standardite i sl. Takvi

re{enija ima vo Francija, Danska, Norve{ka, [vedska, Portugalija i vo

drugi zemji.

Nastavnicite go ocenuvaat napreduvaweto i znaewata na u~enicite

opisno i broj~ano po site predmeti (na primer, vo Italija) ili, pak, za

nekoi predmeti davaat broj~ani ocenki, a za drugi opisni (vo Germanija,

Holandija i dr.).

Vo u~ili{tata vo razvienite dràvi ocenuvaweto na znaewata i

napreduvaweto na u~enicite razli~no e uredeno vo pogornite oddelenija

na osnovnoto u~ili{te, kako i vo niòto sredno obrazovanie. Na primer,

vo Germanija po ~etirigodi{noto {koluvawe vo osnovnoto u~ili{te se

koristi samo broj~ano ocenuvawe, a vo Danska broj~anoto ocenuvawe se

koristi po {estgodi{noto zadolìtelno obrazovanie. Razli~no e

uredeno i ocenuvaweto i proveruvaweto na znaeweto na u~enicite na

krajot na oddelni obrazovni ciklusi i na krajot na zadolìtelnoto

obrazovanie. Na primer, eksternoto proveruvawe na znaeweto se koristi

na vozrast od 7, 11 i 14 godini za u~enicite vo Velika Britanija. Vo

Francija se sproveduvaat nacionalni testirawa na znaeweto za ~itawe,

pi{uvawe i matematika na po~etokot na vtoriot ciklus na zadolìtel-

noto obrazovanie (na vozrast na decata od 8 do 9 godini) so {to se

dobivaat povratni informacii za postigawata na decata i za rabotata na

nastavnicite. Vo Holandija na preodot od osnovnoto vo niòto sredno

u~ili{te (na 12-godi{na vozrast se koristat nacionalni testovi na

znaewata koi imaat funkcija da dadat pokazateli za natamo{nata

orientacija na decata). Vo Severna Irska i vo Luksemburg se izveduva

testirawe, a u~ili{teto testovite im gi dava na uvid na roditelite.

41

Ovde e nu`no da se kaè deka sekoj od navedenite pristapi vo

ocenuvaweto na u~enicite ima odredeni prednosti, no i nedostatoci.

Sepak, fakt e deka nikoj ne go poznava deteto podobro od negovata

u~itelka, pa zatoa se nalaga potrebata za izedna~uvawe na uslovite vo

obrazovniot proces i za postignuvawe na standardite za celata

generacija u~enici na krajot na osnovnoto, odnosno niòto sredno

obrazovanie. Istovremeno so izedna~uvaweto na uslovite i so

voveduvaweto kriteriumi za ocenuvawe se sozdavaat realni mo`nosti za

sporeduvawe na rezultatite na ispitite na znaewe. Rezultatite od

ispitite na znaeweto se, isto taka, edinstvena osnova od koja{to se

trgnuva za procenuvawe na kvalitetot vo rabotata na u~ili{teto i

nastavnicite.

Pa sepak, treba da se zabeleì deka so eksternoto ocenuvawe na

znaeweto (so pomo{ na standardizirani testovi i zada~i od objektiven

vid) se vrednuva samo eden del od celite na obrazovniot proces i odreden

vid na znaewa. Poradi toa rezultatite od eksternoto ocenuvawe se samo

eden del od podatocite za napreduvaweto na deteto. Osven toa, vo

praktikata mnogu ~esto efektite od kontinuiranoto opisno ocenuvawe

na znaewata vo tekot na nastavniot proces so koristewe i na

standardizirani testovi ne soodvetstvuvaat so efektite od ednokratnoto

ocenuvawe na znaeweto.

So sistemot i na~inot na ocenuvawe e povrzano i napreduvaweto na

u~enicite od oddelenie vo oddelenie. Vo razvienite dràvi preovladuva

modelot na kontinuirano napreduvawe na u~enicite vo osnovnoto

u~ili{te. So toa {to na krajot na odredeni periodi u~enikot moè da se

zadrì vo istoto oddelenie, dokolku ne gi postigne o~ekuvanite znaewa.

Za ilustracija moàt da posluàt podatocite od 1995 godina spored koi

procentot na u~enicite koi povtoruvaat vo prvoto nivo na zadolì-

telnoto obrazovanie, na primer, vo Francija iznesuva 5%, Grcija 0%,

Italija 4%, Portugalija 2%, Holandija 3%, Norve{ka 1%. Vo Slovenija

vo u~ebnata 1992/93 godina vo vkupnata populacija na u~enici (od I do VIII

oddelenie) imalo 4% u~enici koi povtoruvale, a vo Republika

42

Makedonija vo 2004/05 godina od I do VIII oddelenie povtoruvale samo 789

u~enici ili 0,35%.

• Iskustvo za ocenuvaweto na znaewata na u~enicite vo na{ite u~ili{ta

Ocenuvaweto na znaewata na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te e

uredeno so Zakonot za osnovno obrazovanie, a poblisku e doobjasneto so

poseben Pravilnik {to e donesen vo 1996 godina i dopolnet vo 2001

godina so eden ~len za voveduvawe povremeno eksterno ocenuvawe na

u~enicite.

Vo prvite tri oddelenija ocenuvaweto na znaewata na u~enicite e

opisno, potoa se pominuva na broj~ano ocenuvawe, taka {to na krajot na

nastavata vo treto oddelenie so postojnata koncepcija e predvideno

u~enikot da dobiva broj~ani ocenki.

Ocenuvaweto e javno, a nastavnikot gi zapoznava u~enicite so

celite na nastavata i gi odreduva na~inite za ocenuvaweto, kako i

rokovite vo koi{to se ocenuvaat u~enicite. Ocenuvaweto se vr{i pred

oddelenieto ili vo grupa na u~enici i za postignatite rezultati redovno

se izvestuvaat u~enicite i roditelite. Po barawe na roditelite i na

u~enicite im se ovozmoùva da napravat uvid vo pismenite raboti i

drugite zada~i.

Pravilnikot za ocenuvawe na u~enicite ne e izmenet i pokraj toa

{to vo ovaa oblast postojat seriozni problemi, bidej}i vo nastavnata

praktika ne se koristat sistematski objektivni na~ini i postapki za

ocenuvawe na znaewata na u~enicite nitu na po~etokot na u~ebnata

godina koga se planira nastavata, nitu na krajot na nastavata. Vo

praktikata ne zaìvea primenata na standardizirani testovi za da se

vrednuva vidot i nivoto na znaewata na u~enicite {to se iskaàni so

u~ili{nite ocenki. Se zadràa tradicionalnite postapki i kako po

pravilo edinstven izvor na podatoci za razvojot i napreduvaweto na

u~enicite i za rabotata na nastavnicite ostanaa samo ocenkite na

u~enicite {to gi dobivaat vo u~ili{teto.

43

Vo podgotvitelnata godina na osnovnoto u~ili{te vospituva~ite

vodat dosie za u~enikot vo koe se sublimiraat najzna~ajnite pokazateli

za razvojot na u~enikot. Vo dosieto ima sistematizirani relevantni

pokazateli za napreduvaweto na deteto i niv moè da gi koristi

nastavnikot vo I oddelenie, koj{to prodolùva da go sledi razvojot i

napreduvaweto na u~enikot i za toa gi izvestuva roditelite. Na krajot na

nastavata vo I oddelenie u~enikot se ocenuva so opisni ocenki.

Znaeweto po oddelni predmeti e opredeleno so nastavnite progra-

mi za zadolìtelnite i izbornite predmeti spored nastavniot plan na

osnovnoto u~ili{te. Na polugodieto i na krajot na nastavata vo vtoroto

polugodie se odreduva op{tiot uspeh na u~enikot, a na polugodieto i na

krajot na vtoroto polugodie u~enikot se ocenuva i za povedenieto.

U~enicite, po pravilo, napreduvaat od I do IV oddelenie, a vo po-

gornite oddelenija onie u~enici koi na krajot na nastavata vo vtoroto

polugodie imaat do dve negativni ocenki posetuvaat dopolnitelna

nastava ili polagaat popraven ispit. Za povtoruvaweto na u~enikot vo

isto oddelenie odlu~uva nastavni~kiot sovet na u~ili{teto vrz osnova

na pismeno obrazloènie od rakovoditelot na paralelkata.

So konceptot od 1996 godina be{e predvideno da se vr{i zavr{no

proveruvawe na znaewata na u~enicite na krajot na oddelenskata nastava

vo IV oddelenie i na krajot na predmetnata nastava vo VIII oddelenie.

Sepak, ovie inovacii vo praktikata vo osnovnite u~ili{ta ne najdoa

pogolema primena.

Se planira{e vrz osnova na sledeweto na rezultatite vo nastavata

i drugite aktivnosti u~ili{tata da izgotvuvaat izve{tai, analizi, in-

formacii i drugi stru~ni materijali za potrebite na stru~nite organi

na u~ili{teto, kako i za drugite organi koi se nadle`ni za rabotata na

osnovnoto u~ili{te. No, i ovie idei ne najdoa poddr{ka vo praktikata.

Biroto za razvoj na obrazovanieto be{e zadolèno da gi odreduva

rokovite za proveruvawe na znaewata na u~enicite na krajot na

oddelenskata i predmetnata nastava, odnosno za proveruvawe na znaewata

na u~enicite po maj~in jazik i po matematika vo VIII oddelenie. Sepak,

ovoj na~in na proverka na znaeweto na u~enicite be{e primenuvan samo

44

nekolku godini pri zapi{uvaweto na u~enicite vo I godina vo srednite

u~ili{ta.

Za nadminuvawe na nepovolnite sostojbi pred pet godini se

napraveni prvite pozna~ajni ~ekori za sozdavawe sistem na eksterna

evalvacija vo osnovnoto u~ili{te, koja{to treba{e da se {iri vrz

osnova na usvoena nacionalna programa za sledewe na postigawata na

u~enicite vo osnovnoto obrazovanie (na reprezentativen primerok ili

na celata populacija) po zavr{uvaweto na odredeni ciklusi (vo

oddelenska i predmetna nastava). Za ovaa cel Biroto za razvoj na

obrazovanieto vo 2001 godina, so poddr{ka na Holandskata vlada i

Svetskata banka i so mentorstvo na Institutot za obrazovni merewa

CITO od Holandija, podgotvi i sprovede nacionalno testirawe na

postigawata na u~enicite vo oddelenska nastava po makedonski jazik,

albanski jazik i po matematika. Za ovie predmeti se izgotveni standardi

na postigawata na u~enicite. Dodeka, pak, vo u~ebnata 2005/06 e

sprovedeno nacionalno testirawe po predmetite priroda i op{testvo.

Vo tek e izgotvuvaweto na standardite za ovie dva nastavni predmeti. Vo

2006 godina se sprovede nacionalno testirawe vo VIII oddelenie po

makedonski jazik, albanski jazik i matematika i se pristapi kon

izgotvuvawe na standardite na postigawata na u~enicite po ovie

predmeti. Sepak, s# u{te nema usvoeno nacionalna programa za

voveduvawe vo praktikata na eksternata evalvacija vo osnovnoto

obrazovanie. Ovaa programa treba da se donese {to e mo`no poskoro.

No, ne samo toa, u{te pogolem problem vo sledeweto i

ocenuvaweto na u~enicite pretstavuva toa {to ne se planira i

osovremenuva redovnoto sledewe i ocenuvaweto na postigawata na

u~enicite vo tekot na nastavniot proces so cel da se prezemaat merki za

podobruvawe na uspehot, so organizirawe na dopolnitelna i dodatna

nastava ili so izmeni na metodite i drugite uslovi za nastavata.

Statisti~kite pokazateli od najnovite izve{tai poka`uvaat deka

pove}e od polovinata od vkupniot broj na u~enicite vo osnovnite

u~ili{ta na krajot na u~ebnata 2004/05 godina imaa odli~en uspeh. Po-

konkretno, vo 2004/05 godina so odli~en uspeh od I do VIII oddelenie ima

45

117 418 u~enici, ili 52,44% od vkupniot broj, 39 884 u~enici se so mnogu

dobar uspeh ili 17,81%. Spored toa, nad 70% od u~enicite vo osnovnoto

u~ili{te imaat odli~en i mnogu dobar uspeh. U~enici so dovolen uspeh

re~isi nema, a samo 34 119 u~enici ili 15% se so dobar uspeh.

Vo periodot po 2000-2006 godina na{ata dràva se vklu~uva vo

nekolku proekti za me|unarodna evalvacija vo obrazovanieto. Taka,

proektot PISA, ili Programa {to se odnesuva za me|unarodna

evalvacija na postigawata na u~enicite po zavr{uvaweto na op{toto

obrazovanie (15-godi{ni u~enici koi vo na{iot sistem se u~enici vo I

godina vo srednoto u~ili{te), ima cel da ja oceni podgotvenosta na

u~enicite za prodolùvawe na {koluvaweto i za vklu~uvawe vo

sekojdnevnite profesionalni i ìvotni situacii. Pokonkretno se

ispituva ,,pismenosta" na u~enicite po ~itawe, matematika i prirodnite

nauki. Ovoj proekt se realizira na trigodi{ni intervali pod

pokrovitelstvo na OECD. Aktivnostite vo Republika Makedonija gi

organizira i gi sproveduva Biroto za razvoj na obrazovanieto.

Proektot TIMSS se odnesuva na me|unarodno prou~uvawe na

obrazovnite postigawa po matematika i po prirodnite nauki. Od ova

istraùvawe se podgotveni me|unarodni komparativni studii vo koi

u~estvuva i Biroto za razvoj na obrazovanieto. Namerite se da se

utvrduvaat znaeweto i sposobnostite na u~enicite vo VIII oddelenie po

matematika i po prirodnite nauki (hemija, fizika, biologija i

geografija), a se ispituvaat i drugite faktori koi imaat vlijanija na

postigawata na u~enicite, kulturata, nastavniot plan, programite i

celite, nastavnata praktika, kako i institucionalnata organizacija na

{kolstvoto. Ova istraùvawe se sproveduva vo ciklusi od pet godini.

Me|unarodnata studija PIRLS, isto taka, pretstavuva me|unarodno

istraùvawe koe se sproveduva na sekoi pet godini so cel da se priberat

podatoci za sposobnosta na u~enicite na devet i desetgodi{na vozrast za

razbirawe na pi{uvani materijali i za iskustvoto {to go imaat steknato

vo u~ili{teto i semejstvoto, kako i za faktorite koi se povrzani so

postigawata na u~enicite.

46

Podatocite od ovie studii upatuvaat na nekolku proceni i

sogleduvawa.

Na{ite u~enici imaat porazli~no iskustvo vo u~eweto vo spored-

ba so nivnite vrsnici vo razvienite dràvi, dodeka, pak, komparativnite

pokazateli davaat osnova da procenime deka se neopohodni promeni vo

celite, sodrìnite i metodite vo nastavata i u~eweto. Isto taka, nu`ni

se promeni vo sistemot na sledewe i ocenuvawe na postigawata na

u~enicite osobeno poradi toa {to postigawata na na{ite u~enici,

spored rezultatite vo ramkite na navedenite istraùvawa, ne se

sovpa|aat so ocenkite {to gi dobivaat u~enicite vo osnovnoto u~ili{te.

IX. OBRAZOVANIETO NA NASTAVNICITE I NIVNITE KOMPETENCII

Vo uslovi na intenzivirawe na vnatre{nite promeni na sodrì-

nata i organizacijata na osnovnite u~ili{ta so cel za podobruvawe na

kvalitetot na nastavata i obrazovanieto se nalaga potreba sostojbite so

inicijalnoto obrazovanie na nastavnicite i nivnata dopolnitelna obuka

da bidat kontinuirano sledeni i vrednuvani.

Pogolem broj od nastavnicite vo osnovnite u~ili{ta imaat

dvegodi{ni studii za nastavnici na pedago{kite akademii, na oddelni

studiski grupi za oddelenska i predmetna nastava, dodeka, pak, vo

nastavnata praktika postojnoto inicijalno obrazovanie na predmetnite

nastavnici ~esto im ovozmoùva da izveduvaat nastava po srodni

predmeti za prirodnite, odnosno op{testvenite nauki, a vo nekolku

slu~ai i za drugi predmeti od jazi~noto podra~je. Poslednive decenii i

vo gradinkite, zabavi{tata i osnovnite u~ili{ta se zgolemuva brojot na

nastavnicite so visoko obrazovanie. Ovoj proces e potkrepen so

sistemskite zakoni, kako i so izmenite na nastavnite planovi i programi

na fakultetite za nastavni~ki zanimawa. Vo u~ili{tata za u~enici so

posebni potrebi se vraboteni nastavnici so vi{e obrazovanie ili so

zavr{eni studii na defektolo{ki fakultet, kako i nastavnici so

stru~ni kvalifikacii za oddelni nastavni predmeti i soodvetno

defektolo{ko obrazovanie.

47

Nastavnici i stru~ni sorabotnici spored stepenot na stru~nata podgotovka vo redovnite osnovni u~ili{ta

Stepen na stru~na podgotovka U~ebna godina

Visoko Vi{e Sredno Drugo Vkupno

2000/01 3547 9470 902 8 13927

2001/02 3790 9280 874 10 13954

2002/03 4280 9057 826 31 14194

2003/04 4929 8570 820 16 14335

1004/05 5531 8318 736 15 14600

Izvor: Soop{tenija za osnovnite i srednite u~ili{ta, Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje (2001-2004 godina).

Barawata za podobruvawe na kvalitetot na nastavata i na

obrazovanieto vo osnovnoto u~ili{te sekoga{ se povrzani ne samo so

zgolemuvaweto na nivoto na inicijalnoto obrazovanie na nastavnicite,

tuku i so razvivaweto na programi za staìrawe (podgotovka za rabota) i

stru~no usovr{uvawe. So pokrenuvawe na ovie mehanizmi vo periodot po

1996 godina se o~ekuva{e da se izgradi celosen sistem {to }e ovozmoì

nastavnicite podobro da bidat osposobeni za ve{tinite koi }e im

ovozmoàt da se podobruva kvalitetot na nastavata i u~eweto, a so toa i

na~inot na sledewe i vrednuvawe na postigawata na u~enicite.

So normativnite propisi, u~itelite, nastavnicite, vospituva~ite

i sorabotnicite koi prv pat se vrabotuvaat vo osnovnite u~ili{ta imaat

obvrska po edna godina da polagaat stru~en ispit, spored programa {to ja

donesuva ministerot za obrazovanie i nauka na predlog od Biroto za

razvoj na obrazovanieto. Po steknuvaweto na statusot nastavnik, vo

svojot raboten vek nastavnicite, vospituva~ite, stru~nite sorabotnici i

direktorite na u~ili{tata imaat obvrska da gi posetuvaat seminarite i

drugite formi za stru~no i pedago{ko usovr{uvawe. Stru~noto i

pedago{koto usovr{uvawe na nastavnicite e vo nadle`nost na visoko-

obrazovnite institucii na koi se organizirani studii za nastavnici.

Sepak, vo praktikata najgolemite obvrski za stru~noto i pedago{koto

usovr{uvawe na nastavnicite pripa|aat na Biroto za razvoj na obra-

zovanieto. So primenata na Zakonot za Biroto za razvoj na obrazovanieto

se o~ekuva mnogu poorganizirano i postru~no da se izgotvuvaat i

48

realiziraat sovremeni programi za obuka na nastavnicite za uspe{no

voveduvawe na izmenite vo osnovnoto obrazovanie.

• Aktuelni pra{awa i problemi

Spored dosega{noto iskustvo vo stru~noto i pedago{koto usovr-

{uvawe na kadrite vo osnovnoto u~ili{te evidentni se slednite

ograni~uvawa i potrebi:

1. Visokoobrazovnite institucii koi organiziraat studii za

nastavnici s# u{te ne se opredeleni potemelno da gi sledat promenite vo

nastavata vo osnovnite u~ili{ta {to se prezemaat so cel za podobruva-

weto na kvalitetot na obrazovanieto. Toa }e bide u{te ponaglaseno so

donesuvaweto na koncepcijata i so voveduvawe na noviot nastaven plan i

novite nastavni programi za devetgodi{noto zadol`itelno osnovno

obrazovanie.

2. Bazi~noto obrazovanie na nastavnicite {to se ostvaruva vo

ramkite na golem broj visokoobrazovni institucii vo na{ata dr`ava

neophodno e da garantira standardi ne samo za studiite od bazi~nite

predmeti, tuku i za psiholo{kata, pedago{kata i metodskata osposobe-

nost na nastavnicite za uspe{na primena na noviot nastaven plan za

osnovnoto u~ili{te.

3. Visokoobrazovnite ustanovi vo sorabotka so Biroto za razvoj na

obrazovanieto, nu`no e da donesat sovremeni programi za permanentno

stru~no i pedago{ko usovr{uvawe na nastavniot kadar vo osnovnite

u~ili{ta i da pristapat kon nivna primena.

Ovie promeni se neophodni od pove}e pri~ini. Pred s#, bidej}i

nastavniot kadar inicijalnoto obrazovanie go steknuva na pove}e obra-

zovni institucii, a sekoj nastavni~ki fakultet sozdava svoi studiski

programi {to ne se sekoga{ dovolno soobrazeni so nastavniot plan i

nastavnite programi na osnovnoto u~ili{te i toa ne samo vo pogled na

bazi~nite predmeti za koi se podgotvuvaat nastavnicite, tuku i spored

zastapenosta na predmetite vo studiite za naukata za obrazovanieto i

metodikata za nastavata. Za pedago{ko-psiholo{koto i metodi~koto

49

osposobuvawe na studiite na nekoi fakulteti za nastavnici se

izdvojuvaat mnogu malku ~asovi (toa e pod 10% od vkupniot broj na ~asovi

za studiite od I do IV godina). Poznato e deka so evropskite standardi vo

inicijalno obrazovanie na nastavnicite za predmetite za pedago{kata i

metodskata podgotovka na idnite nastavnici se izdvojuvaat od 25 do 30%

od vkupnite nastavni ~asovi vo tekot na studiite. Na na{ite nastavni~ki

fakulteti inicijalnoto obrazovanie na nastavnicite ne e soobrazeno

osobeno so potrebite za nastavata vo po~etnite periodi na osnovnoto

u~ili{te od I do VI oddelenie, a nau~nite soznanija potvrduvaat deka

psiholo{kata, pedago{kata i metodskata osposobenost na nastavnicite,

kako i nivnata motivacija za rabota vo u~ili{teto se mnogu zna~aen

faktor za odrùvawe i podobruvawe na kvalitetot na nastavata i

u~eweto.

Analizite od na{ata pedago{ka praktika pokaùvaat deka

zastapenosta na metodskite ve`bi na studentite vo osnovnite u~ili{ta,

isto taka, e pod evropskite standardi. Osven toa, na nitu edna obrazovna

institucija ne se primenuvaat intervjua i drugi postapki za proveruvawe

na motivite i interesite na idnite nastavnici koi{to podocna moàt da

predizvikaat seriozni problemi vo nastavnata praktika.

Navedenite sostojbi nalagaat itna potreba univerzitetite da

donesat usoglaseni planovi i standardi za inicijalnoto obrazovanie na

nastavnicite, {to }e bidat soobrazeni so potrebite za nastavata vo

devetgodi{noto osnovno u~ili{te, dodeka, pak, zapi{uvaweto na

studentite da se usoglasi spored potrebite za nastaven kadar {to }e

bidat utvrduvani po nastavni predmeti i podra~ja. Nu`no e da se napu{ti

praktikata na odredeni fakulteti i drugi obrazovni institucii da se

zapi{uvaat pogolem broj studenti od utvrdenite kvoti za isti profili,

bidej}i posledicite od ovie sostojbi so obrazovanieto na nastavnicite

se pove}eslojni: nevrabotenost, predimenzionirawe na mreàta,

neusoglasenost na ponudata i pobaruvaweto na nastavnici za nastavata vo

u~ili{tata.

[to se odnesuva do podgotovkata na nastavnicite koi prv pat se

vrabotuvaat vo u~ili{tata kako {to e navedeno, neophodno e edno-

50

godi{no staìrawe, po {to sledi polagawe na stru~en ispit od dva dela:

prakti~en i teoretski. Prakti~niot del podrazbira realizacija na

nastavni ~asovi pred soodvetna komisija koja ja procenuva rabotata na

kandidatot dodeka pak, teoretskiot del se odnesuva na proverka na

znaeweto na nastavnikot od metodikata na nastavata i pravnata

regulativa vo oblasta na osnovnoto obrazovanie. Sekoj nastavnik koj

uspe{no }e go pomine ova skalilo se smeta deka e podgotven za

realizacija na nastavata.

Sepak, i vo ovoj segment na podgotovkata na nastavnicite neop-

hodni se natamo{ni promeni so cel da se ovozmoì osovremenuvawe na

stru~nite znaewa, ve{tini i sposobnosti na nastavnicite. Se nalaga

potreba za gradewe na pogolema odgovornost vo rabotata na mentorite

koi se nadle`ni za staìraweto na nastavnicite, kako i za inovirawe na

postapkite za sledewe i vrednuvawe na postigawata na nastavnicite vo

tekot na staìraweto.

• Razvivawe na sistem za obuka na nastavnicite

So ogled na krupnite izmeni vo sodrìnata i organizacijata vo

zadolìtelnoto osnovno vospitanie i obrazovanie se nalaga potreba da

se razvijat sovremeni programi za obuka na nastavnicite. Za usovr{u-

vawe na nastavnicite postoi zakonska regulativa spored koja kompeten-

tni institucii vo ovaa oblast se: Biroto za razvoj na obrazovanieto,

visokoobrazovnite ustanovi na koi se podgotvuvaat nastavnicite,

osnovnite u~ili{ta i samite nastavnici, vospituva~i i stru~ni

sorabotnici. Me|utoa, instituciite za permanentno usovr{uvawe na

nastavniot kadar imaat razli~na inicijativnost vo realizacijata na

obukite na nastavnicite. Poradi toa neophodno e postojnite

visokoobrazovni institucii, na koi se {koluvaat u~iteli, nastavnici,

vospituva~i, stru~ni rabotnici za osnovnite u~ili{ta (pedagozi,

psiholozi, defektolozi i dr.), da participiraat vo programite za perma-

nentnoto stru~no i pedago{ko usovr{uvawe na nastavnicite i drugite

sorabotnici na osnovnoto u~ili{te. Pritoa, nu`no e da se vospostavat

51

mehanizmi za vrednuvawe i na programite za stru~noto usovr{uvawe. Ova

e eden od najkrupnite problemi vo obrazovanieto na nastavnicite i

u~itelite vo Republika Makedonija.

Biroto za razvoj na obrazovanieto treba da izgotvi plan i

programa za stru~noto usovr{uvawe na vospituva~ite, u~itelite i nas-

tavnicite za uspe{no implementirawe na novite nastavni programi vo

osnovnoto u~ili{te.

H.SORABOTKA SO RODITELITE

Vo razvienite zemji roditelite imaat bitna uloga za podobruvawe

na rabotata na u~ili{teto so nivnite mo`nosti za sorabotka i so

u~estvoto vo odlu~uvaweto za ìvotot i aktivnostite na decata vo

u~ili{teto. Za taa cel sorabotka so roditelite zapo~nuva vo

oddelenieto/ paralelkata na roditelskite sostanoci so nastavnikot (vo

niìte oddelenija) ili so klasniot rakovoditel vo vi{ite oddelenija.

Roditelite zaedno so nastavnikot se dogovaraat za pro{irenite aktiv-

nosti na decata vo u~ili{teto, kako na primer, vo u~ili{tata vo

Slovenija za aktivnostite na u~enicite vo denovite za sport, kultura,

tehnika tehnologija, za nastavata vo priroda, igraornite grupi i za drugi

planirani aktivnosti. Na ovie sredbi roditelite imaat mo`nosti da gi

iznesat svoite zabele{ki za evidentiranite neprijatnosti ili nepravil-

nosti vo vrska so odrùvaweto na nastavata, ocenuvaweto ili za

odnesuvaweto na u~enicite i nastavnicite i za niza drugi pra{awa.

Vo u~ili{tata ima odredeno denovi za razgovor so roditelite.

Koga ima potreba roditelite moàt da dojdat vo u~ili{teto da

razgovaraat neposredno so nastavnikot/u~itelot za uspehot na deteto i da

napravat plan kako da mu pomognat. Za postignuvawe na ovaa cel

nastavnicite i roditelite imaat redovna sorabotka i takvata sorabotka

se vtemeluva vo u~ili{nata praktika.

Roditelite od ista paralelka, t.e. oddelenie izbiraat svoj

pretstavnik vo sovetot na roditelite na u~ili{teto. Tie predlagaat

kandidati za sovetot na u~ili{teto koj{to e najvisok organ na osnovnoto

52

u~ili{te. Vo u~ili{tata vo Slovenija vo sovetot na u~ili{teto, koj{to

ima 11 ~lena, tri mesta pripa|aat na roditelite.

Dokolku ne se postigne razbirawe i ne se najdat dobri re{enija so

nastavnikot za te{kotiite na u~enikot, toga{ sleden sogovornik na

roditelot e klasniot rakovoditel na deteto. Vo slu~aite koga ne moàt

da se najdat re{enija za nastanatite problemi, nadleèn e direktorot.

No, dokolku roditelite i ponatamu smetaat deka u~ili{teto ne gi

razbira nivnite argumenti i deka nivnite deca se obespraveni tie moàt

da se obratat i da pobaraat neposredna pomo{ od u~ili{nata inspekcija.

Vo u~ili{tata postojat jasni pravila {to pla}aat roditelite za

svoite deca, na primer, vo u~ili{tata vo Slovenija roditelite gi

pla}aat tro{ocite za uìna i ru~ek (ako deteto se odlu~i za niv), o{teta

za koristeweto na u~ebnicite (ako se pozajmeni od u~ili{niot fond na

u~ebnici); najmnogu polovina od cenata na tro{ocite za prodolèniot

prestoj na deteto ako e toa potrebno za decata vo V i VI oddelenie na

devetgodi{noto u~ili{te (bidej}i za decata od I do IV oddelenie

tro{ocite za prodolèniot prestoj na u~enicite vo u~ili{teto celosno

gi pla}a dràvata). Roditelite pla}aat del i od tro{ocite za ishranata

i prestojot na decata na nastavata vo priroda.

Dokolku se dogovorat, roditelite vo u~ili{teto moàt da

formiraat fond (i vo nego da vnesuvaat redovno dogovoren iznos na

sredstva) za nabavka na oprema {to e nad voobi~aeniot u~ili{ten

standard. Fondot ima upraven odbor so pretsedatel i ~lenovi od koi

nejmalku trojca pretstavnici se od u~ili{teto. Rabotata na fondot ja

razgleduva sovetot na roditelite i sovetot na u~ili{teto. Seto toa

pomaga da se zgolemuva odgovornosta na roditelite za ìvotot i rabotata

na u~enicite vo u~ili{teto.

Sekoja u~ebna godina roditelite od paralelkata izbiraat svoj

pretstavnik vo sovetot na roditelite na u~ili{teto. Na po~etokot na

u~ebnata godina prviot sostanok na sovetot na roditelite vo u~ili{teto

go svikuva direktorot.

Sovetot na roditelite predlaga programi koi gi nadminuvaat

standardite {to gi nudi u~ili{teto, dava soglasnost na predlozite {to

53

gi dava direktorot za natstandardnite uslugi, dava mislewa za programa-

ta za razvoj na u~ili{teto, godi{niot detalen plan na u~ili{teto i za

izve{tajot na direktorot za rabotata na u~ili{teto. Po potreba ovoj

organ gi razgleduva i izve{taite za nastavata i te{kotiite, àlbite na

roditelite vo vrska so rabotata na u~ili{teto i drugite aktuelni

pra{awa.

Sovetot na roditelite na u~ili{teto izbira od site predloèni

kandidati trojca ~lenovi vo sovetot na u~ili{teto.

Sovetot na u~ili{teto e najvisok organ na javnoto osnovno

u~ili{te. Vo nego ima trojca pretstavnici na osnova~ot, pet pretstav-

nici na vrabotenite vo u~ili{teto i trojca pretstavnici na roditelite.

Tie se izbiraat so tajno glasawe.

Sovetot na u~ili{teto gi ima slednite nadle`nosti:

- go imenuva i razre{uva direktorot;

- gi prifa}a programite za razvoj, godi{niot raboten plan i iz-

ve{taite za ostvaruvaweto na planovite za rabota;

- odlu~uva za mo`noto voveduvawe na programi koi gi nadminuvaat

standardite {to gi nudi u~ili{teto;

- odlu~uva za àlbi vo vrska so statusot na u~enikot;

- odlu~uva za àlbi vo vrska so pravata, obvrskite i odgovornos-

tite na rabotnicite vo u~ili{teto;

- odlu~uva za àlbi na roditelite vo vrska so vospitno-obra-

zovnata rabota vo u~ili{teto.

• Funkciite na stru~nata slu`ba vo u~ili{teto

U~ili{nite pedagozi i psiholozi, a vo nekoi u~ili{ta i

socijalnite rabotnici, socijalnite pedagozi i defektolozi imaat mo{ne

jasni nadle`nosti. Tie im gi davaat site potrebni soveti na u~enicite i

nivnite roditeli, kako i na nastavnicite i u~itelite. So rakovodstvoto

na u~ili{teto sorabotuvaat pri planiraweto i sledeweto na vospitno-

obrazovnata rabota, a u~estvuvaat i vo podgotvuvaweto na planovite za

rabotata i razvojot na u~ili{teto. Za pokompetentno izvr{uvawe na

54

svojata rabota tie se povrzuvaat i so lokalnite i centralnite organi i

institucii {to se nadle`ni za obrazovanieto.

Na primer, vo Republika Slovenija sovetodavnite slu`bi na

u~ili{teto imaat mnogu zna~ajno vlijanie vo razvivaweto na devet-

godi{noto osnovno obrazovanie. Ovie slu`bi imaat nadle`nosti {to se

povrzani so zapi{uvaweto na decata vo u~ili{teto, pri odlu~uvaweto

na u~enicite i roditelite za izbornite predmeti. Tie im davaat soveti

na u~enicite i roditelite i za izborot na programite za diferen-

ciranata nastava po nivoa na sloènost / po maj~in jazik, matematika,

stranski jazik od VII do IH oddelenie. Nivnata sovetodavna rabota e po-

vrzana i so zavr{nata proverka na znaewata na u~enicite vo IH od-

delenie, kako i pri razmisluvaweto na u~enicite i roditelite za zapi-

{uvaweto vo srednoto u~ili{te.

Sovetodavnite slu`bi vo u~ili{teto imaat golema uloga za

razvivawe na kriteriumite za otkrivawe na nadarenite u~enici i pri

planiraweto na programite za rabota so niv, kako i za programite za

rabota so decata so posebni obrazovni potrebi.

Op{t vpe~atok e deka roditelite se maksimalno informirani za

ìvotot vo u~ili{teto, za postigawata na decata i im se nudat razni

mo`nosti za aktivno u~estvo vo ìvotot i rabotata na u~ili{teto.

• [to pokaùva na{eto iskustvo Vo periodot po 1996 godina be{e planirano sorabotkata me|u

u~enicite, nastavnicite i roditelite vo osnovnite u~ili{ta vo na{ata

dràva da se intenzivira i zbogatuva. Na sostanocite na roditelite so

oddelenskiot nastavnik i klasniot rakovoditel na paralelkata vo

predmetna nastava neophodno e da se dogovaraat i da gi planiraat

aktivnostite za podobruvawe na uslovite za vospitno-obrazovnata rabota

ili, pak, za re{avawe na problemite {to se slu~uvaat vo u~ili{niot

ìvot na u~enicite so nepravilnostite pri ocenuvaweto od strana na

nekoi nastavnici i za site drugi pra{awa vo odnesuvaweto me|u

u~enicite i nastavnicite.

55

Se nalaga{e potreba da se vospostavi praktika vo u~ili{tata da

se odredat ~asovi za razgovor na roditelite so nastavnicite po oddelni

predmeti, a za u~enicite koga imaat te{kotii vo nastavata da se

dogovorat i da odredat na~ini kako da im pomognat.

Roditelite od oddelenieto neophodno be{e da izbiraat svoj

pretstavnik vo sovetot na roditelite na u~ili{teto, a sovetot na

roditelite da izbira pretstavnici vo sovetot na u~ili{teto. Roditelite

vo u~ili{niot odbor imaat najmalku trojca ~lenovi.

Me|utoa, so Zakonot, a, isto taka, i vo praktikata ne se regulirani

nadle`nostite na sovetot na roditelite vo u~ili{teto. Poradi toa

prili~no e zapostaveno nivnoto vlijanie vo organiziraweto na ìvotot

i rabotata na u~enicite i nastavnicite vo u~ili{teto, a osobeno vo

razivaweto na programite i planovite za rabota i za razvojot na

u~ili{teto.

Roditelite gi prezemaat obvrskite navreme da gi pla}aat tro{o-

cite za svoeto dete vo u~ili{teto, pa sepak, i za ovie pra{awa nema

utvrdeno jasni pravila.

Nema sozdadeno praktika za sozdavawe u~ili{ni fondovi so raz-

raboteni pravila za participirawe sredstva na roditelite vo fondovite

i kriteriumi za na~inot na upravuvawe so u~ili{nite fondovi i za

namenskoto tro{ewe na sredstvata.

Roditelite imaat pravo da dobivaat informacii za rabotata i

ìvotot na u~enicite vo u~ili{teto, da se zapoznavaat so postigawata vo

nastavata i drugite aktivnosti. Vo soglasnost so programata za rabota

tie moàt da u~estvuvaat i vo realizacijata na oddelni sodrìni so

u~enicite vo u~ili{teto i drugi sli~ni aktivnosti koi imaat zna~ewe

za vospitanieto i obrazovanieto.

U~enicite imaat odgovornost redovno da ja sledat nastavata, da

sorabotuvaat so nastavnicite i drugite u~enici, aktivno da u~estvuvaat

vo nastavata, da gi po~ituvaat pravilata za redot, na~inot na odnesuvawe

i prifatenite normi {to se odnesuvaat na zaedni~kiot ìvot i rabota

na u~enicite i nastavnicite vo u~ili{teto. Sepak, nema sozdadeno

praktika za zapoznavawe na roditelot, koga go zapi{uva svoeto dete vo

56

u~ili{teto, so planot za rabota na u~ili{teto, so nastavnicite na

u~ili{teto, so pravata i odgovornostite na u~enikot i roditelite, a,

isto taka, i so dol`nostite na u~ili{teto i na nastavnicite.

HI. UÊBNICI, PRIRA^NICI I RABOTNI TETRATKI

Vo razvienite zemji sekoe u~ili{te ima obvrska da sozdava svoj

fond na u~ebnici za da moàt u~enicite da gi pozajmat od u~ili{nata

biblioteka onie kompleti {to }e im bidat potrebni za nastavata i

u~eweto vo svoeto oddelenie. Za taa cel u~ili{teto pri krajot na

nastavata gi zapoznava roditelite za site u~ebnici {to }e im bidat

potrebni na u~enicite za slednoto oddelenie. Roditelite, dokolku

pokaàt interes, moàt da se prijavat za pozajmuvawe na u~ebnicite od

u~ili{niot fond (no toa ne e zadolìtelno). Za pozajmenite u~ebnici vo

Slovenija, na primer, roditelite vo u~ili{tata pla}aat najmnogu edna

tretina od pazarnata cena na u~ebnicite na nekolku rati. Finansiskite

sredstva {to se sobiraat za koristeweto na u~ebnicite u~ili{teto gi

tro{i isklu~ivo namenski za kupuvawe novi u~ebnici (za obnovuvawe na

u~ebnicite vo u~ili{niot fond).

Rabotnite tetratki ne se pozajmuvaat na u~enicite bidej}i vo niv

se zapi{uvaat re{enijata na zada~ite i drugi tekstovi i poradi toa ne

moè da gi upotrebuva drug u~enik.

Za izrabotkata i pe~ateweto na u~ebnicite ima postaveno visoki

standardi, a se vr{i i stru~no vrednuvawe na u~ebnicite. Na primer, vo

Slovenija Zavodot za {kolstvo kontinuirano raboti na vrednuvaweto

na u~ebnicite, prira~nicite i drugata literatura za vospitno-obrazov-

nata rabota vo osnovnite u~ili{ta.

Vo na{ata dràva so Zakonot za osnovno obrazovanie Biroto za

razvoj na obrazovanieto ima nadle`nosti da podgotvuva godi{en plan za

izdavawe u~ebnici, da razviva Koncepcija za u~ebnik i metodologija i

kriteriumi za vrednuvawe na u~ebnicite. Osven toa i so Zakonot za

Biroto za razvoj na obrazovanieto od ovaa godina zna~itelno se zgoleme-

ni negovite nadle`nosti vo ovaa oblast.

57

Osven {to predlaga programi za izdavawe u~ebnici za osnovnoto

obrazovanie i za drugite nivoa na obrazovanieto, nadle`nostite na

Biroto se pro{ireni za vrednuvawe na u~ebnicite i detskite spisanija.

Biroto dava mislewe za usoglasenosta na rakopisite za u~ebnicite so

Koncepcijata za u~ebnik i nastavnite programi. So seto toa se sozdava

osnova da se razviva stru~no-nau~en sistem na postapki, instrumenti,

metodi i kriteriumi za vrednuvawe na u~ebnicite, detskite spisanija i

drugata literatura {to se koristi vo u~ili{teto.

Navedenite sistemski promeni treba realno da pomognat da se

nadminuvaat slabostite vo pi{uvaweto i odobruvaweto na rakopisite na

u~ebnicite za upotreba vo osnovnite u~ili{ta. So Zakonot za osnovno

obrazovanie postaveni se barawa da se zgolemi odgovornosta na

u~ili{teto do krajot na nastavata vo vtoroto polugodie da napravi izbor

na u~ebnicite i da gi zapoznava roditelite i u~enicite koi u~ebnici }e

im bidat potrebni vo slednoto oddelenie. U~ili{teto treba da ja

prezema odgovornosta za izborot na u~ebnicite i za napraveniot izbor da

go izvesti Ministerstvoto za obrazovanie i nauka - odnosno Biroto za

razvoj na obrazovanieto.

HII. DRUGI RELEVANTNI ANALIZI I ISTRA@UVAWA2

Op{to zemeno, u~enicite mnogu malku u~estvuvaat vo odlu~uva-

weto za raboti {to se vo vrska so u~ili{niot ìvot, nemaat mo`nost da

dobijat relevantni informacii, nitu da go kaàt svoeto mislewe za da

vlijaat vrz odlukite koi se donesuvaat vo u~ili{teto. Odnosot na

nastavnicite moè da se opi{e kako za{titni~ko/potcenuva~ki i ne go

pottiknuva kaj u~enicite razvivaweto na potrebata od u~estvo, nitu im

obezbeduva na decata alatki so koi }e moàt da se izborat za zadovoluva-

we na nivnite potrebi i interesi.

Demokratskite proceduri ne se po~ituvaat nitu vo izborot na

strukturite vo koi u~estvuvaat u~enicite, nitu, pak, se prisutni vo

kontekst na raboteweto i odlu~uvaweto vo ramkite na u~ili{teto.

2 U~ili{te po merka na deteto, ekspertska grupa MON i UNICEF, 2006.

58

Roditelite se mnogu oskudno informirani i otsustvuva mo`nosta

za nivno vlijanie vrz slu~uvawata vo u~ili{teto. Vo u~ili{tata se

formiraat zakonski predvidenite tela vo koi u~estvuvaat roditelite, no

ne se sozdadeni mehanizmi i proceduri koi bi ovozmoìle nivno

vistinsko u~estvo vo odlu~uvaweto.

Konvencijata za pravata na deteto ne e {iroko distribuirana do

decata, a nastavnicite imaat mali poznavawa na vrednostite koi se pro-

moviraat so nea i imaat otpor kon implementacijata na Konvencijata vo

praktikata. Edno od najrasprostranetite tvrdewa me|u nastavniot kadar

e deka decata imaat premnogu prava koi im se po~ituvaat, a nemaat

soodvetni obvrski. Konvencijata ne se promovira me|u roditelite, a

soznanijata na u~enicite od ovaa oblast ne se primenuvaat vo praktikata.

Vo u~ili{tata se odviva nastavata po istorija koja e etnocen-

tri~na, odnosno orientirana e na etnikumot na ~ij jazik se odviva

nastavata, a sodrìnite za drugite {to postojat vo u~ebnicite se

ignoriraat. Nastavniot kadar smeta deka u~ili{teto ne e faktor koj

moè da vlijae ne me|uetni~kite odnosi vo zemjata.

Materijalite za u~ewe se seriozno optovareni so rodovi

stereotipi i toa ne samo vo odnos na sodrìnata, tuku u{te poizrazeno

vo ilustrativniot materijal. Osven toa, nastavniot kadar vo celost nema

dovolna obuka za sproveduvawe nastava so rodovo korektna sodrìna i

pristap.

Pove}eto u~ili{ta nemaat uslovi za da se prilagodat na decata so

posebni obrazovni potrebi. U~ili{tata pokaùvaat golema rezerva kon

vklu~uvaweto na decata so posebni obrazovni potrebi vo redovnata

nastava, bidej}i nastavniot kadar ne e osposoben da raboti so ovie deca,

a u~ili{tata nemaat defektolozi i druga soodvetna stru~na slu`ba.

Mnogu mal del od nastavata se povrzuva so sekojdnevniot ìvot i

prakti~nite potrebi na decata.

Nastavata ne e individualizirana. Aktivnostite na pou~uvaweto i

u~eweto se prilagodeni na prose~niot u~enik/dete koe u~i samo ili so

drugite vo uslovi koi se nesoodvetni za kooperativnost. Site deca u~at

59

od isti izvori nezavisno od nivnite individualni potencijali i po-

stigawa.

Dopolnitelnata i dodatnata nastava prakti~no re~isi i ne funk-

cioniraat, iako postojat na deklarativno nivo.

Vo u~ili{tata postoi visok prag na tolerancija kon nasilni~ko

odnesuvawe. Vo mnogu u~ili{ta, duri, i fizi~koto kaznuvawe od strana

na nastavnicite se smeta za prifatliva disciplinska merka. Nitu

u~enicite, nitu nastavnicite ne se na sistematski na~in obu~eni so

ve{tini za spravuvawe so nasilstvo. Op{to zemeno, osven preku proek-

tni aktivnosti, vo u~ili{tata otsustvuva sistematska edukacija na ì-

votni ve{tini (life skills).

HIII. PREVOZ NA UÊNICITE DO UÎLI[TETO I DO NIVNIOT DOM

Vo razvienite dràvi u~enicite koi ìveat vo naselbi {to se

oddale~eni pove}e od 2, 3 ili pove}e kilometri od u~ili{teto imaat

pravo, spored Zakonot, na besplaten prevoz do u~ili{teto. Za prevozot

na u~enicite mora da se dogovorat nadle`nite organi vo op{tinata,

u~ili{teto i roditelite i da obezbedat finansiski sredstva. Prevozot

go organizira u~ili{teto, a nekoi u~ili{ta moè da imaat i svoj

u~ili{ten avtobus ili barem mini avtobus.

Na primer, vo Slovenija u~enicite od I oddelenie (koi odat vo

u~ili{te na 6-godi{na vozrast) imaat pravo na besplaten prevoz bez

ogled na oddale~enosta na u~ili{teto. U~ili{teto, roditelite i

op{tinata se dogovaraat za prevozot na decata do u~ili{teto. Po

zavr{uvaweto na nastavata u~enicite od I oddelenie vedna{ se

prefrlaat vo u~ili{niot avtobus dokolku e usoglasen vozniot red, a vo

sprotivnost za decata ima organiziran prodolèn prestoj vo u~ili{teto

do poa|awe na u~ili{niot avtobus.

Dokolku deteto e vklu~eno vo grupite za prodolèn prestoj {to

trae podolgo od vremeto koga poa|a u~ili{niot avtobus, toga{ deteto od

u~ili{teto go prezemaat roditelite i tie imaat obvrska da se griàt za

negoviot prevoz do svojot dom.

60

Vo na{ata dràva ima organiziran prevoz za u~enicite koi ìveat

vo naselbi oddale~eni nad 2 kilometri od u~ili{teto. U~ili{teto i

roditelite se dogovaraat za prevozot na decata. Me|utoa, za u~enicite

koi imaat pomalku ~asovi vo redovnata nastava vo tekot na u~ili{niot

den, vo sporedba so drugite u~enici od povisokite oddelenija so koi e

organiziran zaedni~ki prevoz, nema potemelno osmisleni aktivnosti

dodeka prestojuvaat vo u~ili{teto.

Toa ima mo{ne negativno vlijanie na nivniot uspeh, a pokraj toa se

zgolemuva i nivnata optovarenost bidej}i site u~ili{ni zada~i treba da

gi ispolnat otkako }e dojdat izmoreni vo svojot dom. Od ovie pri~ini

treba da se planira i usoglasi prevozot na u~enicite, a vremeto dodeka se

vo u~ili{teto da bide planirano i ispolneto so aktivnosti na u~enicite

i nastavnicite za uspe{no ispolnuvawe na u~ili{nite zada~i.

HIV. ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA KAKO OSNOVA ZA PROMENITE

Od u~ebnata 2005/06 godina vo osnovnoto u~ili{te vo podgotvi-

telnata godina se zapi{uvaat decata koi do krajot na kalendarskata

godina }e napolnat 6 godini. Sepak, zna~itelen broj od decata od

ruralnite krai{ta i od semejstvata so ponisko obrazovanie vo posiro-

ma{nite sredini ne gi posetuvaat grupite za podgotvitelnata godina vo

u~ili{tata nitu vo gradinkite. Zatoa se zapi{uvaat vo I oddelenie na 7-

godi{na vozrast bez neophodnata podgotovka za osnovnoto u~ili{te, a

osven toa ne e postignato nitu optimalno povrzuvawe (organizaciono i

sodrìnsko) na vospitnata rabota od podgotvitelnata godina so

oddelenskata nastava vo osnovnoto u~ili{te.

Od ovie pri~ini ima potreba za razvivawe nov nastaven plan i

novi nastavni programi so koi }e se postigant slednite efekti: 1) na site

deca da im se garantira poddr{ka vo najzna~ajniot period vo nivniot

razvoj; 2) da se garantiraat podobri mo`nosti za kontinuirano u~ewe za

site deca na u~ili{na vozrast od 6 do 14 godini vo osnovnoto u~ili{te;

3) da se namali optovarenosta na u~enicite po oddelni predmeti so

naglasuvawe na metodite na aktivno u~ewe, reducirawe na sporednite

61

sodrìni, pogolema korelacija i povrzuvawe na nastavnite predmeti i

sl.

Vo u~ili{tata {to rabotat samo vo edna smena nu`no e da se

organizira prodolèn prestoj osobeno za u~enicite od I do III oddelenie,

a po potreba i od IV do VI oddelenie. So pro{irenite programi vo tekot

na rabotniot den u~enicite i nastavnicite }e imaat pove}e mo`nosti

(kako vo u~ili{tata vo razvienite dràvi) po zadolìtelnata nastava vo

u~ili{teto da gi izgotvuvaat doma{nite zada~i, nastavnicite da

odrùvaat pove}e ~asovi za u~enicite so problemi vo u~eweto, da gi

organiziraat redovno ~asovite za dopolnitelnata i dodatnata nastava,

u~enicite me|usebno da sorabotuvaat niz razli~ni aktivnosti, da se

relaksiraat i zabavuvaat. So novata organizacija na rabotniot den vo

u~ili{teto }e se namaluva optovarenosta na u~enicite vo slobodnoto

vreme vo semejstvoto za usvojuvawe na sodrìnite, izrabotka na doma{-

nite zada~i, kako i za podgotvuvawe za nastavata vo naredniot den.

Analizite i iskustvoto pokaùvaat deka vo tekot na u~ebnata

godina vo osnovnoto u~ili{te ne e najdobro organizirana nastavata so

~etirite t.n. trimese~ja i dve polugodija. So ograni~enoto traewe na

trimese~jata se sozdava optovarenost na u~enicite poradi zabrzana

obrabotka na nastavnite sodrìni, prenaglaseno koristewe na testovi za

proverka na znaeweto, zabrzana izrabotka na pismenite raboti i namesto

da se postigne kontinuirano sledewe, utvrduvawe i ocenuvawe na

znaewata i ve{tinite mnogu pove}e se zapazuva samo formalnata strana

da se ocenat u~enicite na trimese~jata, polugodieto i na krajot na

godinata.

So organizacijata na nastavnata godina vo tri periodi moè da se

dobijat slednite prednosti: 1) da se ovozmoì potemelno planirawe na

nastavata i aktivnostite: 2) mnogu potemelno da se planiraat ~asovite za

utvrduvawe i ocenuvawe na znaewata; 3) vo zavisnost od efektite navreme

da se prezemaat merki za organizirawe na dopolnitelnata i dodatnata

nastava, preispituvawe na metodite {to se koristat vo nastavata i

u~eweto od strana na nastavnicite i u~enicite; 4) da se dobijat validni

62

ocenki kolku se postiganti o~ekuvanite rezultati vo oddelni periodi vo

tekot na nastavnata godina, a so toa i vo {okoluvaweto na u~enicite.

So nastavnite programi od po~etokot na {koluvaweto vo prviot

period na osnovnoto obrazovanie (od I do III oddelenie) ima potreba da se

ovozmoì postapno i temelno planirawe na celite, sodrìnite i

aktivnostite za da se postigne pogolema usoglasenost na nastavata i

u~eweto so individualnite razliki na u~enicite. Nu`no e celite da se

rasporedat na celiot period od I do III oddelenie za da moàt u~enicite

niv da gi postigant so razli~na brzina vo u~eweto do krajot na III

oddelenie.

Za site predmeti {to }e bidat zastapeni vo nastavniot plan ima

potreba da se izrabotat i donesat novi nastavni programi koi }e bidat

optimalno soobrazeni na razvojnite karakteristiki i na~inot na u~ewe

na u~enicite vo oddelni razvojni periodi. So novite nastavni programi

}e bide ovozmoèno da se ispolnat slednite barawa za sovremenoto

obrazovanie: 1) da se utvrdat osnovnite i povisokite znaewa i

sposobnosti po oddelenija za oddelni predmeti, a posebno za sekoj

razvoen period na osnovnoto u~ili{te; 2) i da se vodi postapna, no

temelna grià za nivoto na znaewa i razvojot na sposobnostite na

u~enicite vo klu~nite razvojni periodi vo prvite tri oddelenija, a

posebno do VI oddelenie i vo zavr{niot period na devetgodi{noto

osnovno obrazovanie.

Ima potreba so noviot nastaven plan i so nastavnite programi da

se postigne postapno i temelno planirawe ne samo na nastavata po

zadolìtelnite i izbornite predmeti, tuku i za redovno odrùvawe na

~asovite za individualna i zaedni~ka pomo{ na u~enicite so problemi

vo u~eweto, dopolnitelnata nastava za u~enicite na koi im e potrebna

odredena pomo{ po oddelni predmeti vo tekot na nastavnata godina i

dodatnata nastava za nadarenite u~enici. Porealno }e moè da se

planiraaat i drugite vonnastavni aktivnosti na u~enicite.

Stru~nite timovi / komisii za izrabotka na nastavnite programi

moàt da gi iskoristat nau~nite, stru~nite dostignuvawa i iskustvoto,

{to se odnesuva, pred s#, za celite i sodrìnite na nastavata i za

63

postapno i temelno odreduvawe na o~ekuvanite znaewa i ve{tini.

Nastavnite programi da se oslobodat od premnogu faktografija i spored-

ni sodrìni, a nastavnite celi da se raspredelat i sistematiziraat na

emocionalniot, socijalniot, soznajniot, psihomotorni~kiot i moralniot

razvoj na u~enicite.

Vo novite nastavni programi da se planiraat soodvetni metodi vo

nastavata i poukata so koi }e se pottiknuva interesot, kako i metodi i

oblici na nastava {to se soobrazeni na vozrasta i sposobnostite na

u~enicite. Vo vi{ite oddelenija da se naglasi u~eweto so metodot na

otkrivawe na znaeweto, primena na eksperimenti, obidi, ve`bi i re{a-

vawe na problemi.

So nastavnite programi da se planiraat dovolno nastavni ~asovi

za nastavnicite i u~enicite za povtoruvawe i utvrduvawe na sodrìnite,

za usno proveruvawe i ocenuvawe na znaeweto, pove}e ~asovi za razgovori

i postavuvawe pra{awa me|u u~enicite i nastavnicite (za da se ovozmoì

pogolema vospitna ulogi na nastavnicite).

U~enicite da zapo~nat so izu~uvaweto na prviot stranski jazik od

I oddelenie na 6-godi{na vozrast so koristewe na metodite {to se soob-

razeni na razvojnite sposobnosti na decata (kako vo u~ili{tata vo drugi-

te dràvi vo Evropa) i podolg period vo tekot na {koluvaweto na

u~enicite vo osnovnoto u~ili{te. Taka, u~enicite mnogu porealno i po-

sigurno }e moàt da go izu~uvaat vtoriot stranski jazik od VI do IH

oddelenie.

Za sozdavawe ednakvi mo`nosti vo obrazovanieto u~ili{teto

treba da vodi grià za site u~enici, a toa }e se postigne dokolku na

krajot na nastavnata godina vo treto oddelenie se pravat pismeni

interni proverki na znaewata. So niv }e se proveruva kolku se

postignati o~ekuvanite rezultati {to se planirani so nastavnite

programi. Dodeka, pak, po zavr{uvaweto na VI oddelenie moè da se vr{i

dobrovolno proveruvawe na znaewata, a posebno po maj~in jazik,

matematika i po stranskiot jazik {to go izu~uvaat u~enicite.

Na krajot na IH oddelenie ima potreba da se vovede zadolìtelno

nacionalno proveruvawe na znaewata, za site u~enici, po maj~in jazik,

64

matematika i za tret predmet od zadolìtelnite predmeti {to }e go

odredi ministerot. Rezultatite na nacionalnoto proveruvawe na znaewa-

ta treba da se koristat kako dodatni pokazateli za postigawata na u~eni-

cite.

So promenite treba da se ispolnat evropskite preporaki za

individualizirana i diferencirana nastava, so sozdavawe mo`nosti za

izbor na predmeti vo zavr{niot period na osnovnoto obrazovanie i so

pogolema grià za interesot na sekoj u~enik, t.e. so po~ituvawe na

negovite sposobnosti, interesi i o~ekuvawa. Osobeno ima potreba od

mnogu pogolema grià za nadarenite u~enici, kako i za u~enicite so

te{kotii vo u~eweto.

Vo soobraznost so opredelbata za planirano vklu~uvawe na site

u~enici so posebni obrazovni potrebi vo osnovnite u~ili{ta treba da se

sozdavaat uslovi nastavata da se organizira vrz osnova na vidot i

stepenot na pre~kite, te{kotiite vo razvojot na decata i da se sledi kako

i kolku se ispolnuvaat o~ekuvanite rezultati {to se odredeni so

programite za osnovnoto obrazovanie. U~ili{teto treba da se soobra-

zuva na potrebite na decata, no, isto taka, treba da se soobrazuvaat i

organizacijata i na~inite na proveruvawe na znaeweto i napreduvaweto

na u~enicite, kako i rasporedot na ~asovite za nastavata, za dopolnitel-

nata stru~na pomo{ na u~enicite so posebni obrazovni potrebi.

Neophodno e da se inovira inicijalnoto obrazovanie na nastav-

nicite i da se donesat programi za obuka na nastavnicite za dosledna pri-

mena na novite nastavni programi i metodite za aktivno u~ewe vo nasta-

vata. Za taa cel se o~ekuva vo inicijalnoto obrazovanie na nastavnicite

da se obezbedi pogolema zastapenost na pedago{kite i psiholo{kite

disciplini, kako i na metodskite ve`bi za idnite nastavnici.

Vo osnovnoto u~ili{te ne moè pove}e da se odloùva potrebata

za redovno i objektivno sledewe i ocenuvawe na postigawata na u~eni-

cite. Golema pridobivka }e bide dokolku zaìvee modelot proveru-

vaweto i ocenuvaweto da stane sostavna komponenta pri planiraweto na

nastavata po sekoj nastaven predmet vo osnovnoto u~ili{te. Posebno ovoj

65

aspekt treba da se razrabotuva i vo koncepciite i planovite za izdavawe-

to na novite u~ebnici.

Vo u~ili{teto, a posebno vo obrazovnata politika prednost }e

bide ako se vospostavat jasni pravila {to pla}aat roditelite za svoite

deca od I do III oddelenie, kako i vo pogornite oddelenija. Pritoa mora da

zajaknat nadle`nostite na sovetot na roditelite vo u~ili{teto i da se

sozdavaat u~ili{ni fondovi vo koi }e doniraat sredstva roditelite i

drugite organizacii i poedinci za sozdavawe podobri uslovi za nastavata

i u~eweto.

Posebno aktuelna e potrebata mnogu potemelno da se osmisli rabo-

tata na sovetodavnata slu`ba vo osnovnoto u~ili{te (pedagozi, psiho-

lozi, defektolozi i sl.) i da se vodi pogolema grià za stru~nata obuka

na ovie kadri za ispolnuvawe na sovetodavnata i stru~nata rabota so

u~enicite, roditelite i nastavnicite vo osnovnoto u~ili{te.

Pritoa mnogu pove}e treba da zajakne griàta na dràvata za

sozdavawe i izdavawe na pokvalitetni u~ebnici, prira~nici i druga

literatura (detski spisanija i sl.), za poddr{ka na vospitno-obrazovnata

rabota i za ispolnuvawe na celite na vospitanieto i obrazovanieto vo

osnovnoto u~ili{te.

66

KONCEPCIJA

ZA DEVETGODI[NO OSNOVNO VOSPITANIE I OBRAZOVANIE

II DEL

67

I. V O V E D

Vo Ustavot na Republika Makedonija i vo Zakonot za osnovno

obrazovanie postoi osnova za razvivawe na nastaven plan so nastavni

programi za devetgodi{no osnovno vospitanie i obrazovanie. Trgnuvaj}i

od analizata na osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija, kako i

na zadolìtelnoto obrazovanie vo drugi dràvi vo Evropskata unija,

izgotven e predlog za redefinirawe na razvojnite celi i nov nastaven

plan i nastavni programi za osnovnite u~ili{ta so koi{to }e se podob-

ruva sodrìnata, organizacijata i kvalitetot na osnovnoto vospitanie i

obrazovanie.

Za razvivaweto na predloènite promeni zemeni se predvid

dostigawata na naukata za obrazovanieto i vospitanieto, preporakite na

Sovetot na Evropa i na drugi me|unarodni organizacii, a osobeno, nas-

tavnite planovi i iskustvoto vo osnovnoto i zadolìtelnoto obrazova-

nie vo Avstrija, Velika Britanija, Germanija, Francija, Danska, Finska,

[vedska, Slovenija, Hrvatska i vo drugi dràvi. Osobeno, posebno

vnimanie e posveteno na iskustvoto {to e steknato so razvojnite

istraùvawa i inovaciite vo nastavata vo golem broj osnovni u~ili{ta

vo Republika Makedonija. Vo toj pogled pove}eto od predloènite re{e-

nija vo Koncepcijata za devetgodi{noto osnovno vospitanie i obrazova-

nie, vsu{nost, se proveruvani vo na{ata pedago{ka praktika. Me|utoa za

nekoi od niv sosema e razbirlivo deka }e bide potrebna natamo{na

razrabotka i konkretizacija vo zavisnost i od uslovite vo osnovnite

u~ili{ta.

Taka, od seto steknato iskustvo vo izminatite godini neophodno

be{e pronao|awe na model za razvoj na osnovnoto vospitanie i obra-

zovanie, kako i za transformacija na osnovnite u~ili{ta spored razvoj-

nite celi, noviot nastaven plan i drugite re{enija na taka vospostave-

niot sistem. Za taa cel zemaj}i gi predvid dolgogodi{nata tradicija i

iskustvoto vo razvojot na obrazovanieto vo Republika Makedonija i

Republika Slovenija (razvivani na isti osnovi i principi vo porane{-

niot sistem), kako i promenite {to se voveduvaa vo predu~ili{noto,

68

osnovnoto i srednoto obrazovanie vo periodot na tranziciite na dvete

dràvi, koi vo po~etniot period zapo~naa da se odvivaat spored

pribli`no sli~ni celi, se proceni deka najkorisno moè da bide iskust-

voto na Republika Slovenija vo razvojot i gradeweto na sistemot na

osnovnoto vospitanie i obrazovanie vo Republika Makedonija.

Vakviot stav se potkrepuva so slednive argumenti: vo dvete dràvi

se ostvaruvaa nastavni planovi za zadolìtelno osumgodi{no

obrazovanie so koi temelno se redefinirani celta i principite na

obrazovanieto vo pravec na osposobuvawe na mladite za ìveewe i

rabota vo demokratsko gra|ansko op{testvo. Poslednava decenija, isto

taka, postoi opredelba za razvivawe na modelot na devetgodi{no

zadolìtelno obrazovanie koj{to e razvien vo soobraznost so razvojnite

karakteristiki na u~enicite vo oddelni razvojni periodi kako {to e vo

Republika Slovenija i vo drugi razvieni dràvi na EU.

Vo prilog na ovaa opredelba mnogu va`no e toa {to me|u obra-

zovnite institucii od Republika Slovenija i od Republika Makedonija

postoi dolgogodi{na sorabotka, kako i toa {to Republika Slovenija us-

pe{no gi ima sprovedeno reformite na site nivoa na obrazovanieto, a

osobeno vo osnovnoto obrazovanie.

Posebno se zna~ajni bliskosta i sovpa|aweto na razvojno-istraù-

va~kite proekti za inovirawe na nastavniot proces so voveduvaweto na

interaktivnata nastava i aktivnoto u~ewe vo osnovnoto obrazovanie,

koristeweto na iskustvata za opisno ocenuvawe (poseta i obuka na sovet-

nici od Makedonija vo Slovenija); i iskustvoto od Republika Slovenija,

a osobeno od Kralstvoto Holandija za voveduvaweto na nacionalnoto

ocenuvawe na u~enicite vo oddelenska i predmetna nastava vo osnovnite

u~ili{ta na na{ata dràva.

Isto taka, iskustvoto od Republika Slovenija, kako najsoodvetno

na razvojot na na{iot obrazoven sistem i najblisko do razvienite dràvi

na EU, e prifateno i so Nacionalnata programa za razvoj na obrazova-

nieto vo Republika Makedonija od 2005-2015 godina.

Vo soglasnost so dosega{noto iskustvo za razvivawe na konceptot

za voveduvawe devetgodi{no osnovno obrazovanie, se nametnuva potreba-

69

ta ne samo za donesuvawe nov nastaven plan i nastavni programi, tuku i za

formirawe na drugite elementi na sistemot na osnovnoto obrazovanie

so ednovremeno donesuvawe nov zakon za osnovno obrazovanie, kako i so

prezemawe natamo{ni merki za podobruvawe na uslovite vo u~ili{tata

so pro{iruvawe na prostorot, obezbeduvawe oprema, kako i so zgolemu-

vawe na finansiskite sredstva, zajaknuvawe na griàta za odrùvawe na

prostorot i opremata za nastavata i drugite aktivnosti na u~enicite vo

osnovnite u~ili{ta.

So koordinirani merki me|u dràvnite i lokalnite organi za

obrazovanieto, u~ili{tata i roditelite, }e moè da se sozdava podobra

osnova za postepeno primenuvawe vo praktikata na noviot nastaven plan,

novite nastavni programi, a so toa i za razvivawe na integrativen

kurikulum za podobruvawe na vospitanieto i obrazovanieto na decata vo

osnovnite u~ili{ta.

II. PRINCIPI NA OSNOVNOTO VOSPITANIE I OBRAZOVANIE

• Princip na demokrati~nost

Osnovnoto vospitanie i obrazovanie e zadolìtelno i dostapno za

site deca bez ogled na nivniot rod, socijalnoto i kulturnoto poteklo,

veroispovedta, nacionalnata pripadnost i razli~nite fizi~ki i psihi~-

ki sposobnosti.

Vospitanieto i obrazovanieto treba da bide naso~eno vrz razvojot

na li~nosta na deteto i temelnite ~ovekovi vrednosti: neprikosnovenost

na ~ovekoviot ìvot, individualnata sloboda, integritetot, dostoin-

stvoto i ednakvi prava za site lu|e. Vo soglasnost so ovie vrednosti

u~ili{teto sozdava uslovi za jaknewe na individualnoto ~uvstvo za pra-

vednost, tolerancija i odgovornost.

Istovremeno, osnovnoto u~ili{te treba da gi ohrabruva u~enicite

da ja otkrivaat svojata posebnost kako individui i aktivno da se pod-

gotvuvaat za odgovoren ìvot vo demokratsko gra|ansko op{testvo.

Osnovnoto u~ili{te treba da im garantira na u~enicite ednakvi

mo`nosti za natamo{no obrazovanie vo srednoto u~ili{te.

70

Na licata koi od razli~ni pri~ini ne go oformile devetgodi{-

noto zadolìtelno obrazovanie, treba da im se ovozmoì toa da go

napravat vo osnovnoto obrazovanie za vozrasnite.

• Princip na nediskriminacija U~ili{teto }e gi prezeme site potrebni merki da obezbedi

za{tita na deteto (u~enikot) od site formi na diskriminacija vo tekot

na negoviot prestoj vo u~ili{teto i odvivaweto na site aktivnosti vo

vospitno-obrazovniot proces. U~ili{teto }e promovira i ovozmoì

ostvaruvawe na pravata na sekoj u~enik i uìvawe na plodovite na

vospitno-obrazovniot proces bez nikakva diskriminacija bazirana na

rasata, bojata na koàta, polot, jazikot, veroispovedta, politi~koto ili

drugo ubeduvawe, nacionalnoto, etni~koto ili socijalnoto poteklo,

imotnata sostojba, onesposobenosta ili drug status na deteto, ili na

negoviot roditel ili zakonit staratel.

• Princip na po~ituvawe na individualnite razliki me|u u~enicite

Vo osnovnoto vospitanie i obrazovanie treba da se sozdavaat mo`-

nosti sekoe dete maksimalno da gi razviva svoite predispozicii, inte-

lektualnite i fizi~kite sposobnosti i nadarenost. Nastavata i drugite

aktivnosti vo osnovnoto u~ili{te treba da se usoglaseni so individual-

nite razliki me|u u~enicite i so na~inot i brzinata vo u~eweto i napre-

duvaweto na sekoj u~enik. Na toj na~in }e se primenuvaat i razli~ni me-

todi za motivirawe i podu~uvawe, nastavni sodrìni {to odgovaraat na

individualnite potrebi i mo`nosti na u~enicite i razli~ni vidovi na

individualizirana nastava {to }e obezbedi po~ituvawe na razlikite i

specifi~nostite na detskiot razvoj, brzinata na napreduvaweto vo u~e-

weto i nadarenosta na deteto.

Nastavnicite i u~ili{teto imaat posebna odgovornost kon u~e-

nicite koi od razli~ni pri~ini imaat te{kotii vo u~eweto i postignu-

vaweto na obrazovnite celi, {to doa|a do izraz so prilagoduvaweto na

71

sodrìnite i metodite vo nastavata kon razli~noto tempo na u~ewe i

napreduvawe na u~enicite.

• Princip na celosen razvoj na li~nosta na u~enikot

Na site u~enici vo osnovnoto vospitanie i obrazovanie treba da

im se garantira redovno kontinuirano {koluvawe vo osnovnoto u~ili{-

te i da im se ovozmoì da steknuvaat znaewa, iskustva i ve{tini vo soz-

najnoto, emocionalnoto, socijalnoto i psihomotornoto podra~je. Zatoa,

vo planiraweto i vo procesot na nastavata i u~eweto treba da se po~itu-

vaat zakonitostite vo razvojot na u~enicite, a osobeno da im se ovozmoì

postapno i porelaksirano napreduvawe od eden vo drug kvalitativen ste-

pen i specifi~en period vo u~eweto.

Isto taka, osnovnoto u~ili{te treba da bide povolna sredina vo

koja{to na u~enicite }e im se obezbedi pravilen socijalen i emociona-

len razvoj i poddr{ka na fizi~koto i mentalnoto zdravje na u~enicite.

• Princip na najdobar interes na deteto

Vo tekot na celiot vospitno-obrazoven proces i prestojot na

deteto vo u~ili{teto od primarno zna~ewe se negovite interesi. Site

vozrasni u~esnici vo vospitno-obrazovniot proces ({to gi podrazbira

site vraboteni vo u~ili{teto, roditelite i zaednicata) vo na~inot na

izveduvawe na aktivnostite, re{enijata koi se nosat i svoeto odnesuva-

we, sekoga{ }e vodat smetka za najdobriot interes na deteto.

• Princip na aktivno u~estvo na u~enicite vo ìvotot na u~ili{teto

U~ili{teto }e ovozmoì aktivno u~estvo na u~enikot vo odviva-

weto na site aktivnosti vo u~ili{teto koi se odnesuvaat na nego. Ova

podrazbira: a) obezbeduvawe atmosfera i uslovi {to }e gi stimuliraat

u~enicite da formiraat svoe sopstveno mislewe i slobodno da go

izrazuvaat toa mislewe i b) gradewe mehanizmi i proceduri koi }e im

72

ovozmoàt na u~enicite da vr{at soodvetno vlijanie vrz odlukite i

slu~uvawata vo u~ili{teto.

Ovoj princip go sodrì pravoto na sekoe dete da bara, da prima i

dava informacii, da u~estvuva vo procesite na odlu~uvawe i da se

zdruùva so drugite deca zaradi posoodvetno formulirawe i manifesti-

rawe na svoite potrebi i interesi.

• Princip na kvalitet na obrazovanieto i me|unarodna sporedlivost na znaewata

Eden od va`nite uslovi za podobruvawe na kvalitetot na obra-

zovanieto e kaj u~enicite da se pottiknuva qubopitnosta i motivacijata

za u~ewe, a posebno kaj posposobnite i nadarenite u~enici.

Podobruvaweto i odrùvaweto na kvalitetot vo obrazovanieto

podrazbira: da se izgotvat kvalitetni nastavni programi, da se postavat

razvojnite celi so razvojno-procesno planirawe, da se garantira

efikasna i kvalitetna nastava, da se vospostavi sistem na sledewe i

ocenuvawe koj }e gi po~ituva razvojnite mo`nosti na u~enicite i

postapno }e preminuva od opisno kon broj~ano ocenuvawe, da se

vospostavat kriteriumi za napreduvawe na u~enicite vo {koluvaweto,

kako i standardi za efikasen nastavnik i efikasno osnovno u~ili{te.

So nastavata i u~eweto u~enicite treba da se pottiknuvaat preku

istraùva~ki postapki da go otkrivaat znaeweto, da go nadgraduvaat,

sistematiziraat i primenuvaat vo novi okolnosti i uslovi.

Va`no e u~ili{teto da bide otvoreno za inovaciite koi doa|aat od

zemjite so pobogato iskustvo vo obrazovanieto, a koi ve}e se pokaàle

kako dobri edukativni praktiki. Osobeno treba da zajaknuva griàta za

razvivawe sistem na nau~ni znaewa so koristewe razli~ni izvori za u~e-

we {to se prilagodeni na potrebite, uslovite i tempoto na napreduvawe

na u~enicite. Sistemot na ocenuvawe treba da ovozmoì postignuvawe na

znaewa i ve{tini {to se sporedlivi so znaewata na u~enicite vo drugi

zemji.

73

• Princip na op{toobrazoven karakter na osnovnoto u~ili{te

Op{toobrazovniot karakter na osnovnoto u~ili{te ne treba da se

menuva vo nitu eden negov del so sodrìni i aktivnosti za podgotvuvawe

za odredeno zanimawe. Izbornite predmeti, isto taka, treba da imaat

op{toobrazoven karakter i da nudat primenlivi znaewa i umeewa vo

natamo{noto obrazovanie na u~enicite.

• Princip na podgotvuvawe na u~enicite za doìvotno u~ewe

Ovoj princip nalaga nastavata da se zbogatuva so sodrìni, novi

metodi i tehniki koi go pottiknuvaat kriti~koto mislewe kaj u~enicite

od site vozrasti i vo ramkite na site nastavni predmeti.

Nu`no e u~enicite kako subjekti vo nastavniot proces da se

osposobuvaat da mislat kriti~ki, da prezemaat odgovornost za

sopstvenoto u~ewe, da sorabotuvaat so drugite i da se razviva

qubopitnosta i potrebata od postojano sopstveno u~ewe i nadgraduvawe

na znaewata. So postojnoto motivirawe i osposobuvawe na u~enicite za

koristeweto na efikasni metodi i tehniki na samostojno u~ewe, }e se

ovozmoùva tie da stanat privrzanici na idejata za doìvotno u~ewe.

• Princip na razbirawe na drugite i multikulturnost

Vo osnovnoto vospitanie i obrazovanie so sodrìnite, metodite i

aktivnostite, kako i so odgovorniot ìvot i rabota na u~enicite i nas-

tavnicite treba da se razviva tolerancijata, po~ituvaweto na razlikite

me|u lu|eto i na nivnite prava i odgovornosti. Istovremeno, za

razvivaweto na ovie vrednosti u~ili{teto treba da im ponudi na

u~enicite pove}e mo`nosti za usvojuvawe znaewa i za razvivawe na

ve{tinite za razbirawe i po~ituvawe na drugite.

Multikulturnosta na makedonskoto op{testvo bara osnovnoto

u~ili{te da go promovira razvivaweto na vrednostite kaj u~enicite za

zaedni~ko ìveewe, po~ituvawe na razlikite me|u lu|eto i nivnata kul-

tura, jazikot i tradiciite. U~ili{teto e odgovorno za razvivawe svest

74

kaj u~enicite za svoeto kulturno poteklo, a, isto taka, i za pottiknuvawe

na interesot za zapoznavawe na kulturnoto nasledstvo na drugite zaed-

nici.

• Princip na vklu~uvawe na u~enicite so posebni obrazovni

potrebi vo osnovnoto obrazovanie Osnovnoto obrazovanie i vospitanie za u~enicite so posebni obra-

zovni potrebi se organizira na najpogoden na~in so cel da ovozmoì

nivno podobro napreduvawe vo nastavata i u~eweto vo soglasnost so indi-

vidualnite mo`nosti. Decata so posebni obrazovni potrebi se vklu-

~uvaat vo redovnite paralelki na osnovnite u~ili{ta. Dokolku po opre-

delen vremenski period se utvrdi deka nivnite postigawa ne se vo

soglasnost so nivniot individualen obrazoven plan, toga{ u~enicite so

posebni obrazovni potrebi se vklu~uvaat vo posebni u~ili{ta ili vo

posebni paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta.

Vo osnovnite u~ili{ta treba da se sozdavaat kadrovski i drugi

uslovi za obrazovanieto za decata so posebni potrebi, a za taa cel se

primenuva i individualiziran pristap vo nastavata.

So obrazovanieto za u~enicite so posebni obrazovni potrebi se

opfa}a i nivnoto osposobuvawe za ìvot vo op{testvenata sredina.

• Princip na fizi~ka bezbednost i zdravje

U~ili{teto }e gi prezeme site potrebni merki koi se neophodni

za da se ovozmoì fizi~ka bezbednost, kako i za~uvuvawe i unapreduvawe

na zdravjeto na u~enicite. Toa podrazbira deka u~ili{teto }e gi prezeme

site merki na obezbeduvawe - a) okruùvawe koe ne pretstavuva poten-

cijalna ili realna zakana po fizi~koto zdravje i integritet na u~e-

nicite; b) pozitivna psiho-socijalna klima vo u~ili{teto; v) dosledno i

redovno senzitivno sproveduvawe na principot na nenasilstvo od kakov

bilo oblik; g) mo`nosti za site u~enici, vo tekot na redovnata nastava,

da steknat ve{tini i soznanija za toa kako da go ~uvaat i unapreduvaat

zdravjeto, kako da se spravuvaat so stres i kako so nenasilni metodi da

razre{uvaat konfliktni situacii.

75

• Princip na avtonomnost, kompetentnost i odgovornost

Ovoj princip go definira u~ili{teto kako avtonomna institucija

vo odnos na vlasta, verskite zaednici, politi~kite partii. U~ili{teto

ne smee da bide pod vlijanie na verski, politi~ki ili drugi pogledi koi

otstapuvaat od principite i celite na osnovnoto vospitanie i

obrazovanie, me|utoa vo nego ima mesto za site u~enici bez ogled na niv-

nite li~ni, verski i drugi mislewa i ubeduvawa.

Drugata avtonomnost i odgovornost se ogleduva vo mo`nosta na

nastavnikot samostojno da ja planira i realizira nastavata, kako i so

negovata funkcija {to ja ostvaruva soglasno so principite i celite na

sistemot na vospitanieto i obrazovanieto.

U~enikot ima pravo na izrazuvawe i sloboda da bara, da prima i da

dava informacii i idei od site vidovi bilo usno ili pismeno.

• Princip na partnerstvo pome|u u~ili{teto, roditelite i lokalnata sredina

Ovoj princip se temeli na tri komponenti: (1) na obvrskata na

u~ili{tata da im obezbeduvaat na roditelite navremeni i pristapni

informacii za ona {to se odviva vo u~ili{teto, a {to e relevantno za

{koluvaweto na nivnite deca, kako i informacii {to se povrzani so

rabotata i napreduvaweto na decata vo u~ili{teto; (2) ovozmoùvawe

celosna participacija na roditelite vo donesuvaweto odluki vo

u~ili{teto, a {to se odnesuvaat na vospitanieto i obrazovanieto na

decata, kako i so neposredno u~estvo vo planiraweto i ostvaruvaweto na

u~ili{nite aktivnosti vo zavisnost od interesite na u~enicite i (3)

otvorawe mo`nosti na roditelite i na lokalnata zaednica aktivno da go

poddrùvaat ìvotot i rabotata na u~enicite vo u~ili{teto.

U~ili{teto treba da ostvaruva programi {to se odnesuvaat na kul-

turata, tradiciite, umetnosta, ekologijata i za{titata na prirodata i

okolinata.

76

Vo soglasnost so programata za rabota na osnovnoto u~ili{te, na

u~enicite i na nivnite roditeli treba da im bidat dobro objasneti

celite na obrazovanieto, barawata na u~ili{teto, kako i pravata i

dol`nostite na u~enicite, na nastavnicite i na roditelite. Pritoa,

neophodno e da se koristat demokratski metodi koi pridonesuvaat za

proaktiven i odgovoren ìvot na u~enicite, kriti~ko rasuduvawe za

vrednostite i podgotvenost za dijalog, komunicirawe i razbirawe.

Vo u~ili{teto treba da se vodi grià za za{titata na individual-

nosta i privatnosta, a osobeno da se zgolemi kontrolata pri davaweto

podatoci na drugi lica i institucii za u~enicite i nivnite roditeli.

Javnosta treba da ima uvid vo kvalitetot na vospitno-obrazovnata

rabota na osnovnite u~ili{ta, a na~inite i postapkite na sledewe i

ocenuvawe na postigawata na u~enicite se vo nadle`nost na u~ili{teto

kako {to e odredeno so Zakonot za osnovno obrazovanie.

III. CEL NA OSNOVNOTO VOSPITANIE I OBRAZOVANIE

Celta na osnovnoto vospitanie i obrazovanie e pojdovna osnova za

planiraweto na nastavata i drugite aktivnosti na u~enicite, kako i za

razvivawe na programata za rabota na osnovnoto u~ili{te.

Osnovnoto vospitanie i obrazovanie ima cel da ovozmoùva:

1. Harmoni~en razvoj na u~enicite (kognitiven, emocionalen,

socijalen i psihomotoren) vo soobraznost so nivnite individualni

sposobnosti i razvojnite zakonitosti i razvoj na li~nosta na

u~enikot vrz osnova na principite na po~ituvawe na osnovnite

~ovekovi prava i slobodi.

Toa se postignuva so:

- razvivawe svest kaj u~enicite za sopstvenata individualnost,

pottiknuvawe na samodoverbata i odgovornosta za

sopstvenite postapki;

- vospituvawe za po~ituvawe na ~ovekovite prava, rodovata

ramnopravnost i osnovnite slobodi i za ìveewe vo

77

demokratsko op{testvo i toa so metodi koi gi poddrùvaat

ovie vrednosti;

- razvivawe na komunikaciskite ve{tini, kriti~koto mislewe

i kreativnosta na u~enicite;

- razvivawe na sposobnostite za prepoznavawe na sopstvenite

~uvstva i razbirawe na ~uvstvata na drugite;

- promovirawe na zna~eweto na u~eweto i rabotata;

- osposobuvawe na u~enicite da go vrednuvaat svoeto

napreduvawe.

2. Osposobuvawe na u~enicite da usvojuvaat sistem na znaewa i

ve{tini za nezavisno, efikasno i kreativno deluvawe vo op{te-

stvenata i prirodnata okolina.


- usvojuvawe op{ti i primenlivi znaewa {to se potrebni vo

sekojdnevniot ìvot na u~enikot;

- usvojuvawe osnovni znaewa od oblasta na jazikot, prirodata,

op{testvoto i ~ovekot, preku oddelni predmeti, i toa na

na~in {to }e ovozmoì me|unarodno sporedlivi standardi na

znaewata na krajot na osnovnoto u~ili{te;

- pottiknuvawe na intelektualnata qubopitnost, smislata za

ubavoto i istraùva~kiot duh kaj u~enicite;

- pottiknuvawe kreativnost i sposobnosti za izrazuvawe vo

podra~jeto na muzikata, likovnoto tvore{tvo i drugite

vidovi umetnost;

- sozdavawe uslovi za razvoj na talentiranite u~enici i za

poddr{ka i razvoj na decata so posebni obrazovni potrebi.

78

3. Razvivawe gra|anska svest kaj u~enicite za pripadnost na Repub-

lika Makedonija i neguvawe na nivniot nacionalen i kulturen iden-

titet vo duhot na po~ituvawe na lu|eto bez razlika na nivnata

socijalna, kulturna, rodova i verska pripadnost i fizi~kite ili

mentalnite sposobnosti.


- razvivawe na sposobnostite na u~enicite za razbirawe,

informirawe i izrazuvawe na makedonski jazik, a vo

sredinite koi se dvojazi~ni ili pove}ejazi~ni - na

makedonski jazik i na albanski, odnosno turski, srpski jazik;

kako i na drugite jazici;

- zapoznavawe so minatoto i kulturnite tradicii na

makedonskiot narod i minatoto i kulturnite tradicii na

zaednicite vo Republika Makedonija i tradiciite i

dràvnosta na Makedonija;

- izu~uvawe na stranski jazici i osposobuvawe za

komunicirawe i zapoznavawe so drugi kulturi i so

postigawata na drugi narodi vo svetot;

- promovirawe na principite na ednakvost me|u lu|eto, bez

razlika na nivnoto poteklo ili opredelba;

- promovirawe na zna~eweto na tolerantno odnesuvawe,

solidarnost i osposobuvawe za nenasilno re{avawe na

konflikti.

4. Razvivawe na svest i grià kaj u~enicite za sopstvenoto zdravje

i za zna~eweto na zdravata okolina. Toa se postignuva so:

- unapreduvawe na zdraviot na~in na ìveewe i vospituvawe na

u~enicite za prezemawe odgovornost za sopstvenoto zdravje i

za za{tita na okolinata i prirodata;

- sozdavawe povolna u~ili{na klima i uslovi za fizi~ka i

psiholo{ka bezbednost na u~enikot vo u~ili{teto.

79

IV. ORGANIZACIJA NA NASTAVATA VO OSNOVNOTO UÎLI[TE

Podgotvitelnata godina vo osnovnoto obrazovanie se vgraduva vo

nastavniot plan za osnovnoto u~ili{te i se razviva nova struktura koja

ima tri vospitno-obrazovni periodi. Sekoj period pretstavuva relativ-

no zaokruèna celina vo odnos na razvojnite karakteristiki na u~eni-

cite i zakonitostite vo u~eweto, kako i spored na~inot na proveruvawe

i ocenuvawe na znaewata na u~enicite, oblicite na individualizirana i

grupna nastava, nivoata na znaewe i ve{tini i napreduvaweto na

u~enicite. So predloènata organizacija na nastavata, vrz osnova na

specifi~nostite na oddelni razvojni periodi se sozdavaat pogolemi

mo`nosti kaj u~enicite za kontinuirano pro{iruvawe i prodlabo~uva-

we na sistemot na znaewa i ve{tini.

Predlogot se odnesuva i na drugi specifi~nosti vo organizirawe-

to na nastavata bidej}i osven oddelenskiot nastavnik za izveduvaweto

na nastavata po oddelni predmeti }e se angaìraat i predmetni

nastavnici. Ovie promeni pregledno se razraboteni so nastavniot plan

i nastavnite programi za trite razvojni periodi na u~enicite od I do

III; od IV do VI i od VII do IH oddelenie so {to se ublaùva preodot od

oddelenska kon predmetna nastava. Povrzanosta me|u trite vospitno-

obrazovni periodi i napreduvaweto na u~enicite od prviot period koga

prose~nata vozrast na u~enicite e od {est, sedum i osum godini; vo vto-

riot period so prose~na vozrast od devet, deset i edinaeset godini; i na

tretiot period so prose~na vozrast na dvanaeset, trinaeset i ~etirinae-

set godini, se sovpa|a so razvojnite nivoa {to se razraboteni so te-

oriite za kognitivniot i socioemocionalniot razvoj na decata. (Vidi

prilog - relevantna literatura).

So niv, glavno, se naglasuvaat najsuptilnite elementi vo nastavata

i u~eweto, u~enicite aktivno da baraat informacii i da ja proveruvaat

nivnata verodostojnost, da go povrzuvaat nau~noto so sopstvenoto iskus-

tvo, da gi spodelat svoite soznanija so drugite, da iznajdat novi re{e-

nija za zamisleni problemi, da gi ispituvaat pri~insko-posledi~nite

odnosi na ispituvanite pojavi, da prezemaat odgovornost za sopstvenoto

80

u~ewe, da sorabotuvaat so drugite u~enici vo u~ili{teto, da se

podgotvuvaat za ìvot vo socijalnata sredina i da stanat privrzanici na

konceptot za doìvotno u~ewe.

Za taa cel predloènite re{enija impliciraat druga organizacija

na nastavata, nastavnicite prezemaat odgovornost da se vospostavuva

atmosfera vo u~ilnicata {to }e pottiknuva otvorena i odgovorna

interakcija (nastavata ne se sveduva na prenesuvawe na znaewata, tuku vo

nastavniot proces treba da se sozdavaat uslovi za komunikacija,

nastavnicite da gi pottiknuvaat u~enicite da postavuvaat pra{awa, da

baraat odgovori i da gi spodeluvaat svoite mislewa vo grupata i so

u~enicite i nastavnikot vo paralelkata).

Vo trite razvojni periodi treba da se izmeni ulogata na nastav-

nikot bidej}i treba da bide medijator pome|u u~enikot i ona {to toj

treba da go nau~i i da go primenuva vo ìvotot. Negovata uloga e da

demonstrira, poddrùva, ohrabruva, da sovetuva i objasnuva vo onie

slu~ai koga od nego u~enicite }e pobaraat pomo{. Ulogata na nastavni-

kot se menuva i vo odnos na ocenuvaweto zatoa {to vo nastavata nu`no e

u~enicite postojano da se voveduvaat i osposobuvaat za samoocenuvawe,

kako i za ocenuvawe na znaewata i aktivnostite na u~enicite vo grupata

i paralelkata.

Po~etok na {koluvaweto Vo osnovnoto u~ili{te se zapi{uvaat site deca {to }e napolnat 6

godini do krajot na kalendarskata godina koga se zapi{uvaat vo u~ili{-

teto.

Spored toa, vo u~ili{teto vo I oddelenie }e ima deca na vozrast od

5 godini i 8 meseci do najmnogu 6 godini i 8 meseci. Dokolku postojat

stru~ni naodi za deteto zapi{uvaweto vo osnovnoto u~ili{te moè da se

odloì za edna godina. Pri zapi{uvaweto na decata vo I oddelenie ne se

vr{i selekcija, a stru~nata slu`ba, komisijata koja go vr{i zapi{uvawe-

to na decata sostavena od pedagog, psiholog i nastavnik za predu~ili{no

vospitanie ili za oddelenska nastava treba da obezbedi prigodna prosto-

rija za razgovor so roditelite, pribirawe na podatoci za razvojot na

81

deteto, zdravstvenata sostojba (hroni~ni bolesti, alergii, o{teten vid,

sluh, govor, prethodno prestojuvawe vo gradinka i sl.), kako i za

posebnite interesi na decata. Pritoa, komisijata vodi spontani raz-

govori so decata i ja sledi nivnata me|usebna komunikacija. Vo razgovo-

rot so decata so posebno vnimanie se sledat karakteristikite vo govorot

na decata, nivnite ve{tini za komunikacija, qubopitnost, kreativnost,

nivnoto iskustvo od gradinkata, semejstvoto i sl.

^lenovite na komisijata vodat bele{ki za pozna~ajnite podatoci

dobieni od roditelite i od razgovorot so decata. Ovie podatoci sluàt

vo natamo{nata rabota so decata vo u~ili{teto.

Stru~nite rabotnici vo u~ili{teto i gradinkite }e gi sledat

decata vo grupite vo I oddelenie na osnovnoto u~ili{te za da moàt po-

stojano da im davaat stru~na sovetodavna pomo{ na roditelite, vospi-

tuva~ite i nastavnicite.

Zapi{uvaweto na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te treba da se

organizira vo soglasnost so uslovite vo u~ili{teto. So ogled na sega{-

nata mreà na javnite detski gradinki i na osnovnite u~ili{ta vo

ramkite na op{tinite treba da se baraat onie re{enija koi se najpovol-

ni, na primer, u~enicite vo I oddelenie moàt da imaat prostorii vo

gradinkite ili vo u~ili{tata so cel optimalno da se iskoristi

postojniot nastaven kadar, prostorot i opremata.

Vonnastavnite aktivnosti, isto taka, moàt da se organiziraat so

prodolèn prestoj na decata vo u~ili{tata ili gradinkite i na toj na~in

tie da bidat zgrièni spored potrebite na semejstvoto. Sli~ni re{enija

za organizirawe na nastavata i vonastavnite aktivnosti so decata na ovaa

vozrast ima i vo u~ili{tata i gradinkite vo drugi dràvi (na primer, vo

Slovenija, Danska, [vedska, Germanija, Francija i dr.).

Za uspe{no zapo~nuvawe na nastavata treba da se podgotvat

nastavnite programi za I oddelenie i za slednite dve naredni oddelenija.

Osven toa, soglasno na celite za nastavata treba da se uredi i opremi

prostorot vo u~ili{teto i vo gradinkite, spored standardite za

vospitno-obrazovnata rabota so {estgodi{ni deca.

82

Promenite nalagaat za nastavata i vonnastavnite aktivnosti so

decata vo I oddelenie da se zadrì postojniot kadar. Oddelenskiot nas-

tavnik koj }e zapo~ne da raboti so u~enicite vo I oddelenie }e prodolì

da raboti so u~enicite vo paralelkata do III, odnosno i vo IV i vo V

oddelenie. Isto taka vo I oddelenie nastavata moè da ja izveduva

nastavnik za predu~ili{no vospitanie. Nastavnicite za predu~ili{no

vospitanie koi izveduvaat nastava vo I oddelenie vo devetgodi{noto

osnovno u~ili{te celo vreme }e bidat angaìrani da rabotat samo so

u~enicite vo I oddelenie. Potoa u~enicite vo istata paralelka vo II

oddelenie }e bidat prezemeni od oddelenski nastavnik. Nastavnicite za

predu~ili{noto vospitanie i oddelenskite nastavnici treba da se

osposobat za planirawe i za izveduvawe na nastavata so decata na rana

u~ili{na vozrast.

Prv period na nastavata od I do III oddelenie So noviot kocept za devetgodi{noto osnovno u~ili{te golemo

zna~ewe imaat i novite sistemski re{enija vo {koluvaweto na u~eni-

cite. Karakteristi~no e toa {to vo prvite tri godini nastavata i

drugite oblici na vospitno-obrazovna rabota so u~enicite se sistema-

tizirani i pretstavuvaat edna osnovna celina. Vsu{nost, vo prvo odde-

lenie razvojot na predoperativnoto nivo na mislewe kaj decata pomi-

nuva kon stepenot na konkretni operacii. No, ovie promeni, sepak, ne

nastanuvaat kaj site deca istovremeno nitu podednakvo, tuku prodolù-

vaat i vo vtoro i vo treto oddelenie na osnovnoto u~ili{te.

Zatoa so nastavnite programi vo novoto u~ili{te ne treba da

barame od site u~enici istovremeno da gi postignat o~ekuvanite znaewa

za ~itawe, pi{uvawe i smetawe do krajot na nastavata vo prvo

oddelenie, tuku tie se planiraat so ogled na individualnite razliki

u~enicite da gi postignat celosno do krajot na treto oddelenie. Za taa

cel so noviot koncept za nastavata u~enicite imaat dovolno vreme da go

sistematiziraat svoeto iskustvo i znaewe i da usvojuvaat novi znaewa.

Glavna poraka e decata da u~at od svoeto iskustvo, da im se ovozmoì

sami da eksperimentiraat, da rakuvaat so predmetite, da koristat

83

simboli, da postavuvaat pra{awa, da baraat odgovori i svoite naodi da

gi sporeduvaat so naodite na drugite deca.

So ovoj pristap vo planiraweto i organizacijata na nastavata se

ostava dovolno vreme na u~enikot za usvojuvawe na novo iskustvo i

znaewe, a nastavnicite }e imaat mnogu pove}e mo`nosti da se posvetat na

individualnite razliki vo procesot na u~eweto na sekoj u~enik vo

paralelkata.

Iskustvoto i znaeweto na decata vo periodot od 6 do 9-godi{na

vozrast ima temelno zna~ewe za nivnoto natamo{no napreduvawe vo os-

novnoto u~ili{te.

Vtor period od IV do VI oddelenie Na devetgodi{na vozrast koga u~enicite se vo ~etvrto oddelenie

vo novoto u~ili{te se nalaga potreba da prodolì procesot na konti-

nuirano usvojuvawe na novo iskustvo i znaewe i razvivawe na nivnite

sposobnosti za mislewe {to e pomalku zavisno od konkretnoto iskustvo.

Mislovnite operacii kaj u~enicite moàt da se odvivaat i reverzibilno

vo sprotivna nasoka so t.n. ,,internalizirawe" na operaciite, a toa poka-

ùva deka deteto ne mora i ponatamu da gi re{ava problemite samo so

metodot na obidi i gre{ki, tuku da napreduva so razvivawe na sposob-

nostite za konzervacija. Ovie soznanija pokaùvaat deka e nu`no u{te na

ovoj stadium u~enicite da se pottiknuvaat intuitivno i konkretno da

usvojuvaat i razbiraat osnovni idei vo oblasta na matematikata i priro-

data. Toa nalaga da se postavat razvojni celi {to }e pretstavuvaat i

o~ekuvani rezultati vo ~etvrto, petto i {esto oddelenie na osnovnoto

u~ili{te.

So nastavnite celi, sodrìnite i aktivnostite nu`no e razvojot

na misleweto kaj deteto da se vodi kon stadiumot na koj{to }e moè da

gi zamisli samostojno operaciite, da gi anticipira rezultatite, da se

sluì so sistemi za klasifikacija. Pokonkretno, u~enikot moè da

vr{i mislovna aktivnost so sloèni logi~ki operacii na povisok

stepen (klasificirawe, grupirawe, rasporeduvawe) i sl. Posebna

karakteristika za ovaa vozrast e toa {to misleweto na deteto moè da

84

bide nezavisno od perceptivnite elementi na spoznanieto, {to zna~i

deka deteto umee da gi klasificira predmetite vo grupata na koja

pripa|aat mno{tvo predmeti, da gi grupira vo srodni kategorii ili

klasi.

Ovie soznanija nalagaat da se izgotvat novi nastavni programi i so

niv da se vodi pogolema grià u~enicite da usvojuvaat sistem na znaewa,

da se usoglasuvaat celite, nastavnite sodrìni i metodite vo nastavata

za pottiknuvawe na intelektualniot razvoj na u~enicite.

Nastavnicite treba da bidat upateni deka vo ovoj period na raz-

vojot deteto ne e sekoga{ vo sostojba da misli samo na apstraktno nivo.

Zavr{en period od VII do IH oddelenie Prose~nata vozrast na u~enicite vo periodot od VII do IH oddele-

nie, odnosno od 11 do 14 godini, nalaga da se postavuvaat razvojni celi i

da se izbiraat sodrìni i metodi so koi }e se pottiknuva razvojot na

sposobnostite za apstraktno-logi~ko mislewe. U~enicite na ovaa

vozrast se vo sostojba da izveduvaat zaklu~oci vrz osnova na deduktivno

mislewe, da davaat objasnuvawa, interpretacii i da razvivaat hipotezi.

Nivnoto mislewe e fleksibilno. Tie koristat metodi na odreduvawe

kauzalni odnosi, kako i hipoteti~ki i deduktivni iskazi, od vidot ,,ako

...... toga{...." i sl.

Navedenite soznanija za razvojot na u~enicite se prifateni od

privrzanicite na interaktivnata nastava i metodite na aktivno u~ewe,

a so toa se podrazbira deka celokupnata nastavna programa i metodite

vo nastavata i u~eweto da se zasnovaat na razvojot na sposobnostite i

strukturata na misleweto kaj u~enicite za da se ovozmoì

pottiknuvawe i razvivawe na nivnite intelektualni sposobnosti.

Osobeno teoriskite spoznanija pokaùvaat deka sekoj {to go orga-

nizira obrazovniot proces i {to u~estvuva vo nego treba da vodi grià

za vozrasta i individualnite karakteristiki vo razvojot na u~enicite.

85

Osnovno obrazovanie na vozrasnite Po pravilo, u~enicite vo osnovnoto u~ili{te koi nema uspe{no

da go zavr{at devetgodi{noto osnovno obrazovanie vo predvideniot rok

so Zakonot imaat mo`nost da se vklu~uvaat vo osnovnoto obrazovanie za

vozrasnite, a potoa da se zapi{at vo programite za sredno obrazovanie.

Za ovoj vid na obrazovanie }e bidat razraboteni nastavnite programi i

drugite uslovi. Ova re{enie e povolno za u~enicite koi pobavno napre-

duvaat vo u~ili{teto.

Plan za nastavata vo u~ebnata godina

Vo edna u~ebna godina, spored noviot koncept, nastavata vo osnov-

noto u~ili{te trae 38 nedeli, odnosno 180 u~ili{ni rabotni dena. Za da

se postigne ovoj broj na rabotni denovi godi{nata programa na u~ili{te-

to e raspredelena na tri trimese~ja so dva pokratki odmori za u~enicite.

Prvoto trimese~je trae od 1 septemvri do 30 noemvri; vtoroto od 1 de-

kemvri do 15 mart (vklu~uvaj}i go i prviot pokratok odmor za u~enicite);

i tretoto trimese~je od 16 mart do 10 juni (vklu~uvaj}i i vtor kratok od-

mor za u~enicite). Od 11 juni do 1 septemvri u~enicite imaat leten

odmor.

Do donesuvaweto na nov zakon za osnovno obrazovanie prodolùva

da vaì postojnata organizacija na nastavata vo u~ebnata godina.

Po pravilo, nastavata e organizirana pet dena vo nedelata, a za is-

polnuvawe na brojot na u~ili{nite rabotni denovi vo tekot na u~ebnata

godina osnovnoto u~ili{te moè da planira po nekolku denovi za

aktivnosti na u~enicite vo oblasta na sportot, kulturata, tehnikata,

tehnologijata, ekologijata i sl. Nastavnite ~asovi traat 45 minuti. Za

u~enicite vo rana u~ili{na vozrast ~asovite moàt da traat pofleksi-

bilno spored planiranite celi.

Obvrskite na u~enicite se zgolemuvaat postepeno po zadolìtel-

nite predmeti od prviot period, (vo I oddelenie, pa s# do zavr{niot

period do IH oddelenie).

86

Vo prviot period na nastavata u~enicite za zadolìtelnite pred-

meti imaat od 20 nastavni ~asa vo I do 22 vo III oddelenie, vo vtoriot

period od 25 nastavni ~asa vo IV oddelenie do 27 vo VI oddelenie i vo

zavr{niot period od 27 nastavni ~asa vo VII do 31 vo IH oddelenie.

V. PLANIRAWE NA NASTAVATA

So nastavniot plan i nastavnite programi na osnovnoto u~ili{te

odredeni se zadolìtelnite predmeti, nivniot raspored po oddelenija i

nedelniot i godi{niot fond na ~asovite za u~enicite.

Izbornite predmeti, isto taka, se planirani po oddelenija so fon-

dot na ~asovite i drugite pravila za opredeluvawe na u~enicite za

izbornite predmeti, brojot na u~enicite vo obrazovnite grupi i

dol`nostite na u~enicite i u~ili{teto za ovie predmeti.

U~ili{teto ima odgovornost redovno da planira i da organizira

pomo{ za u~enicite so problemi vo u~eweto so odreduvawe na denovite i

~asovite, kako i za dopolnitelnata i dodatnata nastava. Sostaven del na

planot e vremeto za ~asot za oddelenskata zaednica.

Nu`no e u~ili{teto da im ponudi na u~enicite i roditelite pro-

{irena programa koja opfa}a:

- celodneven ili prodolèn prestoj na u~enicite vo u~ili{teto;

- slobodni u~eni~ki aktivnosti od oblasta na kulturata, jazikot,

umetnosta, op{testvenite nauki, matematikata i prirodnite nauki, spor-

tot, tehnikata, tehnologijata i dr.

Na u~enicite vo VII, VIII i IX oddelenie u~ili{teto ima obvrska da

im ponudi da sledat nastava vo grupi so u~enici (od isto oddelenie od

razli~ni paralelki) so sli~ni znaewa i sposobnosti koi imaat interes

da steknat znaewa na povisoko nivo po oddelni predmeti.

U~ili{teto zadolìtelno gi planira denovite i vremeto za

posetata na roditelite na u~ili{teto i za razgovori so nastavnicite.

87

Spored programata za rabota u~ili{teto vo soglasnost so

roditelite na u~enicite mo`e da organizira i nastava vo priroda.

Site nabroeni elementi se sodr`at vo nastavniot plan, kako i vo

objasnuvawata za negovata primena. Pokonkretno, didakti~kite nasoki za

nastavata se razraboteni vo nastavnite programi po oddelni predmeti i

podra~ja.

NASTAVEN PLAN ZA OSNOVNOTO U^ILI[TE OD I - IX ODDELENIE

o d d e l e n i e

I II III IV V VI VII VIII IX

Nastavni predmeti 1

Zadol`itelni predmeti n g n g n g n g n g n g n g n g n g

- Makedonski jazik

- Za u~enicite od drugite zaednici nivniot maj~in jazik, albanski, turski srpski

- Makedonski jazik za u~enicite od drugite zaednici

6

-

216

6

-

216

6

-

216

5

2

180

72

5

2

144

72

4

3

144

108

4

3

144

108

4

2

144

72

4

2

144

72

- Matematika 4 144 4 144 4 144 4 144 4 144 4 144 4 144 4 144 4 144

- Angliski jazik 1 36 2 72 2 72 2 72 2 72 2 72 2 72 3 108 3 108

- Vtor stranski jazik - - - - - 2 72 2 72 2 72 2 72

- Likovno obrazovanie 2 72 2 72 2 72 2 72 2 72 1 36 1 36 1 36 1 36

- Muzi~ko obrazovanie 2 72 2 72 2 72 2 72 2 72 1 36 1 36 1 36 1 36

- Zapoznavawe na okolinata 2 72 3 108 3 108 - - - - - -

- Tehni~ko obrazovanie2 - - - 1 36 2 72 - - - -

- Informatika - - - - - 2 72 1 36 - -

- Op{testvo - - - 2 72 2 72 - - - -

- Geografija - - - - - - 2 72 2 72 2 72

- Istorija - - - - - 2 72 2 72 2 72 2 72

- Gra|ansko obrazovanie - - - - - - - 1 36 1 36

- Priroda - - - 2 72 - - - - -

- Prirodni nauki - - - - 2 72 - - -

- Prirodni nauki i tehnika - - - - - 3 108 - - -

- Biologija - - - - - - 2 72 2 72 2 72

- Fizika - - - - - - - 2 72 2 72

- Hemija - - - - - - - 2 72 2 72

- Fizi~ko i zdravstveno obrazovanie 3 108 3 108 3 108 3 108 3 108 3 108 3 108 3 108 3 108

- Vkupno ~asovi 20 720 22 792 22 792 23(25) 828

(900)

24(26) 864

(936)

24(27) 864

(972)

24(27) 864

(972)

29(31) 1044

1116

29(31) 1044

1116

- Broj na predmeti 7 7 7 9(10) 9(10) 10(11) 11(12) 13(14) 13(14)

89

- Izborni predmeti3

- Jazik i kultura na Vlasite4 - - 1 36 2 72 2 72 2 72 2 72 2 72 2 72

- Jazik i kultura na Romite4 - - 1 36 2 72 2 72 2 72 2 72 2 72 2 72

- Jazik i kultura na Bo{wacite4 - - 1 36 2 72 2 72 2 72 2 72 2 72 2 72

- Albanski jazik - - - - - 2 72 2 72 2 72 2 72

- Tvore{tvo - - - 1 36 1 36 - - -

- Zapoznavawe na religiite5 - - - - - 1 36 1 36 - -

- Etika5 - - - - - 1 36 1 36 -

- Drugi izborni predmeti6 - - - - - - 2 72 2 72 2 72

- Vkupno ~asovi - - 1 36 1-2 36/72 1-2 36/72 1-2 36/72 1-2 36/72 2(2) 72/72

2(2) 72/72

âsovi za u~enicite so te{kotii vo u~eweto

- - 1 36 1 36 1 36 1 36 1 36 1 1 36

- Dopolnitelna i dodatna nastava7 - 1 36 1 36 1 36 1 36 1 36 1 36 1 1 36

- âs na oddelenskata zaednica - 1 36 1 36 1 36 1 36 1 36 1 36 1 1 36

1 Ovoj nastaven plan se primenuva i vo paralelkite so nastava na albanski, turski i srpski jazik. 2 Rabota so hartija, tekstil, drvo. 3 U~enikot vo isto oddelenie moè da izbere najmalku eden, a moè da se opredeli i za dva predmeti vo zavisnost od interesot i vo soglasnost so roditelot. 4 U~enicite koi }e gi izberat ovie predmeti gi izu~uvaat kontinuirano so po dva ~asa nedelno. 5 Predmetot zapoznavawe na religiite ili etika u~enikot moè da go izbere vo VI ili VII oddelenie, odnosno moè da go izu~uva vo dvete oddelenija. 6 U~ili{teto im nudi na u~enicite lista na izborni predmeti soglasno nastavniot plan: zajaknato izu~uvawe na stranskite jazici, na{ata tatkovina, vospitanie za okolinata, istraùvawe na rodniot kraj, tanci i narodni ora, proekti od muzi~kata ili likovnata umetnost, tehni~ko obrazovanie, proekti od informatika, izboren sport, unapreduvawe na zdravjeto, klasi~na kultura vo evropskata civilizacija i ve{tini za ìveewe. 7 Se planira rabota na: u~ili{ten hor, od 2 do 5 ~asa nedelno (vo zavisnost od razvienosta na horot), odnosno od 72 do 180 ~asa godi{no;

u~ili{ten orkestar od 2 do 4 ~asa nedelno (vo zavisnost od razvienosta na orkestarot), odnosno od 72 do 144 ~asa godi{no. So godi{nata programa na u~ili{teto moè da se planiraat dva do tri dena vo tekot na nastavnata godina za aktivnosti na u~enicite od oblasta na sportot, kulturata, ekologijata, tehnikata i dr.

Osnovni karakteristiki na nastavata

So nastavata vo osnovnoto u~ili{te se ostvaruvaat osnovnite

vospitni i obrazovni celi. Nastavata se planira i izveduva spored pro-

grami za zadolìtelni i izborni predmeti, po oddelenija, spored nastav-

niot plan za osnovnoto u~ili{te.

Nastavata pretstavuva osnova za ispolnuvawe na o~ekuvanite

rezultati vo osnovnoto obrazovanie i vospitanie, so koi se ovozmoùva

vertikalna proodnost vo srednoto u~ili{te. Zadolìtelnite predmeti

vo osnovnoto u~ili{te se od oblasta na jazikot i literaturata, stranski-

te jazici, op{testvenite nauki, matematikata, prirodnite nauki, biolo-

gijata, fizikata i hemijata, tehni~koto obrazovanie i informatikata,

umetnostite i fizi~koto i zdravstvenoto obrazovanie. So zadolìtel-

nite i izbornite predmeti vo nastavniot proces se sozdavaat mo`nosti za

primena na individualizirana i grupna rabota vo nastavata po oddelni

nastavni predmeti. Na toj na~in nu`no e na u~enicite da im se ovoz-

moùva da se opredeluvaat i za posloèni zada~i, da ispolnuvaat povi-

soki barawa vo zavisnost od nivnite interesi, postignatite rezultati i

planovite za natamo{noto obrazovanie. Posebno, ovoj na~in na organizi-

rawe na nastavata im dava mo`nosti da postignuvaat uspeh i onie u~enici

koi imaat te{kotii i koi napreduvaat pobavno vo u~eweto.

Zadolìtelni predmeti Vo osnovnoto u~ili{te nastavata po site predmeti se odviva na

makedonski, albanski, turski i srpski jazik. Vo prviot razvoen period vo

nastavata od I do III oddelenie zadolìtelni se predmetite: makedonski

jazik, odnosno albanski, turski i srpski jazik, matematika, angliski

jazik, likovno obrazovanie, muzi~ko obrazovanie, zapoznavawe na

okolinata i fizi~ko i zdravstveno obrazovanie. U~enicite od I do III

oddelenie izu~uvaat 7 predmeti.

Zadolìtelnite programi po likovno obrazovanie, muzi~ko obra-

zovanie i po fizi~ko i zdravstveno obrazovanie }e ovozmoùvaat po-

fleksibilni formi na nastavna rabota vo zavisnost od uslovite vo

91

u~ili{teto. So niv treba da im se ovozmoùvaat aktivnosti na

u~enicite {to se protkaeni so kreativna i istraùva~ka rabota i treba

da pretstavuvaat zadovolstvo za u~enicite.

Vo vtoriot razvoen period od IV do VI oddelenie zadolìtelni se

predmetite: makedonski jazik, odnosno albanski, turski i srpski jazik;

makedonski jazik za u~enicite od drugite zaednici, matematika, angliski

jazik, vtor stranski jazik, likovno obrazovanie, muzi~ko obrazovanie,

op{testvo, istorija, tehni~ko obrazovanie, informatika, priroda,

prirodni nauki, prirodni nauki i tehnika, fizi~ko i zdravstveno obra-

zovanie.

Sodrìni za tehni~ko obrazovanie se programiraat vo nastavata

po zapoznavawe na okolinata, vo izborniot predmet tvore{tvo {to se

izu~uva vo ~etvrto i petto oddelenie, kako i vo izbornot predmet

tehni~ko obrazovanie vo zavr{niot period na devetgodi{noto osnovno

obrazovanie.

Vo ~etvrto i petto oddelenie u~enicite izu~uvaat 10, a vo VI

oddelenie 11 predmeti.

Vo prviot i vtoriot period nastavnite predmeti moàt da se po-

vrzuvaat i zdruùvaat vo predmetni podra~ja (na primer, vo predmetot

zapoznavawe na okolinata, op{testvo ili prirodni nauki so sodrìni po

biologija, fizika, hemija i geografija) ili moè da se oformi podra~je

za umetnostite i dr.). Pritoa, zapazeni se nau~nata i stru~nata zasnova-

nost na sodrìnite, razvojnite karakteristiki na u~enicite vo oddelni

periodi vo razvojot, kako i metodite i oblicite na nastavata i u~eweto.

Vo nastavniot predmet fizi~ko i zdravstveno obrazovanie od I do

V oddelenie, nastavnikot e dolèn 25% od vkupniot fond ~asovi da

izdvoi za sodrìni za zdravstveno obrazovanie, koi }e bidat i sostaven

del na nastavnata programa, kako na primer, sodrìni za spravuvawe so

stres, sodrìni {to se povrzani so predizvicite na sekojdnevnoto

ìveewe, razre{uvawe konflikti, seksualno vospitanie itn.), so koi }e

se ostvaruvaat pozitivnite pridobivki od razvivaweto na socijalnite,

emocionalnite i bihevioristi~kite kompetencii na u~enicite. Za da se

ostvari celta, znaeweto i ve{tinite treba da se otkrivaat i prakti-

92

kuvaat vo u~ili{niot ìvot koristej}i metodologija koja e orientirana

kon deteto, interaktivna i participativna. Ovie sodrìni nu`no e da se

implementiraat vo nastavata i vo pogornite oddelenija.

Vo zavr{niot period od VII do IH oddelenie zadolìtelni se sled-

nite predmeti: makedonski jazik, odnosno albanski, turski, srpski jazik,

makedonski jazik za u~enicite od drugite zaednici, matematika, angliski

jazik, vtor stranski jazik, likovno obrazovanie, muzi~ko obrazovanie,

geografija, istorija, gra|ansko obrazovanie, informatika, biologija,

fizika, hemija i fizi~ko i zdravstveno obrazovanie. Vo VII oddelenie

u~enicite imaat 12, a vo VIII i IH oddelenie po 14 predmeti, dodeka nedel-

niot broj na ~asovi e vo ramkite na standardite za obrazovanieto vo

zemjite na Evropskata unija (od 27 do 31 ~asa).

Pri izgotvuvaweto na nastavnite programi od I do IH oddelenie

treba da se vodi grià za optimalno koristewe na informati~kata

tehnologija vo nastavata i u~eweto.

Za nastavata po angliski jazik od I oddelenie se angaìra predme-

ten nastavnik, a, isto taka, i za nastavata po prirodnite nauki vo V i vo

VI oddelenie se angaìraat nastavnicite po biologija, geografija,

fizika i hemija. Dokolku ima mo`nost u~ili{teto vo V oddelenie za

nastavata po muzi~ko i likovno obrazovanie moè da angaìra

predmetni nastavnici, kako i za nastavata po tehni~ko obrazovanie.

Pritoa treba da se vodi grià fondot na ~asovite na oddelenskiot

nastavnik po zadolìtelnite predmeti vo V oddelenie da ne bide pomal

od 17 ~asa.

Po site zadolìtelni predmeti po~nuvaj}i od VI oddelenie ima

predmetni nastavnici. So toa se ovozmoùva poblago preminuvawe od

oddelenska vo predmetna nastava.

Zaradi efektivno povrzuvawe na predmetite i disciplinite

neophodno e da se koristi praktikata za timsko planirawe na nastavata.

Za taa cel se nalaga potreba da se izgotvi plan za obuka na nastavnicite

koj{to }e bide vo soglasnost so fazite na voveduvaweto na promenite vo

osnovnoto devetgodi{no u~ili{te. Za nastavnicite od prviot trigodi-

{en period treba da se izgotvat posebni obrazovni moduli vo koi }e

93

bidat vklu~eni specifikite vo nastavata koi proizleguvaat od ranoto

vklu~uvawe na decata vo u~ili{teto.

U~ili{teto vo soglasnost so roditelite na u~enicite moè da

planira soodvetna stru~na poddr{ka za oddelenskite nastavnici i vo

realizacijata na oddelni nastavni sodrìni od oblasta na fizi~koto i

zdravstvenoto obrazovanie, muzi~koto i likovnoto obrazovanie, kako i

po drugi predmeti so angaìrawe na predmetnite nastavnici vo u~ili{-

teto, roditelite i drugi stru~ni lica koi imaat kompetencii vo nave-

denite oblasti. Pritoa, oddelenskiot nastavnik e odgovoren za celokup-

nata nastava vo paralelkata. Navedenite aktivnosti se sostaven del od

fondot na ~asovite na oddelenskiot nastavnik.

Izborni predmeti Vo zavisnost od svoite interesi sekoj u~enik vo osnovnoto u~ili{-

te moè da izu~uva izborni predmeti. Tie se nameneti za usvojuvawe i

nadgraduvawe na znaewata vo odredeni podra~ja, zbogatuvawe i sistemati-

zirawe na iskustvoto, za povrzuvawe na teoriskite znaewa so prakti~-

nite aktivnosti, kako i za otkrivawe na interesite na u~enicite za

profesiite i zanimawata. Kon toa se prilagodeni i metodite na rabota

za: sobirawe na iskustva od istraùva~ki aktivnosti vo nastavata i na

drugi mesta vo okolinata, laboratoriska i eksperimentalna rabota,

samostojno ili naso~eno nabquduvawe, rabota na proekti i sl.

So izbornite predmeti ne se zamenuvaat osnovnite zadolìtelni

predmeti, kako na primer, matematika, istorija, biologija, hemija i

fizika i dr., tuku so niv im se nudat mo`nosti na u~enicite da gi

pro{iruvaat i prodlabo~uvaat svoite znaewa i iskustva. So bogatata i

raznovidna sodrìna na izbornite predmeti rabotata vo u~ili{teto sta-

nuva poprivle~na i pointeresna za u~enicite u{te od ~etvrto oddelenie

pa s# do krajot na {koluvaweto.

Opredeluvawe na u~enikot za izbornite predmeti Izbornite predmeti {to gi nudi u~ili{teto, a koi se privle~ni i

go interesiraat u~enikot moè da gi izbira u{te od III, a po pravilo od

94

IV oddelenie. Dokolku se slu~i da nema dovolen interes za odreden

predmet {to go saka u~enikot, toga{ moè da se opredeli za onoj predmet

za koj{to se prijaveni najmalku 15 u~enici. U~enikot vo narednite

godini moè da napravi zamena na izborniot predmet. Izbornite pred-

meti stanuvaat del na nedelniot fond na ~asovite na u~enikot. U~eni-

cite se ocenuvaat za postigawata vo nastavata i u~eweto i po izbornite

predmeti, a ocenkite imaat vlijanie vo op{tiot uspeh na u~enikot.

Sekoe u~ili{te, pa duri i u~ili{teto so najmal broj paralelki,

ima obvrska na u~enicite vo isto oddelenie da im ponudi najmalku tri

izborni predmeti. U~enicite i nivnite roditeli so oddelenskiot nastav-

nik, odnosno rakovoditelot na paralelkata treba da napravat izbor na

onie predmeti koi stanuvaat del od nivnite u~ili{ni zadolènija.

Sekoga{ treba da se vnimava na preden plan da bidat interesite na u~e-

nicite i griàta da ne se zgolemuva nivnata optovarenost so zadolìtel-

nite i izbornite predmeti.

Vo soglasnost so opredelbite za po~ituvawe na jazi~niot i

kulturniot identitet na pripadnicite za zaednicite u~ili{teto od III do

IH oddelenie im gi nudi na u~enicite izbornite predmeti - jazik i

kultura na Vlasite, Romite, Bo{wacite. U~enicite koi }e gi izberat

ovie predmeti moè da gi izu~uvaat kontinuirano do IH oddelenie so po 2

~asa nedelno.

Predmetite zapoznavawe na religiite i etika sekoga{ se sodràt

vo predlogot na u~ili{teto za izbornite predmeti {to im gi nudi na

u~enicite vo VI i VII oddelenie.

Vo sredinite kade ìveat pripadnici na razli~ni zaednici

u~ili{teto vo izbornite predmeti moè da go ponudi albanskiot jazik

za u~enicite od drugite zaednici, spored programa koja se razviva od VI

do IX oddelenie so po dva ~asa nedelno.

Vo zavisnost od uslovite i interesot na u~enicite od VII do IH

oddelenie u~ili{teto im nudi na u~enicite i drugite izborni predmeti:

a) od oblasta na jazicite (zajaknato izu~uvawe na prviot ili vtoriot

stranski jazik);

95

b) od op{testveno-humanitarnoto podra~je predmetot (na{ata

tatkovina, so sodrìni za jaknewe na patriotizmot i lojalnosta na

Republika Makedonija preku sodrìni za dràvotvornata tradicija,

pravata i slobodite na gra|anite, opredelbata za prifa}awe na

vrednostite na EU);

v) od prirodnite nauki (vospitanie za okolinata ili istraùvawe na

rodniot kraj), so naglasen akcent na istraùva~kite aktivnosti za

za{tita na prirodata i okolinata, kako i za tradiciite, obi~aite i

sovremeniot ìvot na gra|anite vo rodniot kraj);

g) od umetnostite (tanc i narodni ora, proekti od muzi~ka ili likovna

umetnost);

d) od informatikata i tehnikata (tehni~ko obrazovanie ili proekti od

informatika);

|) od oblasta na sportot (izboren sport ili unapreduvawe na zdravjeto);

e) elementarno izu~uvawe na klasi~nata kultura kako osnova na

evropskata civilizacija (klasi~nata kultura vo evropskata

civilizacija);

`) predmeti od oblasta na ve{tinite za ìveewe (so cel da se obezbedi

balans me|u znaewata i ve{tinite {to treba da gi steknat u~enicite i da

se ovozmoì pribliùvawe na steknatite znaewa kon sekojdnevnata

realnost, kako i delumno da se prilagodi kurikulumot kon potrebite na

lokalnata zaednica). Preku ovie predmeti u~enicite se osposobuvaat za

steknuvawe konkretni ve{tini za sekojdnevnoto ìveewe i toa vo

nivnoto neposredno okruùvawe - na primer, ako u~enicite ìveat vo

ruralna sredina, }e odgleduvaat razli~ni kulturi, ako se vo turisti~ko

mesto }e izrabotuvaat suveniri, potoa moè da sovladuvaat ve{tini kako

na primer, mesewe leb, pravewe kola~i, ra~na izrabotka ukrasni

predmeti i sl. U~ili{teto gi voveduva ovie predmeti spored procenkata

za toa {to bi bila najadekvatna potreba na u~enicite vo dogovor so

roditelite i lokalnata zaednica.

U~enikot spored nastavniot plan vo isto oddelenie moè da

izbere najmalku eden predmet, a moè da se opredeli i za dva predmeti vo

zavisnost od interesot i vo soglasnost so roditelite.

96

Izbornite predmeti od alineja a) do alineja `) se izu~uvaat so po 2

~asa nedelno vo VII, VIII i IH oddelenie.

Nastavata po izbornite predmeti redovno se planira, organizira i

ostvaruva spored predvideniot fond na ~asovi {to e utvrden so nastav-

niot plan.

Izborniot predmet {to }e go izbere u~enikot stanuva zadolì-

telen vo negoviot raspored, a, kako {to be{e navedeno, se ocenuva i

uspehot na u~enikot.

Biroto za razvoj na obrazovanieto }e izgotvi nastavni programi za

izbornite predmeti {to }e sodràt i didakti~ko-metodski nasoki za

planiraweto i realizacijata na nastavata vo site u~ili{ta. Osven toa so

nastavnite programi, kako i za zadolìtelnite predmeti, }e se opredelat

razvojnite celi, sodrìnite, aktivnostite i metodite vo nastavata,

na~inot na sledewe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite i

normativite za nastavniot kadar. ]e bide izgotven i poseben plan za

stru~nite kvalifikacii i obukata na nastavnicite za izbornite

predmeti, koj{to }e bide vo soglasnost so fazite na promenite {to }e se

voveduvaat vo u~ili{tata.

Dol`nosti na u~ili{teto za izbornite predmeti Soglasno so nastavniot plan {to e donesen od ministerot za obra-

zovanie i nauka, kako i so nastavnite programi za izbornite predmeti vo

u~ili{tata }e se odredat dol`nostite na nastavnicite i u~enicite za

organizirawe na nastavata i u~eweto.

Vrz osnova na anketa koja se sproveduva me|u u~enicite i roditeli-

te rakovodstvoto na u~ili{teto obezbeduva informacii kolkav e intere-

sot na u~enicite (i roditelite) za izbornite predmeti. Na toj na~in se

utvrduvaat izbornite predmeti za koi ima prijaveno dovolno u~enici. Vo

u~ili{tata vo koi ima dovolen broj na paralelki za sekoe oddelenie se

formiraat grupi za izu~uvawe na izborniot predmet dokolku ima

prijaveno najmalku 15 u~enici. Za odredeni izborni predmeti koga e

pomal interesot ili, pak, dokolku vo u~ili{teto nema dovolno paralel-

ki za organizirawe na nastavata po izbornite predmeti so u~enici od

97

isto oddelenie, toga{ ovaa nastava moè da se organizira i vo kombi-

nirani grupi, odnosno so u~enici od razli~ni oddelenija koi rabotat vo

istata grupa po programa na ponisko nivo, a drugi na povisoko nivo, {to

nalaga mnogu pogolemo angaìrawe na nastavnicite.

• Individualizirana i grupna rabota vo nastavata

Vo osnovnoto u~ili{te od I do VI oddelenie ne se praktikuva nad-

vore{na diferencijacija na u~enicite, me|utoa se razvivaat razli~ni

didakti~ki oblici koi vodat kon individualizirana i grupna nastava

{to davaat podobri rezultati vo u~eweto na sekoj u~enik.

Taka, vo periodot na {koluvaweto na u~enicite od IV do VI

oddelenie, glavno, }e se razvivaat razli~ni oblici na organizirawe na

nastavata. Na primer, za ovaa cel se sistematiziraat razli~ni kombina-

cii na sodrìni i zada~i za nastavata po nivoa na sloènost {to se

realiziraat vo redovnata nastava, ili, pak, na odredeni dodatni ~asovi

po redovnata nastava u~enicite moè da rabotat vo posebni grupi (so

u~enici so sli~ni znaewa i sposobnosti), osobeno za nastavata po maj~in

jazik, matematika, stranskite jazici, kako i po drugite predmeti spored

interesite i sposobnostite na u~enicite. U~enicite, za koi se odrùva

vakov vid dodatna nastava po oddelni predmeti i ponatamu redovnata

nastava ja sledat po site predmeti vo svojata mati~na paralelka.

Vo zavr{niot period vo VII do IH oddelenie moè da se organizira,

isto taka, delumna individualizirana i grupna nastava po nivoa na

sloènost vo u~ili{teto so u~enici od razli~ni paralelki, no od isto

oddelenie spored predmetot za koj{to }e se opredelat u~enicite. Onie

u~enici koi imaat izraziti znaewa i sposobnosti za oddelni predmeti, a

osobeno po maj~in jazik, matematika i stranski jazik vo VII, VIII i IH

oddelenie, moè da se rasporedat vo grupi so u~enici so sli~ni znaewa i

sposobnosti i najmnogu vo obem od 25% od vkupnite ~asovi za ovie

nastavni predmeti da rabotat vo grupite po programa so povisoki

barawa. U~enicite i po ovie predmeti za ~asovite od ostanatiot del na

nastavata se vo mati~nite paralelki vo svoeto oddelenie.

98

Vo kriteriumite za izborot na u~enicite za formiraweto na

grupite za nastavata po maj~in jazik, matematika, stranski jazik i po

drugi predmeti se zemaat rezultatite od testiraweto na znaeweto na

u~enicite so standardizirani testovi {to se vr{i interno po zavr{uva-

weto na III i VI oddelenie, uspehot po soodvetniot predmet vo tekot na

{koluvaweto, a osobeno vo VI oddelenie, interesot i èlbite na u~eni-

cite i soglasnosta na nivnite roditeli. Spored navedenite kriteriumi

u~enicite i nivnite roditeli donesuvaat odluka za u~estvoto na

u~enikot vo nastavata {to }e ja sledi vo grupite so u~enici so sli~ni

znaewa i sposobnosti od razli~ni paralelki vo VII, VIII i IH oddelenie.

U~enicite vo grupite moàt da se zadràt vo tekot na celata nas-

tavna godina ili da se otkaàt od taa nastava, me|utoa vo tekot na istata

godina tie ne moàt da preminuvaat vo grupite po drugite predmeti.

Po zavr{uvaweto na VII, odnosno VIII oddelenie, kako i vo IX

oddelenie u~enicite moàt da se opredelat za sledewe na nastavata vo

grupite i po drug predmet so povisoki barawa dokolku gi ispolnuvaat

predvidenite kriteriumi.

Sodrìnite i na~inite na rabota za nastavata vo grupite so

povisoki barawa se razraboteni vo nastavnite programi po soodvetnite

predmeti vo VII, VIII i IH oddelenie vo posebno poglavje - Nastava na po-

visoko nivo. Izborot na sodrìnite za nastavata vo ovie grupi ne smee da

vodi kon voveduvawe vo zanimawe, a, isto taka, ovaa nastava ne moè da

dava razli~ni formalni mo`nosti za napreduvawe na u~enikot vo

povisok stepen na obrazovanie. Griàta za ovie u~enici treba da prodol-

ì i vo srednite u~ili{ta, so sozdavawe isto takvi mo`nosti u~enicite

da rabotat vo posebni nastavni grupi so povisoki barawa.

Za nastavata na povisoki nivoa od aspekt na standardite,

sodrìnite i celite i nivnoto povrzuvawe }e se izgotvi koncept za

planiraweto i rabotata na timovite na predmetnite nastavnici {to }e

bidat angaìrani za ovaa nastava. Predmetnite timovi }e izgotvuvaat

planovi i }e ja koordiniraat rabotata na grupite spored nastavnite celi

i celite na u~eweto, kako i sledeweto na rezultatite na u~enicite.

U~enicite }e moàt da doa|aat na nastavata so povisoki barawa od

99

razli~ni paralelki vo VII odnosno VIII ili vo IH oddelenie, kade {to im

predavaat razli~ni nastavnici. Spored toa }e bide potrebno vo sekoe

u~ili{te zadolìtelno da se izgotvi plan za timska rabota na

nastavnicite so grupite za nastavata na povisoko nivo.

Dopolnitelna nastava Dopolnitelnata nastava se organizira za u~enici koi se soo~uvaat

so povremeni te{kotii vo u~eweto i koi napreduvaat pobavno ili zaosta-

nuvaat vo usvojuvaweto na sodrìnite i drugite zada~i od eden ili

pove}e nastavni predmeti. Zaostanuvawata i te{kotiite vo nastavata

moàt da bidat posledica od pove}e pri~ini i da se projavuvaat vo raz-

li~ni formi i vo razli~ni vremenski periodi. Zatoa, soodvetna pomo{

vo vid na dopolnitelna nastava moè da im bide potrebna na pogolem broj

od u~enicite, a vo nekoi slu~ai i na sekoj u~enik. Vsu{nost, vo osnovnoto

u~ili{te za uspe{no organizirawe na dopolnitelnata nastava nu`no e

navremeno i postojano sledewe i vrednuvawe na postigawata i napreduva-

weto na sekoj u~enik. Za postavuvaweto to~na i navremena procena za po-

trebite na u~enicite (vo vrska so eventualnite zaostanuvawa ili, pak,

slabostite vo nastavata i u~eweto) posebna odgovornost imaat oddelen-

skite i predmetnite nastavnici, u~ili{nite pedagozi i psiholozi i

rakovoditelot na paralelkata.

Za dopolnitelna nastava, obrazovnite grupi se formiraat vo raz-

li~ni periodi, vo zavisnost od vremeto koga se pojavuvaat odredeni sla-

bosti kaj oddelni u~enici. Ovaa nastava, po pravilo, se organizira vo

tekot na celata nastavna godina, paralelno so redovnata nastava, pred

ili po redovnata nastava, vo slobodnoto vreme i vo vid na prodolèna

nastava na krajot na nastavnata godina.

Sodrìnite za dopolnitelnata nastava i na~inot na rabota, glav-

no, se specifi~ni za sekoj u~enik. Vo taa smisla nu`no e da se primenu-

vaat individualna i grupna forma na rabota na u~enicite i timska

rabota na nastavnicite. Poradi toa }e se podgotvi koncept za

dopolnitelnite programi, so koj{to }e se razrabotat celite, sodrìnite

i formite na rabota {to }e gi nudi u~ili{teto.

100

Dodatna nastava Dodatnata nastava se organizira za u~enici koi vo tekot na redov-

nata nastava postignuvaat natprose~ni rezultati i, osven toa, se proja-

vuvaat i potvrduvaat so osobena nadarenost i talentiranost vo oddelni

nastavni predmeti. Ottamu, po svojata su{tina i funkcija, dodatnata nas-

tava pretstavuva organizirana grià i rabota so nadarenite u~enici. I

ovoj vid nastava vo u~ili{teto se organizira vo slobodnoto vreme na

u~enicite, spored odredeni programski sodrìni i vo zavisnost od

kadrovskite i drugite uslovi vo u~ili{teto.

Identifikuvaweto i izbiraweto na u~enicite za vklu~uvawe vo

dodatnata nastava ima su{tinsko zna~ewe. Naj~esto identifikuvaweto

na nadarenite u~enici se vr{i so sistematsko sledewe i vrednuvawe na

razvojnite osobenosti, postigawata i potrebite na sekoj u~enik. Ako ima

potreba i uslovi, se primenuvaat i drugi dopolnitelni postapki i

kriteriumi za izbor i vklu~uvawe na u~enicite vo dodatnata nastava.

Za izborot na u~enicite kako kriterium treba da se koristat

rezultatite od vrednuvaweto na postigawata so standardiziranite

testovi vo III i vo IV oddelenie.

Za uspe{no organizirawe na dodatnata nastava neophodno e da se

definira ulogata na nastavnicite i drugite faktori vo u~ili{teto,

lokalnata samouprava i po{irokata sredina, za da se obezbedi stru~na

zasnovanost i podobar kvalitet na dodatnata nastava za nadarenite

u~enici. Za pouspe{no planirawe i organizirawe na dodatnata nastava

pred u~ili{teto se postavuvaat posebni zada~i za izborot i

podgotovkata na nastavnicite {to }e rabotat so nadarenite u~enici,

kako i za sozdavawe na finansiska poddr{ka i materijalno-tehni~ki

uslovi za izveduvawe na nastavata. Za u~ili{teto e bitno deka vo ovaa

nastava doa|a do izraz samostojnata rabota na u~enicite, rabotata vo

mali grupi, izgraduvaweto na sistem i postapki za istraùva~ki

aktivnosti, re{avawe problemi od teoriska i prakti~na priroda, orga-

nizirawe debati, rabota na oddelni proekti, eksperimentirawe i

101

dokaùvawe. Isto taka, bitno e da se razraboti sledeweto i vrednuvawe-

to na postigawata na u~enicite.

Dodatnata nastava se realizira spored nastavni programi. Taka,

nastavata za prirodnata i op{testvenata grupa predmeti moè da se

organizira i izveduva timski od nastavnicite po srodni nastavni

predmeti. Ovoj vid nastava podrazbira soodvetno planirawe, organiza-

cija, izveduvawe na nastavata i vrednuvawe na postigawata vo nastavniot

proces. Biroto za razvoj na obrazovanieto }e izgotvi koncept za planira-

weto i rabotata na timovite na predmetnite nastavnici {to }e bidat

angaìrani za dodatnata nastava.

Oddelenska zaednica Oddelenskata zaednica ima golema uloga vo organiziraweto na

ìvotot i rabotata na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te. U~enicite vo

osnovnoto u~ili{te se organiziraat vo paralelki i po oddelenija i naj-

~esto zaednicite na u~enicite u~estvuvaat vo razgleduvaweto i re{ava-

weto na pra{awa i problemi {to se pojavuvaat vo paralelkata kaj

oddelni u~enici ili nastavnici. Na ~asovite na zaednicata na u~enicite

se razrabotuvaat pravilata za odnesuvaweto na u~enicite i nastavnicite

vo u~ili{teto, na~inot na rabota, odgovornostite i procedurite vo

komunikacijata vo u~ili{teto, sodrìni za razre{uvawe i spravuvawe

so konflikti. U~enicite i nastavnikot predlagaat i prezemaat merki za

podobruvawe na uslovite za rabota, organiziraat razli~ni vidovi pomo{

na u~enicite i sli~no na toa.

U~enicite se organiziraat vo svoja u~eni~ka zaednica vo ramkite

na paralelkite, po~nuvaj}i od II do IX oddelenie. Taka rabotata na

zaednicite na u~enicite se odviva spored programi {to gi predlagaat

u~enicite, nivnite roditeli i nastavnikot koj e zadolèn za

paralelkata. Po pravilo, u~enicite od zaednicata na paralelkata

izbiraat svoi pretstavnici koi u~estvuvaat vo rabotata na zaednicata na

u~enicite vo ramkite na u~ili{teto.

102

Sekoja u~ebna godina u~ili{nata zaednica na u~enicite donesuva

programa vo koja se sodràt predlozite od zaednicite na u~enicite od

paralelkite i drugite organi na u~ili{teto.

So ogled na posebnata vospitna funkcija na aktivnostite na

u~enicite vo zaednicata na paralelkata, rakovoditelot na paralelkata

so u~enicite odrùva po eden ~as nedelno vo traewe od 40 minuti. Ova

nastavno vreme se vklu~uva vo ramkite na nastavniot plan i se

programira vo rasporedot i godi{nata programa na u~ili{teto.

Pro{irena programa na u~ili{teto Nastavata vo osnovnoto u~ili{te moè da se organizira na takov

na~in {to }e ovozmoì vo odnos na organizacijata i sistematiziraweto

na sodrìnite da se dopolnuva so pro{ireni i prodlabo~eni programi

koi u~ili{teto zadolìtelno treba da im gi ponudi na u~enicite (del od

ovie programi gi finansira dràvata, a u~enicite moàt da gi izberat,

me|utoa tie ne se zadolìtelni). Vo pro{irenite programi koi u~ili{-

teto mora da im gi ponudi na u~enicite se zastapeni razli~ni mo`nosti.

Na primer, prodolèniot prestoj ili celodnevnata nastava se

nameneti za u~enicite od I do VI oddelenie. Tie prestojuvaat vo

u~ili{teto po redovnite ~asovi kade se zgrièni spored potrebite na

semejstvoto. Za ovie u~enici se organiziraat razli~ni aktivnosti:

u~enicite gi podgotvuvaat doma{nite zada~i, ili ispolnuvaat drugi

sli~ni u~ili{ni zadolènija, u~estvuvaat vo razli~ni aktivnosti,

sportski ili od likovna i muzi~ka umetnost, se natprevaruvaat i

zabavuvaat.

Biroto za razvoj na obrazovanieto }e izgotvi koncept za planira-

weto i rabotata so u~enicite so prodolèn prestoj i celodnevnata

nastava vo u~ili{teto, kako i za istraùva~kata nastava vo priroda.

VI. OCENUVAWE NA ZNAEWATA I NAPREDUVAWETO NA UÊNICITE

Mnogu zna~aen konstitutiven del na konceptot za promenite vo

osnovnoto vospitanie i obrazovanie e razvivaweto na sovremen sistem na

ocenuvawe i napreduvawe {to }e gi ima predvid karakteristikite i

103

kvalitetot na znaewata na u~enicite vo tekot na prvite tri oddelenija, a

potoa i vo periodot koga za izveduvaweto na nastavata }e se vklu~uvaat so

oddelenskiot i predmetni nastavnici i posebno vo zavr{nite tri godini

na zadolìtelnoto obrazovanie.

So noviot predlog od I do III oddelenie nastavnicite }e gi vred-

nuvaat postigawata i napreduvaweto na u~enicite po oddelni predmeti

so opisni ocenki. Sekoj u~enik se ocenuva vrz osnova na sistematsko

sledewe so razli~ni oblici i postapki za ispituvawe na znaeweto. Kako

osnova za ocenuvaweto }e se koristi nacionalen obrazec (so upatstvo za

ocenuvawe) vo koj se zemaat predvid razvojnite celi i znaewata,

sposobnostite i ve{tinite {to se ras~leneti po nastavni temi (celini)

za opisno ocenuvawe po oddelni predmeti i po oddelenija.

Roditelite i u~enicite dobivaat izvestuvawe za uspehot vo nasta-

vata i u~eweto najmalku tri pati godi{no, na sekoe trimese~je i na kra-

jot na nastavnata godina.

Do donesuvaweto na noviot zakon za osnovno obrazovanie }e se

zadrì dosega{niot model na izvestuvawe na roditelite i u~enicite za

uspehot vo tekot na nastavata i u~eweto.

Na krajot na tretoto oddelenie znaeweto na u~enikot se ocenuva

so standardizirani testovi na znaewa po maj~in jazik i po matematika.

Testovite }e bidat usoglaseni so o~ekuvanite znaewa i sposobnosti

(katalozite na znaewa) i }e bidat podgotveni vo Biroto za razvoj na

obrazovanieto i od drugi stru~ni institucii. Postapkite }e bidat

standardizirani. Ocenuvaweto }e se izveduva interno, a rezultatite }e

se koristat kako povratni informacii vo u~ili{teto, za u~enicite i

nivnite roditeli, i ne smeat da imaat vlijanie na ocenkite nitu na

napreduvaweto na u~enicite od treto vo ~etvrto oddelenie.

U~enikot se zapoznava so rezultatite {to gi ima postignato na

testiraweto i so prose~nite rezultati na site u~enici vo paralelkata.

So ocenkite se zapoznavaat i roditelite na u~enicite.

Vo periodot od IV do VI oddelenie nastavnicite moàt da koristat

kombinacija na opisno i broj~ano ocenuvawe po site predmeti. Isto kako

vo prethodnite oddelenija od IV do VI oddelenie za opisnoto ocenuvawe

104

se koristi nacionalen obrazec (so upatstvo za ocenuvawe). Pritoa }e se

zemat predvid razvojnite celi i znaewata, sposobnostite i ve{tinite

{to se ras~leneti po nastavni temi (celini) za opisno ocenuvawe po

oddelni predmeti i po oddelenija. Dodeka, pak, broj~anoto ocenuvawe se

voveduva zaradi postepeno zapoznavawe na u~enicite so sodr`inata na

ocenkite. Opisite za postigawata na u~enicite se podgotvuvaat na sli~en

na~in kako od I do III oddelenie. Ovoj na~in na ocenuvawe }e pomogne za

motivacijata na u~enicite vo nastavata i u~eweto, a roditelite }e imaat

pogolemi mo`nosti da se zapoznavaat mnogu poaktivno so procesot na

u~eweto i ocenuvaweto na znaeweto.

Izvestuvawata za uspehot na u~enikot se podgotvuvaat, kako {to

be{e navedeno, vo tekot na godinata, a na krajot na nastavnata godina od

IV do VI oddelenie u~enikot dobiva svidetelstvo za sekoe oddelenie so

broj~ani ocenki po oddelni predmeti i ocenka za op{tiot uspeh.

So cel za dobivawe povratni informacii vo u~ili{teto za posti-

gawata i napreduvaweto na u~enicite na krajot na nastavata vo VI oddele-

nie se vr{i ocenuvawe na znaeweto na u~enicite so nacionalni testovi

na znaewa po maj~in jazik, matematika i stranski jazik i za u{te eden

predmet {to go odreduva ministerot. Postapkite }e bidat standardi-

zirani, a ocenuvaweto }e se izveduva interno. Ocenkite }e se koristat

kako merilo za izborot na u~enicite vo dodatnata nastava na povisoko

nivo po maj~in jazik, matematika i po stranski jazik vo VII, VIII i IH

oddelenie. U~enikot se zapoznava so rezultatite {to gi ima postignato

na testiraweto i so prose~nite rezultati na site u~enici vo paralel-

kata. So ocenkite se zapoznavaat i roditelite na u~enicite.

Rezultatite od testiraweto se koristat kako dodatni informacii

za postigawata na u~enicite i kvalitetot na nivnite znaewa, a so toa i za

kvalitetot na nastavata i rabotata vo u~ili{teto. Me|utoa, i ovie

rezultati ne mo`at da vlijaat na ocenkite na u~enikot na krajot na

godinata, nitu na napreduvaweto na u~enikot vo VII oddelenie.

Od VII do IH oddelenie nastavnicite vo tekot na godinata go sledat

i ocenuvaat napreduvaweto na u~enikot so broj~ani ocenki. U~enicite i

roditelite dobivaat izvestuvawa za postignatiot uspeh najmalku tri

105

pati vo tekot na u~ebnata godina, a na krajot na nastavnata godina

svidetelstvo so broj~ani ocenka po predmeti i ocenka za op{tiot uspeh.

Na krajot na nastavnata godina vo IH oddelenie znaeweto na

u~enicite se ocenuva so nacionalni testovi na znaewa po maj~in jazik i

matematika i za u{te eden predmet {to }e go odredi ministerot.

Testovite za ovoj vid t.n. zavr{no proveruvawe na znaeweto }e se podgot-

vat i sproveduvaat so cel da se merat znaewa i ve{tinite koi{to gi

postignale u~enicite vo devetgodi{noto osnovno obrazovanie.

Ocenuvaweto na znaewata po navedenite predmeti se vr{i ekster-

no i vo celost se zagarantirani procedurite pri sproveduvaweto na

testiraweto i ocenuvaweto.

Rezultatite od proveruvaweto na znaewata so primena na naci-

onalni testovi u~ili{tata }e gi koristat vo soglasnost so celite {to se

definirani za eksternoto proveruvawe na znaeweto. Ovie rezultati ne

smeat javno da se objavuvaat ili da se koristat kako kriterium za

finansisko vrednuvawe na rabotata na u~ili{teto i nastavnicite. Taka

eksternite formi na ispituvawe na znaeweto }e imaat cel da se

osovremenuva na~inot na sledewe i ispituvawe na znaewata i ve{tinite

na u~enicite vo tekot na nastavnata godina.

Sepak, vo nastavnata praktika pogolem akcent treba da se stavi na

formativnoto sledewe na znaeweto i razvojot na sekoj poedinec.

Vsu{nost sistemot na sledewe i ocenuvawe na znaewata na u~enicite }e

se razviva so redovno sledewe vo tekot na nastavata so usni proverki,

pismeni i drugi vidovi zada~i, voveduvawe standardizirani testovi na

znaewa, kako i so osposobuvawe na nastavnicite i u~enicite za

samovrednuvawe.

Neophodno e da se razvivaat postapkite i metodite i za samovred-

nuvawe na u~ili{teto vo celina, pri {to vrz osnova na relevnatni

kriteriumi teba da se vrednuva godi{nata programa za rabota na

u~ili{teto razvojnite programi i rezultatite vo natavata i u~eweto, a

osobeno postigawata na u~enicite i u~ili{nata klima. Isto taka ovde

se podrazbira i procenata na resursite so koi raspolaga u~ili{teto:

kadar, prostor, oprema i finansiski sredstva kako i rakovodeweto i

106

organizacijata na u~ili{teto. Biroto za razvoj na obrazovanieto }e

izgradi kriteriumi za navedenite aspekti za smovrednuvawe na u~ili{-

teto.

U~enicite od I do VI oddelenie, po pravilo, ne povtoruvaat vo isto

oddelenie i na preminuvaweto od VI vo VII oddelenie. Taka u~enikot koj-

{to nema da gi postigne propi{anite standardi ne se zadrùva vo istoto

oddelenie, me|utoa vo narednata u~ebna godina vo VII oddelenie niz orga-

nizirana dopolnitelna nastava treba da ima mo`nosti da go nadopolni

znaeweto i da gi postigne o~ekuvanite rezultati.

U~enicite koi{to vo VII, VIII i vo IH oddelenie imaat edna ili

dve negativni ocenki moàt da posetuvaat dopolnitelna nastava ili da

polagaat popraven ispit pred po~etokot na novata u~ebna godina. Tie

moè da se zadràt vo isto oddelenie dokolku na dopolnitelnata nastava

ili na popravniot ispit ne gi postignat predvidenite znaewa so

nastavnata programa ili ako na krajot na nastavnata godina imaat pove}e

od dve negativni ocenki.

U~enicite koi i pokraj mo`nostite za zdruùvawe vo isto oddele-

nie i ponatamu nema uspe{no da go zavr{at zadolìtelnoto obrazovanie

}e dobijat potvrda deka ja ispolnile obvrskata vo osnovnoto obrazovanie.

Vo potvrdata se vnesuva uspehot od poslednoto oddelenie vo koe u~enikot

ima pozitiven uspeh po site predmeti.

Treba da se naglasi deka navedenite re{enija ne se novi, tuku za

pove}eto od niv imame iskustvo so sproveduvaweto na nacionalnite

ocenuvawa na krajot na IV i na krajot na VII oddelenie. Odredeni

elementi vo sistemot na ocenuvawe moàt i ponatamu da se preciziraat,

ili da se zgolemi i brojot na predmetite za zavr{noto testirawe na

znaeweto na u~enicite vo devettoto oddelenie.

Predloèniot model moè uspe{no da se dorazvie so potemelna

razrabotka na opisnoto ocenuvawe {to se primenuva vo na{ite u~ili{ta

pove}e od tri u~ebni godini vo oddelenska nastava. Isto taka, moè da se

dorazraboti modelot na testirawe za znaeweto na u~enicite vo VIII

oddelenie {to se primenuva{e vo periodot od 1992 do 1995 godina koj{to

be{e dobro prifaten od nastavnicite i od u~enicite i nivnite roditeli.

107

Kako {to e poznato vo nastavnata praktika u~enicite i roditeli-

te redovno se izvestuvaa za uspehot vo tekot na trimese~jata i na polugo-

dieto, dodeka ocenkite na u~enicite se zaokruùvaa i soop{tuvaa na

krajot na nastavnata godina so svidetelstvo za uspehot na u~enikot. Os-

ven toa vo tekot na u~ebnata godina u~enicite i nivnite roditeli redov-

no se zapoznavaa za postigawata na u~enicite i na roditelskite sredbi i

na drugi na~ini.

VII. [KOLUVAWE NA UÊNICITE SO POSEBNI OBRAZOVNI POTREBI

Kako i vo drugite razvieni dràvi, poimot posebni obrazovni pot-

rebi se odnesuva na deca so pre~ki vo psihi~kiot razvoj, so o{teten vid,

so o{teten sluh, deca so autizam, kako i deca so pre~ki vo govorot. Ovoj

poim opfa}a i deca so telesen invaliditet, dolgotrajno bolni deca, kako

i deca so pre~ki vo povedenieto i karakterot koi imaat potreba za

dopolnitelna stru~na pomo{ ili za prilagodeni, odnosno posebni pro-

grami za vospituvawe i obrazovanie.

Osnovnite u~ili{ta se zadolèni da realiziraat programi za

decata so posebni obrazovni potrebi samo so odreden vid i stepen na

pre~ki vo razvojot koi moàt uspe{no da se vklu~at vo voobi~aenata

u~ili{na sredina. Za ovaa cel u~ili{tata treba da obezbedat stru~ni

rabotnici za podgotovka i izveduvawe na nastavata, kako i za sledewe i

vrednuvawe na postigawata na u~enicite. Spored toa, decata so posebni

potrebi vo Republika Makedonija se vklu~uvaat vo redovnite oddelenija

na osnovnoto u~ili{te samo tamu kade {to vo u~ili{tata ima soodvetni

nastavnici i soodvetni uslovi, kako i obezbedeni stru~waci za dopol-

nitelna rabota so ovie deca (defektolozi i drugi srodni kadri).

Isto taka, osnovnite u~ili{ta ne treba da se prisiluvaat za pri-

fa}awe na decata so posebni potrebi, a osobeno dokolku nemaat sood-

vetna oprema i stru~en kadar.

Za osnovnoto obrazovanie na decata so posebni potrebi postojat i

posebni osnovni u~ili{ta, zavodi ili posebni paralelki vo redovnite

osnovni u~ili{ta. Nastavata vo ovie u~ili{ta se realizira spored

108

adaptirani nastavni planovi i programi soodvetni na vidot i stepenot

na obrazovnite potrebi na decata.

Soodvetni stru~ni komisii vo nadle`ni institucii vr{at ocenka

i procena za u~enicite so posebni potrebi i davaat predlog za nivnoto

vklu~uvawe vo redovnite ili posebnite osnovni u~ili{ta. Odlukata za

vklu~uvaweto na deteto ja donesuva roditelot.

Uspehot vo rabotata so decata so posebni potrebi, sepak, i ponata-

mu najmnogu }e zavisi od sfa}aweto i stavovite na roditelite za obra-

zovanieto na nivnite deca. Za taa cel nu`no e roditelite da bidat

vklu~eni vo site ~ekori, od donesuvaweto na odlukata za vklu~uvawe na

decata vo u~ili{teto, planiraweto na rabotata, rasporedot na vremeto

za rabota i ocenuvaweto i napreduvaweto na deteto spored programata.

Nastavnicite, vospituva~ite, defektolozite {to se anga`irani za

nastavata vo grupite za decata so posebni obrazovni potrebi treba da bi-

dat posebno osposobeni za ovoj vid na rabota. Isto taka na u~enicite so

posebni obrazovni potrebi, vo u~ili{tata vo koi se vklu~eni }e im bide

garantirana stru~na sovetodavna pomo{ (so dopolnuvawe i razvivawe na

individualnite obrazovni planovi za rabota so decata i so barawe na

soodvetni na~ini za socijalna integracija), stru~no vodewe i sledewe na

rabotata, kako i za re{avawe na stru~ni problemi vo u~ili{teto i vo

paralelkite kade {to se vklu~eni decata so posebni obrazovni potrebi

vo razvojot. Stru~nata pomo{ }e im bide garantirana i na roditelite na

decata za site problemi na koi naiduvaat pri ostvaruvaweto na

u~ili{nata programa.

Vo paralelkata vo koja }e bide vklu~eno deteto so posebni obra-

zovni potrebi ima pomalku u~enici od voobi~aeniot broj, a vo ista para-

lelka mo`at da se vklu~at najmnogu trojca u~enici so posebni potrebi.

Za ovaa cel }e bide donesen poseben pravilnik.

Za decata so posebni obrazovni potrebi vo razvojot koi se vklu-

~eni vo redovnoto {koluvawe }e bide organizirana dopolnitelna pomo{

so individualizirana nastava i drugi oblici na rabota. Organiziranata

pomo{ za u~enicite se soobrazuva so individualnite potrebi.

109

Pogolemo zna~ewe vo u~ili{teto }e se pridava za organizirawe

dopolnitelna stru~na sovetodavna rabota za decata so posebni obrazovni

potrebi. Za vidot na potrebnata pomo{ (dali }e bide angaìran poseben

nastavnik, defektolog i sli~no na toa) odluka donesuva u~ili{teto vo

sorabotka so stru~ni lica vo zavisnost od potrebite na decata, kako i od

organizacijata na nastavata i drugite aktivnosti so u~enicite vo

u~ili{teto.

Za osnovnoto obrazovanie na u~enicite so posebni obrazovni

potrebi }e se izrabotat posebni individualni obrazovni planovi so koi

im se dava mo`nost na decata za socijalizacija, usvojuvawe znaewa,

naviki i drugi ve{tini. So programite i metodite vo nastavata pogolemo

zna~ewe }e se pridava na osposobuvaweto na u~enicite za ìvot i rabota.

Posebnite u~ili{ta i posebnite paralelki vo redovnite

u~ili{ta za osnovno obrazovanie za u~enicite so posebni obrazovni

potrebi se organiziraat spored isti principi kako i redovnite osnovni

u~ili{ta. Vo niv nu`no e pogolemo vnimanie da se posvetuva na

stru~noto i pedago{koto osposobuvawe na nastavnicite i vospituva~ite

i na razvojot na slu`bite za sovetodavna pomo{ i stru~na rabota so

u~enicite i roditelite.

Posebnite osnovni u~ili{ta i posebnite paralelki vo redovnite

osnovni u~ili{ta eden del od nastavata {to se odnesuva na socijaliza-

cija i integracija na decata moàt da organiziraat i vo redovnite

u~ili{ta (vo opredelen den, del od denot, nedelno itn.) vo dogovor so

redovnite u~ili{ta.

VIII. VONNASTAVNI AKTIVNOSTI

Programata na u~ili{teto opfa}a razli~ni vonnastavni aktiv-

nosti na u~enicite za zadovoluvawe na individualnite interesi i

razvivawe na sposobnostite na u~enicite za zaedni~ka rabota koja

pridonesuva za zajaknuvawe na me|usebnata doverba, druèweto vo

slobodnoto vreme i sli~no na toa.

Vo osnovnoto u~ili{te slobodnite u~eni~ki aktivnosti naj~esto

se organiziraat vo oblasta na naukata, tehnikata, umetnosta, sportot,

110

samoza{titata, unapreduvaweto na zdravjeto, ili so u~estvo na u~enicite

vo kulturno-umetni~ki i op{testveno-humanitarni aktivnosti (u~estvo

vo u~ili{ten hor, orkestar, dramska, recitatorska sekcija, vo aktivnosti

za pomo{ na drugi lica i sl.). Na toj na~in vo u~ili{teto se sozdavaat

mo`nosti u~enicite koi imaat interes za oddelni oblasti i predmeti,

bez ogled na uspehot vo nastavata, da se potvrduvaat so svoite postigawa.

Li~niot interes na u~enikot ima primarno zna~ewe za izborot na von-

nastavnite aktivnosti.

Osnovnoto u~ili{te ima nadle`nosti da vodi postojana grià za

sozdavawe prostorni, kadrovski i materijalno-tehni~ki uslovi za zboga-

tuvawe i osmisluvawe na celite i sodrìnata na slobodnite u~eni~ki

aktivnosti, dodeka, pak, povrzuvaweto na sodrìnite vo slobodnite

u~eni~ki aktivnosti so nastavnite programi zavisi od interesot na

u~enicite. Sepak, bez ogled na nivoto na korelacija so nastavata, so

slobodnite aktivnosti se zbogatuva vospitno-obrazovnata rabota na u~i-

li{teto i so niv toa stanuva poprivle~no za u~enicite.

So planiraweto i realizacijata na slobodnite u~eni~ki

aktivnosti treba da se vospostavuva sovremen pristap {to }e ovozmoùva

aktivno u~estvo na u~enicite vo pove}e fazi po~nuvaj}i od: izborot,

selekcijata na temite, pribirawe na podatocite i nivnata obrabotka pa

s# do prezentacijata na rezultatite od aktivnostite, pa s# do zalagaweto

na u~enicite za nivnata primena vo u~ili{teto, vo sredinata i ìvotot.

Za da ne doa|a do pregolema optovarenost na u~enicite so slobod-

nite aktivnosti, po pravilo, sekoj u~enik u~estvuva vo edna slobodna

aktivnost. U~enicite koi u~estvuvaat vo u~ili{niot hor ili orkestar,

moàt da se angaìraat najmnogu do tri ~asa nedelno.

Oddelni sekcii ili grupi {to se organizirani za slobodni aktiv-

nosti na u~enicite moàt da se obedinuvaat spored sodrìnata i karak-

terot na aktivnostite vo pogolemi u~eni~ki interesni asocijacii. Taka,

na primer, vo u~ili{teto moè da se formiraat literaturni druìni,

u~eni~ki zadrugi, sportski dru{tva, tehni~ki klubovi, kulturno-umet-

ni~ki dru{tva i drugo. Postojat mo`nosti za povrzuvawe na slobodnite

aktivnosti na u~enicite i na nivo na op{tinata, so soodvetni interesni

111

organizacii i zaednici (Crven krst, Narodna tehnika, izvidni~ki odre-

di, Detska organizacija, planinarski dru{tva, ekolo{ki dru{tva i dr.).

Slobodnite u~eni~ki aktivnosti podetalno se planiraat so godi{-

nata programa na osnovnoto u~ili{te. Za taa namena Biroto za razvoj na

obrazovanieto }e izgotvi programski osnovi so koi se odreduvaat celite

na oddelni slobodni aktivnosti na u~enicite, nivnata organizacija i

drugite specifi~ni karakteristiki.

U~eni~kite natprevari opfa}aat aktivnosti za koi ima interes

kaj u~enicite i so niv se prezentiraat postigawata ne samo na u~enicite,

tuku i na u~ili{teto vo nastavata i vo drugite podra~ja. Natprevarite

moàt da se organiziraat na nivo na u~ili{te, op{tina i vo ramkite na

dràvata. Najuspe{nite u~enici u~estvuvaat na me|unarodni natprevari.

Op{testveno-korisnata i humanitarnata rabota na u~enicite

naj~esto se izveduva vo lokalnata sredina. Za ovaa cel se izgotvuvaat pro-

grami za za{tita i ~uvawe na prirodata i okolinata, rabotni akcii na

u~enicite, se organiziraat u~eni~ki grupi i asocijacii so raznovidni

celi i sodrìni za rabota {to ja vodat u~enicite. Koga ima potreba, u~e-

nicite go ureduvaat u~ili{teto, ukaùvaat pomo{ na u~enici vo

u~eweto ili na socijalno zagrozeni i invalidizirani lica, u~estvuvaat

vo ublaùvaweto na posledici od elementarni i drugi nepogodi i vo

drugi aktivnosti {to imaat po{iroko op{testveno i humanitarno

zna~ewe.

U~eni~kite ekskurzii se organiziraat za pro{iruvawe i prodla-

bo~uvawe na znaewata na u~enicite od oddelni vospitno-obrazovni pod-

ra~ja i nastavni predmeti, a, isto taka, i za sportuvawe, rekreacija i

druèwe vo slobodnoto vreme. Ekskurziite {to se vo neposredna

funkcija na nastavata - nastavnite ekskurzii, se izveduvaat vo ramkite na

zadolìtelnite nastavni denovi {to treba da gi ispolni u~ili{teto vo

tekot na nastavnata godina.

Brojot na ekskurziite vo tekot na u~ebnata godina, nivnata cel i

sodrìna, na~inot na organizirawe i izveduvawe se planira so godi{-

nata programa za rabota i godi{niot plan za nastavata vo u~ili{teto.

112

Osven toa ekskurziite se planiraat i vo ramkite na oddelni predmeti i

podra~ja.

Vo planiraweto na ekskurziite treba da im se dade pogolemo

zna~ewe i uloga na roditelite na u~enicite i da se vodi grià site deca

da bidat vklu~eni vo niv, bez ogled na nivniot socijalen status. Procedu-

rata na izveduvawe na ekskurziite (celi, sodrìni, kriteriumi, na~in na

realizacija i dr.) se ureduva so poseben pravilnik donesen od Minister-

stvoto za obrazovanie i nauka.

Grià za zdravjeto na u~enicite Oddelni sodrìni i aktivnosti {to se odnesuvaat na ~uvaweto na

zdravjeto na u~enicite se opfateni so nastavnite programi, a osobeno vo

nastavata po sport i zdravstveno vospitanie, zapoznavawe na okolinata,

biologija, hemija, kako i vo slobodnite u~eni~ki aktivnosti. Eden del od

zada~ite se realiziraat i na ~asot za oddelenskata zaednica.

Isto taka, za{titata i unapreduvaweto na zdravjeto na u~enicite

vo osnovnoto u~ili{te se ostvaruva i so redovni lekarski pregledi, a

koga ima potreba se prezemaat i drugi merki. U~ili{teto vo ramkite na

objektivnite mo`nosti se griì za organizirawe celosna ili delumna

ishrana na u~enicite i za higienskite uslovi, sportskite aktivnosti,

zimuvawa, letuvawa, izleti-denovi vo priroda i dr.

Vo godi{nata programa na osnovnoto u~ili{te se planiraat aktiv-

nosti so u~enicite za unapreduvawe na zdravjeto (kako na primer, za

na~inot na ìveewe, ishrana, izgraduvawe na svest za za{tita od opasnos-

tite od upotrebata na droga, pu{ewe, nikotinizam, alkohol, sida, kako i

za drugi temi po izbor na u~enicite koi{to se odnesuvaat na unapreduva-

we na zdravjeto.

Sorabotka so lokalnata sredina Osnovnoto u~ili{te koristi razni na~ini za poblisko povrzuva-

we so lokalnata sredina. Taa sorabotka naj~esto opfa}a:

- sorabotka so semejstvoto, osobeno so roditelite na u~enicite;

113

- sorabotka so lokalnata samouprava i vospitno-obrazovnite usta-

novi, institucii od oblasta na kulturata, pretprijatija i drugi organi i

organizacii zaradi zbogatuvawe na sodrìnite i aktivnostite na u~eni-

cite;

- raznovidni op{testveni, kulturni i obrazovni aktivnosti so

mladinata i vozrasnoto naselenie od lokalnata sredina;

- informirawe na po{irokata javnost za rezultatite {to gi pos-

tignuva osnovnoto u~ili{te:

- vklu~uvawe na u~ili{teto vo kulturni i obrazovni aktivnosti

{to se organiziraat vo lokalnata sredina.

U~ili{teto treba redovno da ja informira javnosta za svojata ra-

bota, za sostojbite i problemite i da sorabotuva so drugite ustanovi od

lokalnata sredina, so stru~ni lica od razli~ni oblasti (literatura,

umetnost, novinarstvo, zdravstveni rabotnici, teatar, muzei, galerii i

dr.), {to moàt da pomognat za pokvalitetno organizirawe na obrazov-

niot i vospitniot proces. Posebno zna~ewe ima kontinuiranata sorabot-

ka {to se ostvaruva i so sredbite na roditelite, nastavnicite i u~eni-

cite na koi me|usebno se informiraat za rezultatite vo nastavata i za

drugite pra{awa {to se povrzani so potrebite i te{kotiite na u~eni-

cite vo nastavata i u~eweto.

Nu`no e u~ili{teto da podgotvuva programi i da organizira

aktivnosti za odbeleùvawe na zna~ajni proslavi (praznik na u~ili{-

teto, dràvni praznici, a osobeno po povod zapo~nuvaweto na nastavata i

zavr{uvaweto na nastavnata godina i dr.). Ovie aktivnosti zadolìtelno

se planiraat za da moàt u~enicite da gi prezentiraat rezultatite i

postigawata pred roditelite i drugoto naselenie vo lokalnata i

po{irokata sredina. Niz ovie aktivnosti u~ili{teto gi pokaùva

postigawata vo nastavata i slobodnite u~eni~ki aktivnosti (hor, orkes-

tar, dramski i literaturni grupi, likovno tvore{tvo i sl.). Ovie aktiv-

nosti se planiraat so programata za rabota na u~ili{teto i se pod-

drùvaat so odredeni finansiski sredstva od fondovite za obrazovanie

na op{tinata i so donacii.

114

Osnovnoto u~ili{te moè samostojno da organizira natprevari na

u~enicite ili da se vklu~uva vo natprevarite na znaewa i ve{tini po

oddelni predmeti i podra~ja {to se organiziraat vo op{tinata. Tie

imaat zna~ewe za motivirawe na u~enicite za redovno u~estvo vo slobod-

nite aktivnosti i vo dodatnata nastava. Natprevarite na u~enicite se

organiziraat i vo sorabotka so drugi stru~ni institucii i organizacii

od lokalnata i po{irokata sredina (organizaciite za grià i vospitu-

vawe na decata, domovite na decata, Narodna tehnika, sojuzite na matema-

ti~ari, informati~ari, fizi~ari, bibliotekite, muzeite i dr., sovetite

za bezbednost vo soobra}ajot, sojuzite za oddelni sportovi i sl.).

Aktivnostite i sorabotkata so lokalnata sredina koi se sodràt

vo programata za rabota na osnovnoto u~ili{te se poddrùvaat so sood-

vetni finansiski sredstva, dodeka, pak, sodrìnite, vidot i na~inot na

sorabotkata so lokalnata sredina se utvrduvaat so programata za rabota

na u~ili{teto za sekoja u~ebna godina.

IX. OSNOVNO MUZI^KO I BALETSKO OBRAZOVANIE I VOSPITANIE

Osnovnoto muzi~ko i baletsko obrazovanie i vospitanie se orga-

nizira za sozdavawe uslovi za {irewe na muzi~kata i baletskata kultura

i za podgotvuvawe na u~enicite za natamo{no obrazovanie vo ovie

oblasti od umetnosta. Ovaa dejnost se ostvaruva vo u~ili{ta za osnovno

muzi~ko ili baletsko obrazovanie, kako i vo paralelki vo u~ili{tata za

sredno muzi~ko ili baletsko obrazovanie. Za {irewe na muzi~koto i

baletskoto obrazovanie i vospitanie moè da se organiziraat i izdvoeni

paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta koi organizaciono pripa|aat

na u~ili{tata za osnovno muzi~ko ili baletsko obrazovanie. So posebni

dogovori se reguliraat obvrskite na u~ili{tata vo koi ima otvoreno

paralelki za osnovno muzi~ko i baletsko obrazovanie.

Vo zavisnost od vidot na instrumentot osnovnoto muzi~ko obrazo-

vanie moè da trae najmnogu 6 godini. Osnovnoto baletsko obrazovanie

trae 5 godini. Koga ima potreba, za uspe{no vklu~uvawe na u~enicite vo

osnovnoto muzi~ko ili baletsko obrazovanie se organizira i podgotvi-

115

telna nastava. Vo tie slu~ai traeweto na {koluvaweto se prodol`uva za

edna godina.

Podgotvitelnata godina e selektivna.

Planot i programite za nastavata, normativite za prostorot, opre-

mata i nastavnite sredstva, kako i normativite za stru~nata podgotovka i

profilot na nastavniot kadar za osnovnoto muzi~ko i osnovnoto

baletsko obrazovanie po predlog na u~ili{tata gi razrabotuva Biroto

za razvoj na obrazovanieto.

Vo obrazovniot i vospitniot proces vo ovie u~ili{ta i paralelki

preovladuva individualnata i grupnata nastava. Za osnovnoto muzi~ko

obrazovanie brojot na ~asovite za u~enicite iznesuva najmnogu do 7 ~asa

nedelno, a vo u~ili{tata za osnovno baletsko obrazovanie najmnogu do 16

~asa nedelno.

Uslovite za zapi{uvawe i na~inot na polagaweto na ispitite se

regulira so statutot na u~ili{teto, a normativite za nastavniot kadar

se utvrdeni so nastavnite programi.

NASTAVEN PLAN

za dvegodi{no osnovno muzi~ko obrazovanie peewe i instrumenti: kontrabas i fagot

Nastavni predmeti Nedelen fond ~asovi po

oddelenija I II

Peewe - Instrument 2 2 Solfe` 2 2 Teorija na muzikata 1 1 Vkupno ~asovi:

5 5

Za izveduvawe na vospitno-obrazovnata programa po peewe, instrumen-

tite kontrabas i fagot nastavnite ~asovi traat po 30 min., a za solfe` i

teorija na muzikata traat po 40 minuti.

116

NASTAVEN PLAN

za petgodi{no osnovno muzi~ko obrazovanie za duva~ki instrumenti (drveni i limeni), klasi~na gitara, harfa i udarni instrumenti

Nastavni predmeti Nedelen fond nastavni ~asovi po oddelenija Podgotvitelno I II III IV V Instrument 1

(vtoro polugod.) 2

2 2 2 2

Solfe` i elementarna teorija na muzikata

2 2 2 2 / /

Solfe` / / / / 2 2 Teorija na muzikata / / / / 1 1 Orkestar; Hor; Kamerni grupi

/ / / / 2 2

Vkupno ~asovi 3 4 4 4 7 7

Za izveduvawe na programata za duva~kite instrumenti, klasi~na gitara,

harfa i udarni instrumenti vo I i II i III oddelenie ~asovite traat po 30

minuti, dodeka vo IV i V oddelenie po 40 minuti.

NASTAVEN PLAN

za {estgodi{no osnovno muzi~ko obrazovanie za instrumentite: pijano, violina, viola, violon~elo, flejta i harmonika

Nastaven predmet Nedelen fond nastavni ~asovi po oddelenija Podg. I II III IV V VI

Instrument 1 (vtoro pol.)

2 2 2 2 2 2

Solfe` so elementarna teorija na muzikata

2 2 2 2 2 / /

Solfe` / / / / 2 2 Teorija / / / / / 1 1 Orkestar; Hor; Kamerni grupi

/ / / / 2 2 2

Vkupno nastavni ~asovi 3 4 4 4 6 7 7

Vo osnovnoto muzi~ko obrazovanie mo`e da se organizira i nastava po

narodni muzi~ki instrumenti so po eden nastaven ~as nedelno (obligat),

za u~enicite koi ve}e svirat na nekoj instrument.

Za izveduvawe na vospitno-obrazovnata programa po instrumentite

pijano, violina, violon~elo, flejta i harmonika vo I, II, III oddelenie vo

117

osnovnoto muzi~ko u~ili{te ~asovite traat po 30 minuti, dodeka vo IV, V

i VI oddelenie po 40 minuti.

Nastavata za site instrumenti se organizira vo individualna forma.

Za realizirawe na programata po solfe` i teorija na muzikata od

podgotvitelno do VI oddelenie ~asovite traat po 40 minuti.

Nastavata po solfe` i teorija na muzikata se organizira vo grupi od 9 do

15 u~enici.

Klavirskiot sorabotnik - korepetitor odr`uva ~asovi zaedno so nastav-

nikot po guda~ki i duva~ki instrumenti.

Korepeticijata za u~enicite od dvegodi{noto osnovno muzi~ko obra-

zovanie trae po 15 min. edna{ nedelno.

Korepeticijata za u~enicite vo petgodi{noto osnovno muzi~ko obrazova-

nie koi gi izu~uvaat drvenite i limenite duva~ki instrumenti vo I, II i III

godina trae po 15 min. nedelno, a vo IV i V oddelenie po 30 min. nedelno.

Korepeticijata za u~enicite vo {estgodi{noto osnovno muzi~ko obra-

zovanie koi gi izu~uvaat instrumentite violina, viola, violon~elo i

flejta od I do IV oddelenie trae 15 min., a za u~enicite od V i VI oddele-

nie po 30 min. edna{ nedelno.

Fond na ~asovi na nastavnikot za vodewe na ednorodni -detski horovi: - so 2 ~asa nedelno za onie koi izveduvaat ednoglasni kompozicii; - so 3 i 1/2 ~asa nedelno za onie koi izveduvaat ednoglasni i dvoglasni kompozicii.

- so 5 ~asa nedelno za onie koi izveduvaat tri i ~etiriglasni kompo-zicii.

Fond na ~asovi na nastavnikot za vodewe na orkestar: - vo zavisnost od razvienosta na orkestarot na nastavnikot mu se priznavaat 2-4 ~asa nedelno; - kamerni sostavi - 2 ~asa nedelno.

Pokraj redovnata nastava za posebno nadarenite u~enici od treto

oddelenie i vo pogornite oddelenija se formira posebna paralelka vo

koja predmetot solfe` se realizira so zajaknata programa, a individual-

ata nastava po instrument se realizira so tri ~asa nedelen fond.

Stru~en sovet vo u~ili{teto gi izgotvuva kriteriumite za specijalna

paralelka.

118

Vo paralelkite za osnovno baletsko obrazovanie moè da ima do 15

u~enici.

U~enicite od prvo i vtoro oddelenie u~at vo prva podgotvitelna godina,

a u~enicite od treto i ~etvrto oddelenie u~at vo vtora podgotvitelna

godina:

- vo petto oddelenie site u~enici se zapi{uvaat vo prva godina balet.

X. OBRAZOVANIETO NA NASTAVNICITE

Razvivaweto na konceptot za obrazovanieto na nastavnicite vo

osnovnoto u~ili{te se temeli na slednite postavki:

- vo osnovnoto u~ili{te vo dosega{nata nastavna praktika se

angaìrani oddelenski i predmetni nastavnici;

- vo grupite za podgotvitelnata godina se angaìrani vospituva~i

so zavr{eno visoko{kolsko obrazovanie i oddelenski nastavnici;

- vo u~ili{tata vo koi e izvr{ena integracija na u~enici so

posebni obrazovni potrebi ima vklu~eno nastavnici i defektolozi.

Vo celiot period na primenata na noviot nastaven plan za devet-

godi{noto osnovno vospitanie i obrazovanie treba da se intenzivira

stru~nata obuka i pedago{ko-metodskoto osposobuvawe na nastavnicite

za primena na novite nastavni programi.

Vo I oddelenie na osnovnoto u~ili{te nastavata ja izveduvaat

nastavnici za predu~ili{no vospitanie so zavr{eni visoko{kolski

studii.

Nastavnikot za oddelenska nastava, isto taka, spored noviot

koncept za devetgodi{no osnovno obrazovanie ja izveduva nastavata vo I

oddelenie i prodolùva da raboti so svoite u~enici od I do III oddelenie,

taka {to e zadolèn za izveduvawe na nastavata po site predmeti, osven

po angliskiot jazik {to }e go izu~uvaat u~enicite od I oddelenie.

Nastavnicite za predu~ili{no vospitanie sekoja u~ebna godina

rabotat so nova grupa u~enici vo I oddelenie vo osnovnoto u~ili{te,

119

odnosno moàt da vodat grupa so u~enici vo I oddelenie i vo detskite

gradinki.

Vo paralelkite vo IV i V oddelenie vo devetgodi{noto osnovno

u~ili{te za najgolemiot del od nastavata i ponatamu e zadolèn

oddlenskiot nastavnik, osven za nastavata po angliski jazik, makedonski

jazik za u~enicite od drugite zaednici i nastavata po prirodnite nauki

vo V oddelenie. Vo u~ili{tata kade {to ima uslovi vo V oddelenie

moàt da se vklu~uvaat predmetni nastavnici i po muzi~ko, likovno i

tehni~ko obrazovanie. Pritoa treba da se vodi grià fondot na ~asovite

na oddelenskiot nastavnik po zadolìtelnite predmeti vo V oddelenie

da ne bide pomal od 17 ~asa.

Vo VI oddelenie celokupnata nastava se izveduva od predmetni

nastavnici. Predmetnite nastavnici prodolùvaat da rabotat so u~eni-

cite do IH oddelenie.

Noviot kocept za osnovnoto devetgodi{no u~ili{te nalaga site

nastavnici da imaat zavr{eno visoko obrazovanie na soodvetna nasoka za

nastavnici na fakultetite.

Imaj}i go predvid pozitivnoto iskustvo vo organiziraweto i

izveduvaweto na nastavata od strana na dvopredmetnite nastavnici (za

srodni i bliski nastavni predmeti) treba da se aktuelizira i detalno da

se razraboti modelot na dvopredmetnite studii i da se zastapat programi

za studii za nastavnicite na fakultetite {to }e gi osposobuvaat

studentite za realizirawe na nastavata spored novite nastavni programi

za osnovnoto u~ili{te.

So ogled na me|unarodnite standardi za obrazovanieto na

nastavnicite na univerzitetite i fakultetite u{te edna{ treba da se

razgledaat studiskite programi za da se vospostavi usoglasenost me|u

nastavnite disciplini za predmetite za koi se podgotvuva nastavnikot i

pedago{koto, psiholo{ko-metodskoto obrazovanie i metodskite ve`bi

vo tekot na studiite. Se prepora~uva vo studiskite programi za

predmetnite nastavnici za osnovnoto u~ili{te da se izdvojuva najmalku

25% od vkupniot fond na ~asovite vo tekot na studiite za pedago{ko-

psiholo{ko i metodsko osposobuvawe na studentite. Ovoj standard se

120

smeta kako mnogu bitna i nezamenliva komponenta za uspe{na rabota na

nastavnikot vo osnovnoto u~ili{te.

Vo studiskite programi za oddelenskite nastavnici za osnovnoto

u~ili{te treba da se izdvoi najmalku 50% od vkupniot fond na ~asovite

vo tekot na studiite za pedago{ko i metodsko osposobuvawe na studenti-

te.

Za prakti~no osposobuvawe na studentite za planirawe i

izveduvawe na nastavata treba da se izdvojat vo tekot na studiite od 6-10

sedmici za odrùvawe na prakti~ni ve`bi so studentite vo osnovnite

u~ili{ta. Samo na takov na~in inicijalnoto obrazovanie na nastavnici-

te vo na{ata dràva }e moè da se pribliùva do standardite za

kvalitetni programi za obrazovanieto na nastavnicite vo razvienite

dràvi vo Evropa.

Za dosledna implementacija na novata Koncepcija po periodi

3+3+3, koi se rakovodat spored razvojnite karakteristiki na u~enicite,

potrebno e i inicijalnoto obrazovanie za nastavnicite da se prilagodi

na noviot koncept. Taka, bi se ovozmoìlo nastavata vo prvite dva

periodi da ja realizra oddelenskiot nastavnik (osven po oddelni

predmeti), a predmetnite nastavnici da ja realiziraat nastavata vo VII,

VIII i IX oddlenie. So takvoto prilagoduvawe dràvata bi dobila

poevtino i podostapno obrazovanie za site deca.

Dotoga{, novata koncepcija spored planiraweto na nastavata i

razvivaweto na novite nastavni programi }e gi sledi razvojnite

karakteristiki na decata, a vo realiziraweto na ovie programi }e se

rakovodi od inicijalnoto obrazovanie na postoe~kiot nastaven kadar vo

u~ili{tata.

Nastavnicite treba da se poddràt so soodvetni merki za

vklu~uvawe i na postdiplomski studii osobeno vo oblasta na didakti-

kata, kako i za vklu~uvawe na doktorski studii. Neophodno e mnogu po-

organizirano da se intenziviraat i razvojnite istraùvawa i drugite

istraùva~ki proekti vo osnovnoto obrazovanie i vospitanie. So pomo{

na tie kadri }e moàt da se razvivaat instituciite i slu`bite za

121

vr{ewe na stru~na i druga sovetodavna rabota koja e neophodna za

razvojot na osnovnoto u~ili{te.

Biroto za razvoj na obrazovanieto vo ramkite na nadle`nostite

spored noviot Zakon treba da podgotvi planovi za kontinuirana obuka na

nastavniot kadar, stru~nite sorabotnici i direktorite na osnovnite

u~ili{ta i da napravi izbor na programi i ponuduva~i na obuki {to }e

bidat vo soglasnost so fazite so koi }e se voveduvaat promenite vo

u~ili{teto. Za nastavnicite koi{to }e predavaat angliski jazik vo

prviot vospitno-obrazoven period bitno e da se izgotvat posebni

nastavni moduli vo koi }e bidat vklu~eni specifi~nostite vo ranoto

u~ewe na jazici.

So Zakonot za osnovno obrazovanie }e se regulira sistemot na

vrednuvawe i napreduvawe na nastavnicite vo karierata.

HI. NADLE@NOSTI, PRAVA I ODGOVORNOSTI

Noviot koncept nalaga jaknewe na organizacijata na u~ili{teto i

razvivawe na praktika za negovo pretstavuvawe pred roditelite i

po{irokata javnost.

Za taa cel osnovnoto u~ili{te izdava publikacija koja e razbirli-

va za roditelite i vo nea treba da bidat opi{ani organizacijata na rabo-

tata na u~ili{teto, karakteristikite na nastavniot plan i pravata i

dol`nostite na u~enicite. Isto taka, treba da se objasnat mo`nostite na

u~ili{teto za organizirawe prodolèn prestoj, celodnevna nastava, za

sportskite aktivnosti i natprevarite na koi moàt da u~estvuvaat

u~enicite vo povisokite oddelenija. Mo{ne zna~ajni se i podatocite za

u~ili{nata biblioteka, sovetodavnata slu`ba na u~ili{teto, direk-

torot i nastavnicite. Roditelite vo publikacijata treba da najdat jasni

i razbirlivi podatoci {to im nudi u~ili{teto na u~enicite i {to

moàt da o~ekuvaat od nego.

Biroto za razvoj na obrazovanieto }e izraboti plan za osnovnite

informacii koi treba da gi sodrì publikacijata za pretstavuvawe na

u~ili{tata. So planot }e se opredelat glavnite delovi na publikacijata,

122

a u~ili{teto }e moè da gi vnesuva i svoite specifi~nosti. Na toj na~in

}e bide mo`no da se pravat sporeduvawa me|u u~ili{tata.

Vo u~ili{teto se sobiraat podatoci za u~enicite i za nivnite

roditeli, za zdravstvenite karakteristiki i specifi~nostite {to se

odnesuvaat za u~enikot. Se pribiraat podatoci za roditelite na

u~enikot, kade ìveat i kade moè da im se dostavuvaat neophodnite

izve{tai.

Nu`no e da se vospostavi nova pedago{ka dokumentacija vo koja }e

se evidentiraat podatocite za uspehot i napreduvaweto na u~enikot/

u~eni~kata vo tekot na {koluvaweto, svidetelstvata {to se izdadeni i

drugi dokumenti za razvojot i postigawata vo u~ili{teto. Li~nite poda-

toci za u~enikot/u~eni~kata se odnesuvaat i na semejnata i socijalnata

sostojba, postapkite za otkrivawe na odredeni te{kotii vo razvojot na

u~enikot, postapkite za stru~nata pomo{, stru~ni mislewa od drugi

ustanovi (centri za socijalna rabota, zdravstveni ustanovi i sl.). Za ovie

podatoci e potrebna soglasnost od roditelot i tie se ~uvaat vo

u~ili{teto kako profesionalna tajna spored Zakonot za za{tita na

podatocite.

Oddelenskiot nastavnik, odnosno rakovoditelot na paralelkata e

liceto koe{to najdobro go poznava ìvotot na decata vo svoeto

oddelenie. So niv roditelite imaat najmnogu razgovori od I do V, odnosno

od VI do IX oddelenie. Rakovoditelot na paralelkata, kako i oddelen-

skiot nastavnik gi sledi rezultatite na u~enicite vo nastavata i se

griì za re{avawe na problemite {to se pojavuvaat. Nivnata glavna cel

e u~enicite da bidat bezbedni vo u~ili{teto.

Rakovoditelot na paralelkata sorabotuva so u~ili{niot pedagog i

psiholog, kako i so direktorot na u~ili{teto i roditelite, a koga ima

potreba predlaga vospitni merki. Rakovoditelot na paralelkata mora da

bide mnogu odgovoren, otvoren i neposreden za komunikacija, da ja vodi

paralelkata i da ja zastapuva pred drugite nastavnici i pred roditelite.

Toj treba da umee, kolku {to e mo`no, najdobro da gi razbere svoite

u~enici i da im pomogne, da umee so niv da razgovara na ~asot so

oddelenskata zaednica za nivnite problemi, da gi sovetuva roditelite, da

123

gi zapoznava so problemite i da gi vklu~uva vo ìvotot i rabotata na

u~ili{teto. Dokolku uspee da sozdade doverba kaj svoite u~enici, toga{

oddelenskiot i klasniot rakovoditel }e moè uspe{no da ja vodi

paralelkata.

Vo poseben pravilnik }e bidat podrobno razraboteni pravata i

odgovornostite na nastavnicite i stru~nite sorabotnici na u~ili{teto.

Prava i dol`nosti na u~enikot, u~ili{teto, roditelite i op{tinata Za pravata i dol`nostite na u~enicite neophodno e da se izdava

publikacija koja ja dobiva sekoj u~enik, a so toa i roditelite. Ovaa

publikacija ja izdava Biroto za razvoj na obrazovanieto so poddr{ka na

Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Vo nea se razrabotuvaat, vo

kratki crti, pravata na u~enicite {to se odnesuvaat na:

- posetuvawe na nastavata i sigurna i zdrava u~ili{na sredina, po-

~ituvawe na kulturata, jazikot i drugite posebnosti na u~enicite, ed-

nakvite prava na u~enicite bez ogled na rodovata ili etni~kata pripad-

nost, rasa, veroispoved, socijalna polo`ba na semejstvoto i drugi

okolnosti;

- za~uvuvawe na li~nite podatoci na u~enikot, po~ituvawe na

sposobnostite na u~enikot i negovoto dostoinstvo, razvojnite karakte-

ristiki, predznaewata, qubopitnosta i drugite individualni osobenos-

ti;

- dobivawe kvalitetni informacii, pravilno i temelno informi-

rawe na u~enikot za negovata rabota i dobivawe pomo{ i potpora pri

rabotata, kako i pravo za soodvetno u~estvo na u~enikot pri oformu-

vaweto na dnevnite aktivnosti, u~estvo vo aktivnostite vo u~ili{teto i

vo oddelni drugi grupi i zaedni~ki akcii.

U~enikot vo osnovnoto u~ili{te ima odgovornost da gi po~ituva

nastavnicite, drugite rabotnici i u~enicite vo u~ili{teto, da gi ispol-

nuva svoite u~ili{ni obvrski, redovno i to~no da ja posetuva nastavata.

Na u~enicite i nastavnicite ne smee da im pre~i vo rabotata. Sekoj u~e-

nik e odgovoren da se griì za svoeto zdravje i bezbednost i da ne gi

zagrozuva drugite, da gi po~ituva pravilata na ku}niot red, da go ~uva

124

imotot na u~ili{teto i sopstvenosta na u~enicite i rabotnicite vo

u~ili{teto i nadvor od nego, da se odnesuva ~esno kon drugite i da sora-

botuva pri ureduvaweto na u~ili{teto i negovata okolina. U~enikot ima

odgovornost redovno da u~estvuva vo dogovorenite deùrstva vo u~ili{-

teto.

U~enikot redovno prisustvuva na nastavata, u~estvuva vo aktivnos-

tite po zadolìtelnite i izbornite predmeti i gi po~ituva pravilata za

odnesuvawe na ~asovite i vo u~ilnicata. U~enicite u~estvuvaat vo

donesuvaweto na ovie pravila. Za sekoj izostanok se vodi uredna

dokumentacija, a roditelot e dolèn da go izvesti oddelenskiot nastav-

nik ili rakovoditelot na paralelkata usno ili pismeno za pri~inite

poradi koi deteto ne bilo prisutno na ~asovite.

So poseben pravilnik se ureduvaat na~inite na za{tita na pravata

na u~enikot vo slu~aite koga se kr{at negovite prava, kako i oblicite na

organizirana za{tita na u~enicite vo u~ili{teto, a osobeno vo I oddele-

nie koga doa|aat vo u~ili{teto pred po~etokot na nastavata ako rodi-

telite mora da odat porano na rabota. Ovoj oblik na za{tita moè da se

organizira najmalku za 10 u~enici, koi{to doa|aat vo u~ili{teto i od

pooddale~eni mesta. Vremeto za prifa}awe na decata na po~etokot na

nastavata vo u~ili{teto se odreduva spored potrebite na roditelite,

odnosno nivnite deca. So pravilata na u~ili{teto se regulira i na~inot

na prezemawe na decata na krajot na u~ili{niot den.

� Vo u~ili{teto se organizira prodolèn prestoj za u~enicite od

I-VI oddelenie. Vo ovoj oblik na organizirawe na nastavata i

aktivnostite na decata posebno vnimanie }e bide potrebno za u~enicite

od I do III oddelenie. Pritoa nu`no e brojot na decata vo ovie grupi da ne

bide pogolem od 25 deca vo grupa.

� Treba da se reguliraat i pravata na decata na prevoz do u~ili{-

teto vo zavisnost od oddale~enosta na u~ili{teto od domot kade ìvee

deteto. U~ili{teto, roditelite i op{tinata (lokalnata zaednica) se

dogovaraat kako }e se organizira prevozot za u~enicite za nivnoto

doa|awe do u~ili{teto. Isto taka, prevoz se planira, za u~enicite koga

}e zavr{i nastavata. Vo slu~aite koga decata se vo prodolèn prestoj ili

125

celodnevna nastava, toga{ roditelite }e mora sami da go prezemat svoeto

dete od u~ili{teto i da se griàt za negoviot prevoz do doma.

� So pravilnikot treba da bide regulirano i pravoto na àlba na

u~enikot / roditelot na ocenkata. Na krajot na nastavata po priemot na

svidetelstvoto ako roditelot i u~enikot smetaat deka po nekoj predmet

u~enikot ne bil pravilno ocenet, toga{ moàt da podnesat obrazloèna

àlba. Za ovie slu~ai, vo vrska so àlbata na u~enikot, }e bide

regulirana procedurata {to }e ja prezeme u~ili{teto.

� Zdravstvenata za{tita na u~enicite za vreme na {koluvaweto

opfa}a:

- izveduvawe na zadolìtelni lekarski pregledi za decata {to se

zapi{ani vo I oddelenie (redovni sistematski pregledi i vakcinirawe);

- vo tekot na {koluvaweto prodolùvaat programite za vakcini-

rawe.

Ministerstvoto za zdravstvo sekoja godina propi{uva programa so

koja se definirani vidovite na vakcinite i vozrasta na decata.

� Vakciniraweto se izveduva vo u~ili{niot dispanzer vo isto vre-

me so zadolìtelnite u~ili{ni pregledi koi, po pravilo, treba da se

vospostavat i odrùvaat na sekoi dve godini. Pri sproveduvaweto na

vakciniraweto treba da se napravi proverka dali bile uredno izvr{eni

site vakcinirawa koi se zadolìtelni za decata i soglasno so utvrdenite

naodi se vr{i i vakciniraweto. Vo u~ili{teto roditelite davaat na

uvid dokumenti vo koi se zapi{ani podatocite za vakcinite na decata.

Nu`no e da se vovede posebna zdravstvena kni{ka za vakcinira-

weto i telesniot rast na deteto. Vo nea treba da se vnesuvaat podatoci za

vakcinite za celiot u~ili{ten period.

� Roditelite i u~ili{teto se dogovaraat za organiziraweto

ishranata za decata vo u~ili{teto. Redovno treba da se sledi kvalitetot

na hranata {to im se dava na decata.

� Se nalaga roditelite (staratelite) da gi podgotvat decata za bez-

bedno u~estvo vo soobra}ajot. U~enicite moàt da u~estvuvaat vo soobra-

}ajot duri toga{ koga roditelite }e bidat ubedeni deka se sposobni da ja

126

razberat opasnosta od soobra}ajot i deka gi znaat pravilata za odne-

suvaweto na pe{acite vo soobra}ajot.

� Decata vo I oddelenie mora da imaat pridru`ba do osnovnoto

u~ili{te i do svojot dom. Decata na vozrast od 7 godini moàt da odat vo

u~ili{te bez pridru`ba ako za toa ima pismena soglasnost od roditelite

i dokolku deteto ìvee blisku do u~ili{teto, a na patot do nego ima mal

soobra}aj.

U~ili{teto moè da prezema, vo sorabotka so drugi ustanovi,

preventivni merki vo patniot soobra}aj, da organizira obezbeduvawe na

decata vo soglasnost so propi{anite pravila.

Za bezbednosta vo okolinata na u~ili{tata mnogu pove}e treba da

se griàt lokalnite vlasti kade {to se nao|a u~ili{teto. Na patot {to

minuva kraj u~ili{teto mora da se opredeli najgolemata dozvolena

brzina na vozilata, za da bidat primorani voza~ite da gi po~ituvaat

ograni~uvawata vo soobra}ajot.

Vospitni merki U~ili{teto sozdava uslovi ne samo za obrazovanieto, tuku i za

vospitanieto na decata. Vospitanieto na u~enicite se odviva so

sodrìnite, no i so primerite na odnesuvawe {to se prisutni vo sekoj

moment vo u~ili{niot ìvot. Vospitno vlijanie imaat i ocenkite za

uspehot po predmetite {to gi u~at decata. Vospituva sekoe odnesuvawe na

nastavnikot, vospituva sekoe odnesuvawe na u~itelot, vospituvaat

odnosite me|u u~enicite, pa duri i me|u u~enicite i u~itelite. Vospi-

tuva celata okolina i u~ili{niot ìvot, zaedni~kiot prestoj za vreme

na nastavata, za vreme na odmorite, za vreme na vonu~ili{nite

aktivnosti, ekskurziite, nastavata vo priroda i sl.

Site vo u~ili{teto u~estvuvaat vo eden edinstven proces. Navede-

nite argumenti pokaùvaat deka po semejstvoto u~ili{teto e vtorata

sredina vo koja u~enicite steknuvaat socijalno iskustvo od ìvotot koe

ima nenadomestlivo vospitno zna~ewe. Za gradeweto na op{tite

gra|anski pravila i vrednosti, vospituvawe za tolerancija i po~ituvawe

na razli~nostite, nastavnicite imaat klu~na uloga so nivnite demokrat-

127

ski pogledi i so primerite na li~noto odnesuvawe. Tie vospituvaat

mnogu podobro ako imaat dobra sorabotka so roditelite i zaednicata na

u~enicite na oddelenieto. So site pravila se zapoznava sekoj u~enik. So

niv detalno se zapoznavaat i roditelite.

Pritoa treba da bidat doneseni pravila za odnesuvaweto na

vrabotenite i nastavnicite vo u~ili{teto. So niv treba da se utvrdat

merki za:

- docnewe na ~as;

- nerealizirawe na ~as;

- primawe podaroci (od poedinci ili organizirano);

- koristewe slabi ocenki kako sredstvo za disciplinirawe;

- verbalni navredi upateni kon poedinci ili cel klas;

- zakani;

- fizi~ko kaznuvawe na u~enici;

- seksualno voznemiruvawe i zlostavuvawe.

Polesnite i pote{ki otstapuvawa od u~ili{nite pravila {to gi pravat

u~enicite i nastavnicite vo u~ili{teto, kako i vospitnite merki za niv,

spored Zakonot za osnovno obrazovanie, gi utvrduva u~ili{teto vo pose-

ben pravilnik vo ~ie donesuvawe u~estvuvaat nastavnicite, u~enicite i

roditelite.

HII. IZDAVAWETO, IZBOROT I VREDNUVAWETO NA U^EBNICITE I DRUGATA U^ILI[NA LITERATURA

Vo devetgodi{noto osnovno u~ili{te posebno vnimanie }e se

obrne na izvorite za u~ewe i kvalitetot na u~ebnicite, prira~nicite,

detskite spisanija i drugata literatura za u~enicite.

Za izrabotkata i pe~ateweto na u~ebnicite }e bidat postaveni

visoki standardi soglasno so Koncepcijata za u~ebnik i nastavnite pro-

grami. Osven toa, Biroto za razvoj na obrazovanieto kontinuirano }e

raboti na vrednuvawe na u~ebnicite, prira~nicite i drugata literatura

za vospitno-obrazovnata rabota vo osnovnite u~ili{ta.

Soglasno so Zakonot za osnovno obrazovanie i Zakonot za Biroto

za razvoj na obrazovanieto navreme }e bidat podgotvuvani planovi za

128

izdavawe na u~ebnici spored fazite za primena na Koncepcijata za

devetgodi{no osnovno obrazovanie. Pritoa akcent }e bide daden na gri-

àta za namaluvawe na optovarenosta na u~enicite.

Vo taa smisla vo prviot period na osnovnoto devetgodi{no

u~ili{te }e se koristat samo osnovnite u~ebnici za zadolìtelnite

predmeti po makedonski jazik, odnosno albanski, turski i srpski jazik,

matematika i po zapoznavawe na okolinata.

Za site nastavni predmeti }e bidat izraboteni posebni prira~ni-

ci za nastavnicite. Ovaa praktika }e se pro{iruva i za narednite obra-

zovni periodi vo devetgodi{noto u~ili{te.

Za taa cel }e bide potrebno Biroto za razvoj na obrazovanieto

mnogu pointenzivno da gi vr{i nadle`nostite za vrednuvawe na u~ebni-

cite i detskite spisanija i da dava mislewe za usoglasenosta na rakopi-

site za u~ebnik so nastavnite programi so primena i razvivawe na meto-

dologijata (sistem na postapki, instrumenti i kriteriumi) za vrednuvawe

na u~ebnicite, prira~nicite i drugata literatura {to se koristi vo

u~ili{tata.

So navedenite sistemski promeni, kako i so doslednata primena na

zakonskite odredbi vo vrska so u~ebnicite }e se zgolemi odgovornosta na

u~ili{tata da se vospostavi praktika do krajot na nastavnata godina

redovno da napravat izbor na u~ebnicite i da se zapoznaat roditelite i

u~enicite koi u~ebnici }e se koristat vo slednoto oddelenie.

Sekoe u~ili{te treba da ja prezeme odgovornosta za izborot na

u~ebnicite, a podatocite za napraveniot izbor redovno da se dostavuvaat

do Ministerstvoto za obrazovanie i nauka od site u~ili{ta vo

Republika Makedonija najdocna do 25 juni pred nastapuvaweto na letniot

raspust.

HIII. NAÎNI NA VOVEDUVAWE NA PROMENITE VO UÎLI[NIOT SISTEM

• Postapnost i obezbeduvawe na soodvetni uslovi Sekoja promena vo osnovnoto vospitanie i obrazovanie {to e

povrzana so postignuvaweto na podobar uspeh moè da sozdade sportivni

efekti dokolku odnapred ne e proverena i ne e vrednuvana. Od ovie

129

pri~ini se zalagame za postapnost, odnosno za voveduvawe samo na

planirani i dobro osmisleni promeni {to se provereni i ostvarlivi vo

praktikata. Zatoa posebno e naglasena griàta za podgotovkite za

nastavata so podgotvuvawe na nov nastaven plan i nastavni programi,

kako i navremeno obezbeduvawe prostor, oprema, nastaven kadar i negova

obuka za primena na novite nastavni programi.

Za uspe{no primenuvawe na novite nastavni programi vo

osnovnoto u~ili{te treba kriti~ki da se razgleduva i prifa}a

iskustvoto {to go imaat steknato u~ili{tata i vo drugi zemji. Pritoa

mnogu zna~ajno e iskustvoto {to treba da se koristi vo odnos na

povrzuvaweto na gradinkite i osnovnite u~ili{ta, zapi{uvaweto na

decata vo u~ili{teto, na~inot na napreduvawe od oddelenska kon

predmetna nastava, napreduvaweto na u~enicite vo tekot na

devetgodi{noto {koluvawe, na~inot na sledewe i ocenuvawe i vklu-

~uvaweto na u~enicite vo srednoto u~ili{te. Za podelotvorno

razvivawe na sistemot na osnovnoto vospitanie i obrazovanie nu`no e

da se prezemat merki za celosno vklu~uvawe na detskite gradinki vo

nadle`nost na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Ova re{enie e

prisutno vo site razvieni zemji, zaradi povrzuvawe na predu~ili{noto

i osnovnoto vospitanie i obrazovanie ne samo organizaciono, tuku i

spored celite i sodrìnite vo obrazovniot sistem vo dràvata i

racionalnoto koristewe na prostornite i kadrovskite i drugite uslovi.

Pri voveduvaweto na oddelni elementi vo nastavata i drugite ak-

tivnosti vo osnovnoto u~ili{te mora da postoi jasen i ostvarliv plan

za site ~ekori {to }e bidat prezemani, kako i za o~ekuvawata i efekti-

te od niv vo podobruvaweto na kvalitetot na osnovnoto obrazovanie i

vospitanie. Za taa cel pred zapo~nuvaweto na nastavata vo sekoe

oddelenie se potrebni podgotovki, bidej}i nema da bide vozmo`no da

zapo~ne u~ebnata godina ako ne se sozdadeni realni uslovi za toa,

dokolku ne se utvrdeni spored nastavnite programi drugite elementi

{to go ~inat nastavniot sistem: podgotovkite na osnovnite u~ili{ta,

sistemot na ocenuvawe na znaeweto na u~enicite, razli~nite oblici na

individualizirana i grupna rabota vo nastavata, mo`nite oblici za

130

integracija na decata so posebni obrazovni potrebi, podgotovkite na

nastavnicite, organizirawe prevoz i prodol`en prestoj na u~enicite vo

u~ili{teto i drugite neophodni podgotovki za nastavata i u~eweto.

• Odgovornost za kvalitet na obrazovanieto

Edinstvoto na sistemot se obezbeduva so op{tite standardi,

nastavnite programi i planiranite i ostvarenite efekti/rezultati.

Zaedni~ka odgovornost za kvalitetot na obrazovanieto imaat site

direktni i indirektni u~esnici vo nastavniot i obrazovniot proces. Za

taa cel se nalaga potreba za vospostavuvawe:

- postojana sorabotka me|u site ~lenovi na u~ili{niot kolektiv

so formirawe i funkcionirawe na stru~nite aktivi i u~ili{nite

razvojni timovi;

- sorabotka na lokalno nivo so formirawe funkcionalni lokalni

timovi;

- postojana sorabotka so lokalnata i po{irokata op{testvena

zaednica.

Za kvalitetot vo obrazovanieto pridonesuvaat site drugi zain-

teresirani ~initeli za obrazovanieto (roditelite, lokalnata zaednica,

stru~nite asocijacii, radioto, televizijata i drugite mediumi i asocija-

cii). So u~estvo na nastavnicite, roditelite i lokalnata zaednica vo

programiraweto na rabotata na u~ili{teto treba da se podobruva

kvalitetot na obrazovanieto.

So planiraweto i organizacijata na vospitno-obrazovnata rabota

u~ili{teto, isto taka, izleguva vo presret na specifi~nostite i drugite

karakteristiki i potrebi na svoite u~enici, roditelite i lokalnata

sredina, a pritoa da ne se naru{i sistemot na osnovnoto vospitanie i

obrazovanie.

Kulturnite, jazi~nite i regionalnite specifi~nosti se sodr`at

vo programata za rabota na u~ili{teto.

131

• Razvivawe sistem za sledewe na kvalitetot na obrazovanieto

Osnovnoto vospitanie i obrazovanie e zasnovano na standardi i

sistematsko procenuvawe na negoviot kvalitet. Za taa cel sostaven del

na nastavnite programi za devetgodi{noto osnovno u~ili{te se

o~ekuvanite rezultati so koi se odreduva i kvalitetot na obrazovanieto.

Zatoa vo sekoe u~ili{te treba jasno da se definira potrebata za redovno

vrednuvawe na kvalitetot na rabotata na u~ili{teto. Izve{tajot za

kvalitetot na vospitno-obrazovnata rabota na u~ili{teto treba da

sodr`i indikatori za kvalitetot na nastavnite programi i godi{nata

programa za rabota na u~ili{teto, nastavata i u~eweto, postigawata na

u~enicite, poddr{kata {to im ja dava u~ili{teto na u~enicite vo

nastavata i u~eweto, psiho-socijalnata klima vo u~ili{teto i

organizacijata vo rabotata na u~ili{teto. Za uspe{no definirawe na

redovnoto vrednuvawe na rabotata na u~ili{teto, Biroto za razvoj na

obrazovanieto }e utvrdi nacionalni kriteriumi i indikatori za

kvalitet.

Sistemot na sledewe i ocenuvawe na znaewata na u~enicite se

razviva so redovno sledewe vo tekot na nastavata so usni proverki,

pismeni i drugi vidovi zada~i, voveduvawe standardizirani testovi na

znaewa, so osposobuvawe na nastavnicite i u~enicite za samovrednuvawe,

kako i so samovrednuvawe na u~ili{teto vo celina. No kako {to be{e

navedeno vo delot na ocenuvaweto nu`no e da se razvivaat postapkite i

metodite za eksterno vrednuvawe vo osnovnoto obrazovanie.

Obrazovnite rezultati na u~enicite i nastavnicite se jasni i

operacionalizirani so nastavnite programi po nastavni predmeti,

oddelenija i razvojni periodi vo devetgodi{noto osnovno u~ili{te. Tie

se odnesuvaat na znaewa, ve{tini, stavovi, moralni vrednosti na

u~enicite.

Obrazovnite standardi se odnesuvaat i na site drugi relevantni

komponenti na sistemot na osnovnoto obrazovanie. Istovremeno so

standardite se predvideni indikatori (pokazateli) za nivoto na postig-

natite standardi. Indikatorite se usoglaseni so realnite uslovi vo

132

sistemot na osnovnoto obrazovanie, odnosno so uslovite vo koi se reali-

zira obrazovniot proces vo u~ili{teto. Toa zna~i deka za devetgodi{-

noto osnovno u~ili{te }e se utvrdat:

- standardi za kvalitetni uslovi (materijalno-tehni~ki, prostorni

uslovi, kvalitetni nastavni sredstva za nastavata i u~eweto);

- standardi za kvalitetot na nastavniot proces i efikasno vodewe

na u~ili{teto;

- standardi za uspe{en nastavnik.

• Povrzuvawe i integrirawe na nastavnite programi

Obrazovanieto i vospitanieto vo osnovnoto devetgodi{no u~i-

li{te treba da prerasnuva vo proces na usvojuvawe znaewa i razvivawe

ve{tini, stavovi i vrednosti kaj u~enicite. Ovaa kvalitativna promena

moè da se postignuva so postojana grià za planirawe, organizirawe i

sistematsko vrednuvawe na postigawata vo nastavata i u~eweto. Za taa

cel neophodno e nastavniot proces da bide zasnovan i na integrirawe na

nastavnite programi, nivno horizontalno i vertikalno povrzuvawe, kako

i so povrzuvawe vo po{iroki celini so razvivawe na integriran kuriku-

lum.

So nastavata i drugite aktivnosti vo u~ili{teto nu`no da se

obezbeduva povrzuvawe i primena na znaeweto niz razrabotkata na

sodrìnite od srodni nastavni predmeti i oblasti.

Integriraweto i povrzuvaweto me|u nastavnite programi se

ovozmoùva spored celite i o~ekuvanite rezultati/efekti po oddelni

predmeti i oblasti vo nastavata i u~eweto.

HIV. OÊKUVANI REZULTATI Po zavr{uvaweto na devetgodi{noto osnovno u~ili{te u~enikot:

- }e gi poznava i procenuva svoite sposobnosti i }e moè da go

vrednuva svoeto napreduvawe;

133

- }e bide osposoben za usno i pismeno izrazuvawe na makedonski

jazik, a u~enicite od albanska, turska i srpska etni~ka pripadnost i na

svojot maj~in jazik;

- }e poseduva znaewa za op{testvoto, prirodata i ~ovekot {to se

primenlivi vo sekojdnevniot ìvot;

- }e poseduva znaewa za jazikot, matematikata, prirodata, op{tes-

tvoto i ~ovekot na krajot na osnovnoto obrazovanie koi se me|unarodno

sporedlivi;

- }e bide osposoben da ja koristi informati~kata tehnologija

celishodno i efikasno;

- }e bide sposoben da postavuva realni i ostvarlivi celi i

odgovorno da raboti za nivnoto postignuvawe;

- }e gi po~ituva drugite lica i }e bide sposoben da raboti vo grupa;

- }e umee da predlaga re{enija za problemi povrzani so nastavata,

u~ili{niot ìvot i semejstvoto;

- }e gi poznava pravata na deteto i ~ovekovite prava, }e se zalaga za

niv i aktivno da u~estvuva vo nivnoto ostvaruvawe;

- }e ima smisla za ubavoto, kako i istraùva~ki duh;

- }e bide sposoben za kreativno izrazuvawe vo oblasta na umetnos-

tite;

- }e bide svesen za svojata nacionalna i kulturna pripadnost i za

pripadnosta na Republika Makedonija;

- }e gi prifa}a i po~ituva kulturnite tradicii na zaednicite vo

Republika Makedonija;

- }e bide sposoben za razbirawe i izrazuvawe na angliski jazik i na

drugi stranski jazici;

- }e gi poznava drugite kulturi i postigawata na drugi narodi vo

svetot;

- }e se zalaga za tolerantno odnesuvawe, nenasilno re{avawe na

konflikti i solidarnost i toa li~no }e go pokaùva so svoeto odnesuva-

we;

- }e go ceni zna~eweto na u~eweto i rabotata;

134

- }e bide odgovoren za sopstvenoto zdravje i }e poka`uva odgovor-

nost kon zdravjeto na drugite;

- }e umee da `ivee i da raboti na zdrav na~in;

- }e prezema odgovornost za za{tita na okolinata i prirodata;

- }e se zalaga za sozdavawe povolna klima vo semejstvoto, u~ili{-

teto i vo po{irokata sredina;

- }e poseduva li~na avtonomija i integritet.

HV. DINAMIKA NA VOVEDUVAWE NA DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE

P I II III IV V VI VII VIII IX Generacija 2003/04 I 2004/05 P I II 2005/06 P I II III 2006/07 P I II III IV 2007/08 I

I

II III IV V Voveduvawe inovirani programi vo I oddelenie (za generacijata 2006/07) Voveduvawe novi programi vo I oddelenie za devetgodi{noto osnovno u~ili{te

2008/09 I II III IV V VI Voveduvawe novi programi vo II i III oddelenie Voveduvawe inovirani programi vo VI oddelenie (za generacijata 2003/04)

2009/10 I II III

IV V VI VII Voveduvawe novi programi vo IV oddelenie Voveduvawe inovirani programi vo VII oddelenie

2010/11 I II III IV V VI VII VIII Voveduvawe novi programi vo V oddelenie Voveduvawe inovirani programi vo VIII oddelenie

2011/12 I II III IV V VI VII VIII Voveduvawe novi programi vo VI oddelenie 2012/13 I II III IV V VI VII VIII

2013/14 I II III IV V VI VII VIII

2014/15 I II III IV V VI VII VIII IX

Vo tri u~ebni godini sukcesivno se voveduvaat novi nastavni programi za VII, VIII i IX oddelenie koi se ekvivalentni na inoviranite programi za VI, VII i VIII oddelenie vovedeni vo 2008/09 godina.

2015/16 Vo momentot na voveduvaweto na devetgodi{noto osnovno obrazovanie vo u~ili{tata se opfateni generacii koi{to se {koluvaat spored razli~ni programi, i toa: - generacii zapi{ani vo osumgodi{no osnovno obrazovanie; - generacii zapi{ani vo zadol`itelno osnovno obrazovanie koe{to vklu~uva podgotvitelna godina; - generacija koja{to }e go zapo~ne obrazovanieto po novite programi za devetgodi{no osnovno obrazovanie.

136

• Vo 2007/08 godina se voveduvaat novi nastavni programi za I oddelenie za u~enicite koi{to }e se zapi{at vo devetgodi{no osnovno u~ili{te, a za generacijata 2006/07 }e se vovedat inovirani nastavni programi za I oddelenie, koi }e se temelat na standardite postaveni so programata za podgotvitelnata godina, kako i so novite programi za prvo i vtoro oddelenie za devetgodi{noto osnovno obrazovanie (bidej}i ovie u~enici bile vklu~eni vo podgotvitelnata godina).

• Vo 2008/09 godina se voveduvaat novi nastavni programi za II i za III oddelenie za generacijata 2006/07 (koja{to po podgotvitelnata godina i inoviranite programi za I oddelenie treba da gi postigne standardite za zapi{uvawe vo III oddelenie na novoto devetgodi{no u~ili{te). Isto taka, se voveduvaat inovirani nastavni programi za VI oddelenie spored standardite na novoto devetgodi{no osnovno u~ili{te za poslednoto triletie, za generacijata 2003/04 godina.

• Vo 2009/10 godina se voveduvaat novi nastavni programi za IV oddelenie i toa za generacijata 2006/07. Generacijata 2007/08 prodol`uva kontinuirano da raboti po novi programi do IX oddelenie. Isto taka, se voveduvaat inovirani nastavni programi za VII oddelenie spored standardite na novoto devetgodi{no osnovno u~ili{te za poslednoto triletie, za generacijata 2003/04 godina.

• Vo 2010/11 godina se voveduvaat novi nastavni programi za V oddelenie i toa za generacijata 2006/07. Isto taka, se voveduvaat inovirani nastavni programi za VIII oddelenie spored standardite na novoto devetgodi{no osnovno u~ili{te za poslednoto triletie, za generacijata 2003/04 godina.

• Vo 2011/12 godina se voveduvaat novi nastavni programi za VI oddelenie i toa za generacijata 2006/07.

• Site nastavni programi za devetgodi{noto osnovno obrazovanie se voveduvaat vo period od pet godini, od u~ebnata 2007/08 do 2011/12 godina.

• Inoviranite programi za VI, VII i VIII oddelenie {to }e se primenuvaat od 2008/09 godina do 2010/11 godina se ekvivalentni so nastavnite programi za VII, VIII i IX oddelenie na novoto devetgodi{no osnovno u~ili{te.

137

HVI. AKTIVNOSTI, VREMENSKA RAMKA I ODGOVORNI INSTITUCII ZA VOVEDUVAWE NA DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE Aktivnosti Vremenska ramka Odgovorni institucii 1. Donesuvawe na Koncepcijata za

devetgodi{no osnovno obrazovanie mart 2007 godina Minister za obrazovanie i nauka

2. Normativno regulirawe (nov zakon za osnovno obrazovanie i podzakonski akti)

april 2007 godina

Ministerstvo za obrazovanie i nauka Sobranie na RM

3. Finansiski implikacii od voveduvaweto na devetgodi{noto osnovno obrazovanie (po godini spored dinamikata na voveduvawe na promenite)

april 2007 Ministerstvo za obrazovanie i nauka Ministerstvo za finansii

4. Formirawe na sovetodavno stru~no telo (sovet) za razgleduvawe na programite i standardite za devetgodi{noto osnovno obrazovanie

maj 2007 Ministerstvo za obrazovanie i nauka (so ~lenovi od Biroto za razvoj na obrazovanieto, od univerzitetite i od u~ili{tata)

5. Izrabotka na novi nastavni programi za I oddelenie i razvojni celi za I, II i III oddelenie

maj 2007 godina Biro za razvoj na obrazovanieto so nadvore{ni sorabotnici

6. Pe~atewe na informativno-promotivni publikacii za devetgodi{noto osnovno obrazovanie nameneti za nastavnicite, roditelite, u~enicite i drugite zainteresirani korisnici

april - maj 2007 godina Biro za razvoj na obrazovanieto

138

7. Obezbeduvawe na materijalno- tehni~ki uslovi za realizacija na novite programi (prostor, kadar, oprema, materijalni sredstva) spored dinamikata na voveduvaweto na promenite

april – juni 2007 (aktivnostite sukcesivno prodolùvaat sekoja naredna godina)

Ministerstvo za obrazovanie i nauka ZELS Edinici na lokalnata samouprava Osnovni u~ili{ta Javni gradinki

8. Donesuvawe programa so konkretni re{enija za obezbeduvawe prostor, nastaven kadar, organiziarawe na prodolèn prestoj za u~enicite od I oddelenie do V oddelenie po novata nastavna programa, utvrduvawe kriteriumi za finansirawe na ovie programi (dràvata, op{tinata, roditelite)

maj 2007 (aktivnostite sukcesivno prodolùvaat sekoja naredna godina)

Ministerstvoto za obrazovanie i nauka vo sorabotka so edinicite na lokalnata samouprava, osnovnite u~ili{ta, javnite gradinki

9. Donesuvawe novi programi za podgotvitelnata godina (za decata na vozrast od 5 do 6 godini) vo gradinkite

maj 2007 Ministerstvoto za obrazovanie i nauka vo sorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politika, osnovnite u~ili{ta i javnite gradinki

10. Raspi{uvawe konkurs za novi u~ebnici za I oddelenie

maj 2007 Pedago{ka slu`ba

11. Informativni sredbi i sovetuvawa so direktorite na osnovnite u~ili{ta, stru~nite slu`bi vo u~ili{tata i sovetnicite za obrazovanie pri edinicite na lokalnata samouprava

april - juni 2007 godina Biro za razvoj na obrazovanieto Ministerstvo za obrazovanie i nauka

139

12. Informativni sredbi i sovetuvawa so direktorite i stru~nite slu`bi na javnite gradinki za novite osnovi na programata za podgotvitelnata godina

juni 2007 godina Biro za razvoj na obrazovanieto

13. Obuka na nastavnicite za predu~ili{no vospitanie i oddelenskite nastavnici za novite i inoviranite nastavni programi za I oddelenie

juni-avgust 2007 Biro za razvoj na obrazovanieto

14. Izrabotka na novi nastavni programi za II i III oddelenie

juni 2007 Biro za razvoj na obrazovanieto so nadvore{ni sorabotnici

15. Sledewe, sovetodavno-instruktivna rabota so nastavnicite za predu~ili{no vospitanie i oddelenskite nastavnici vo I oddelenie spored novite nastavni programi

septemvri-dekemvri 2007

Biro za razvoj na obrazovanieto Osnovni u~ili{ta Dr`aven prosveten inspektorat

Dinamikata na voveduvaweto na devetgodi{noto obrazovanie prodol`uva spored aktivnostite predvideni so Koncepcijata

vo tekot na 2008 godina i vo narednite godini

MON, BRO, PS, ZELS, OU itn.

140

PRILOZI KON KONCEPCIJATA

ZA DEVETGODI[NO OSNOVNO VOSPITANIE I OBRAZOVANIE

III DEL

141

Prilog 1- Statisti~ki podatoci za osnovnoto obrazovanie vo Makedonija Broj na osnovni u~ili{ta

U~ebna godina U~ili{ta U~enici

1999/00 1036 252212

2000/01 1010 246490

2001/02 1010 242707

2002/03 1020 235516

2003/04

2004/05

1012

1010

229564

223876

Izvor: Dr`aven zavod za statistika na Republika Makedonija, Soop{tenija za soodvetnite godini

Broj na decata vo zabavi{tata pri osnovnite u~ili{ta i zabavi{tata pri predu~ili{ni organizacii U~ebna godina Zabavi{ta pri

osnovni u~ili{ta

Zabavi{ta pri predu~ili{ni organizacii

Vkupno deca vo zabavi{ta

1999 15784 4682 20466

2000 15769 4401 20170

2001 15053 4126 19179

2002 14789 3801 18590

2003 14801 3735 18536

2004 18581 2827 21408

2005


142

Broj na u~enici spored nastaven jazik vo osnovnite u~ili{ta

nastaven jazik U~ebna godina makedonski

jazik albanski jazik

turski jazik

srpski jazik

1999/00 168526 76752 6307 627

2000/01 164242 75571 6061 616

2001/02 160218 76087 5874 528

2002/03 153665 75543 5825 483

2003/04 148374 75015 5712 463

2004/05 143616 74200 5602 458


U~enici od generaciite koi{to go zavr{ile osnovnoto obrazovanie

U~ebna godina Broj na u~enici koi zavr{ile VIII oddelenie

Broj na u~enici vo I oddelenie zapi{ani pred 8 godini

%

1999/00 30564 33954 90,23

2000/01 30252 33868 89,60

2001/02 31090 34748 89,75

2002/03 30247 33814 89,26

2003/04 29039 32466 89,16

2004/05 28816 31955 90,16


143

Osipuvawe na u~enicite vo osnovnoto obrazovanie

U~ebna godina

Broj na u~enici na po~etok na u~ebnata godina

Broj na u~enici na krajot na u~ebnata godina

U~enici koi go na-pu{tile u~ili{teto

U~enici koi

povtoruvale

Neoceneti

1999/00 253851 252212 1639 0,64

0,49 1263

967

2000/01 249375 246490 2885 1,15

986 0,39

1197

2001/02 244740 242707 2033 0,83

911 0,37

1423

2002/03 237581 235516 2065 0,86

721 0,30

1152

2003/04 231868 229564 2304

0,99

672 1216

2004/05 227254 223876 3378

1,48

789 1142


Procent na u~enici koi se zapi{ale vo srednoto u~ili{te po zavr{uvaweto na osnovnoto obrazovanie

Zapi{ani u~enici vo I godina U~ebna godina

Zavr{ile osnovno

obrazovanie

U~ebna godina Neposredno

po zavr{u-vawe na osnovnoto obrazovanie

Povtoruva~i

Vkupno zapi{ani u~enici

1999/00 30564 2000/01 25222 1077 26299

2000/01 30252 2001/02 82,52 856 25675

2001/02 31090 2002/03 24819 82,04

818 27012

2002/03 31095 2003/04 26194 84,25

934 26512

2003/04 29189 2004/05 25064 85,86

646 25710

2004/05 28972 2005/06


144

Prilog 2 - Pregledi za osnovnoto (i niòto sredno) obrazovanie vo drugi dràvi Vozrast na u~ili{nite obvrznici i traewe na zadolìtelnoto obrazovanie

Dràva Vozrast koga go

zapo~nuva i traewe na zadolìtelnoto obrazovanie

Dolìna na zadolìtelnoto

obrazovanie vo godini

Makedonija 6 - 14 9 Slovenija 6 - 14 9 Italija 6 - 14 9 Portugalija 6 – 14/15 8/9 [panija 6 – 14/16 8/10 Danska 7 - 16 9 Grcija 5,5 – 14,5 9 Belgija 6 – 15/16 9/10 Germanija 6 – 15/16 9/10 Francija 6 - 16 10 Luksemburg 4 – 15 11 Holandija 5 – 16 11 Anglija 5 - 16 11 [vajcarija 7 - 16 9 Avstrija 6 - 15 9 Hrvatska 7 - 15 8 [vedska 7 - 16 9 Izvor: Bela kniga o vzgoji in izobrazevanju u Republiki Sloveniji, Ljubljana, 1995,

str. 77.

145

Broj na rabotni denovi na u~ili{teto za edna u~ebna godina

Dràva Broj na rabotni denovi

Osnovno obrazovanie Niò sredno obrazovanie

Makedonija 180 180 Slovenija 190 190 Grcija 175 175 [panija 175 170 Francija 180 180 Belgija 182 182 Portugalija 184 172/203 Germanija 188/208 188/208 Anglija minimum 190 minimum 190 Danska 200 200 Holandija 200 200 Italija minimum 200 minimum 200 Luksemburg 212 216 [vedska 200 200 Avstrija 200 200 Izvor: Bela knjiga o vzgoji in izobrazevanju v Republiki Sloveniji, Ljubljana, 1995.

Broj na ~asovi vo nedelata i traewe na {kolskite ~asovi

1. Elementarno obrazovanie 2. Niò sredno obrazovanie Dràva Broj na

~asovi Traewe vo minuti

Broj na ~asovi

Traewe vo minuti

Makedonija 18/22 40 27/34 40 Slovenija 22,5/25,5 45 28,5/31,5 45 Danska 20/28 45 28 45 Holandija 22/25 60 32 50 Belgija 28 50 28 50 Germanija 17/28 45 26/36 45 Grcija 23/32 40-50 30/32 40-45 Francija 26 55 26 55 Portugalija 25 50 31 50 [panija 25 25 [vedska 20/30 40 34 40 Norve{ka 18 45 27 45 Italija 27 55-60 27 55-60 Anglija 23 30-40 35/40 35-40

Izvor: Bela knjiga o vzgoji in izobrazevanju v Republiki Sloveniji, Ljubljana, 1995.

146

Prilog 3 - Nastavni planovi na evropskite zemji za osnovnoto obrazovanie (i ni`oto sredno) 1. Danska Zadol`itelno u~ili{te: vodi~ za nedelno rasporedevawe na ~asovite Nedelen broj na ~asovi za sekoe oddelenie

I II III IV V VI VII VIII IX

Danski jazik 9 8 7 6 6 6 6 6 6

Angliski jazik – – – 2 3 3 3 3 3

Studii za hristijanstvoto 2 1 1 1 1 2 – 1 1

Op{testveni nauki – – – – – – – – 5

Istorija – – 1 1 1 2 2 2 –

Sport 1 2 2 3 3 2 2 2 2

Muzika 1 2 2 2 1 1 – – –

Umetnost (likovna) 1 2 2 2 1 – – – –

Ra~na rabota, rabota so drvo/metal – – – 2 4 4 3 – –

Matematika 4 4 4 4 4 4 4 4 4

Priroda/tehnologija 1 1 2 2 2 3 – – –

Geografija – – – – 2 2 –

Biologija – – – – 2 2 –

Fizika/Hemija – – – – – – 2 2 2

Germanski/Francuski jazik – – – – 3 4 4

Izboren predmet – – – – – – – 2 2

Klasen ~as 1 1 1 1 1 1 1 1 1

Vkupno nedelen fond 20 21 22 26 27 28 30 31 30

(sekoj ~as e vo traewe od 45 minuti)

147

• Vo vrska so predmetot –hristijanstko u~ewe (studii za hristijanstvoto), deteto moè da bide oslobodeno od ovoj predmet dokolku roditelot/staratelot potpi{e izjava so koja ne dozvoluva od li~ni pri~ini deteto da ja posetuva nastavata po ovoj predmet.

• Dolìnata na zadolìtelnoto obrazovanie e 9 godini i zapo~nuva vo kalendarskata godina koga deteto polni 7 godini, ne zemaj}i go predvid pret{kolskoto obrazovanie ( od 3 do 6 godini).

• Osnovnoto u~ili{te vklu~uva edna (nezadolìtelna) podgotvitelna godina i devet zadolìtelni, i ne e podeleno na ciklusi. Izvor: Evridika evropska baza na podatoci 1999. 2. Finska Osnovno obrazovanie: minimum vkupen broj na ~asovi od I do VI oddelenie Predmet minimum vkupen broj na ~asovi od I do VI oddlenie Maj~in jazik i literatura (Finski/[vedski) 32 Drug nacionalen jazik ili stranski jazik (‘A’ jazik) 8 Matematika 22 Biologija, geografija i gra|ansko obrazovanie 15 Religija/Etika 8 Istorija 3 Umetnosti i prakti~ni ve{tini 44 – Muzika 6 – Vizuelni umetnosti 6 – Rakotvorbi 8 – Fizi~ko obrazovanie 12 Vkupno (minimum) broj na ~asovi 132 Izboren jazik 4 Izvor: Nacionalen sovet za obrazovanie 2001. Prvite dve oddelenija imaat minimum okolu 19 ~asa, vo treto i ~etvrto okolu 23, a vo petto i {esto okolu 24 ~asa. Od sedmo do devetto oddelenie ima okolu 30 ~asa nedelno. Eden ~as trae najmalku 45 minuti.

148

Osnovno obrazovanie: minimalen vkupen broj na ~asovi od VII do IX oddelenie Predmet minimum vkupen broj na ~asovi od VII do IX oddlenie Maj~in jazik i literatura (Finski/[vedski) 8 Jazik zapo~nat vo V ili VI oddelenie (‘A’ jazik) 8 Dopolnitelen jazik (‘B’ jazik) 6 Matematika 9 Biologija, Geograija 7 Fizika, Hemija 6 Religija/Etika 3 Istorija, Op{testveni nauki 6 Muzika 1 Vizuelni umetnosti 2 Doma{na ekonomija (doma}instvo) 3 Rakotvorbi 3 Fizi~ko obrazovanie (nekoi lekcii se za zdravstveno obrazovanie) 6 U~eni~ko sovetuvawe 2 Vkupno minimalen broj na ~asovi 70 Izboren predmet (maksimum) 20 Izvor: Nacionalen sovet za obrazovanie 2001. Osnovnoto obrazovanie e zadolìtelno i trae 9 godini (osnovno i niè sredno) za deca od 7 do 16 godini. Podeleno e na dva ciklusi, i toa od I do VI oddelenie i od VII do IX oddelenie. Pret{kolskoto obrazovanie e po èlba na roditelite (ne e zadolìtelno).

149

3. Avstrija Zadolìtelnoto obrazovanie trae 9 godini. Osnovno obrazovanie: nedelen raspored na ~asovite Predmet Broj na ~asovi nedelno vo sekoe oddelenie

I II III IV

Religisko obrazovanie 2 2 2 2

Lokalna istorija, geografija, biologija 3 3 3 3

Germanski jazik (~itawe i pi{uvawe) 7 7 – –

Germanski jazik (~itawe) – – 7 7

Matematika 4 4 4 4

Muzika 1 1 1 1

Crtawe 1 1 – –

Crtawe, pi{uvawe – – 2 2

Rakotvorbi 1 1 2 2

Fizi~ko obrazovanie 2 2 3 3

Zadolìtelni prakti~ni ve`bi:

Moderen stranski jazik A A 1 1

Obrazovanie za bezbednost na pati{tata B B B B

Vkupno nedelen fond na ~asovi 21 21 25 25

Izvor: Federalno ministerstvo za obrazovanie 2001. Sekoj nastaven ~as trae 50 minuti. A = 32 ~asa godi{no bez da se planira nedelniot fond ~asovi (izu~uvaweto na stranski jazik vo I oddelenie, zadolìtelno od 2003 godina). B= 10 ~asa godi{no se planiraat bez da se opredeli nedelen fond na ~asovi.

150

Slednite tabeli go pokaùvaat nedelniot raspored na ~asovi te za haupt{ule i gimanzium (niè sredno): Haupt{ule: nedelen raspored Predmet Broj na ~asovi nedelno vo sekoe oddelenie I II III IV

Religisko obrazovanie 2 2 2 2 Germanski jazik 5 4 4 4 Moderen stranski jazik 4 4 3 3 Istorija, op{testveni nauki – 2 2 2 Geografija i ekonomija 2 2 2 2 Matematika 4 4 4 4 Geometrija – – 1 1.5 Biologija, obrazovanie za sredinata 2 2 2 2 Fizika i hemija – 2 2 4 Muzika 2 2 2 1 Crtawe, pi{uvawe 2 2 2 2 Osnovna tehi~ka rabota (*) 2 2 1.5 2 Tekstilna rabota (*) 2 2 1.5 2 Ishrana i doma}instvo – – 1.5 1.5 Fizi~ko obrazovanie 4 4 3 3 Vkupen nedelen fond 29 32 32 34 Izvor: Federalno ministerstvo za obrazovanie , 2001. Sekoj ~as trae 50 minuti. (*) Alternativni zadolìtelni predmeti.

151

Akademsko sredno u~ili{te (gimnazium, ponisko nivo), nedelen raspored Predmet Broj na ~asovi nedelno vo sekoe oddelenie I II III IV

Religisko obrazovanie 2 2 2 2 Germanski jazik 5 4 4 4 Moderen stranski jazik 4 4 3 3 Latinski jazik – – 4 5 Istorija, op{testveni nauki – 2 2 2 Geografija i ekonomija 2 2 2 2 Matematika 4 4 3 3 Biologija, obrazovanie za sredinata 2 2 2 2 Hemija – – – 2 Fizika – 2 2 2 Muzika 2 2 2 – Umetnosti 2 2 2 2 Rakotvorbi 2 2 – – Fizi~ko obrazovanie 4 4 4 3 Vkupen nedelen fond 29 34 32 32 Izvor: Federalno ministerstvo za obrazovanie, 2001. Sekoj ~as trae 50 minuti.

152

4. Germanija 12 godini zadolìtelno obrazovanie Osnovnoto obrazovanie e prv ~ekor vo zadolìtelnoto obrazovanie i gi pokriva od I do IV oddelenie (ili od I do VI oddelenie vo Berlin i Brandenburg). Nameneto e za u~enici od 6 do 10 godini (vo Berlin i Brandenburg od 6 do 12 godini). Srednoto obrazovanie e podeleno na niè sredno {to gi pokriva od V do X oddelenie ili VIII do X, i vi{e sredno nivo koe se temeli na osnovite dobieni vo niòto sredno. Niòto sredno e za u~enici od 10 do 16 godini, a vi{oto od 16 do 19 godini.

Baden-Wüerttemberg. Osnovno obrazovanie, nedelen fond na ~asovi

Predmet Broj na ~asovi nedelno vo sekoe oddelenie

I II III IV

Religisko obrazovanie 2 2 2 2

Germanski jazik 6 6 7 7

Heimat- und Sachunterricht (*)

[Za tatkovinata i svetot] 3 3 3 3

Stranski jazik (francuski ili angliski) 2 2 2 2

Matematika 4 5 5 5

Fini umetnosti/tekstilna rabota (**) 1 2 3 3

Muzika 1 1 1 1

Sport (***) 3 3 3 3

Vkupen nedelen fond 22 24 26 26

Poddr{ka od nastavnicite (individualna ili grupna) 2 2 3 3

153

Izvor: Land Baden-Wüerttemberg, 2002. Glavno, sekoj ~as trae 45 minuti. (*) Interdisciplinarna oblast {to gi kombinira geografijata, istorijata i fizikata. (**) Vo III i IV oddelenie dvata periodi se smesteni vo eden. (***) Vo klasovite kade tretiot period ne mo`e da smesti sport, }e bide koristen za muzika ili rakotvorbi. Baden-Wüerttemberg. Sredno obrazovanie (gimnazija, profil prirodni nauki), nedelen fond na ~asovi

Predmet Broj na ~asovi nedelno vo sekoe oddelenie V VI VII VIII IX X

Religija/Etika (*) 2 2 2 1 2 2 Germanski jazik 5 4 4 3 3 4 Geografija 2 2 2 – – 1 Istorija – 2 2 2 2 1 Op{tetsveni nauki – – – – 2 2 Prv stranski jazik 5 4 4 4 3 3 Vtor stranski jazik – 4 5 4 4 3 Matematika (**) 4 3 5 4 4 4 Prirodni pojavi 1 1 – – – – Fizika – – 2 2 2 3 Hemija – – – 3 2 2 Biologija 2 2 1 1 2 2 Prakti~en kurs od prirodnite nauki (***) – – – 1 1 1 Sport 3 3 3 3 2 2 Muzika 3 2 1 1 1 1 Fini umetnosti 2 1 1 1 1 – Vkupen nedelen fond 29 30 32 30 31 31

154

Aran`mani za kompenzacija (12 periodi) Tret stranski jazik (ne e zadol`itelen) – – – 3 3 3 Grupna rabota (ne treba da nadminuva 3 nedeli od propi{aniot broj na periodi) Izvor: Land Baden-Wüerttemberg, 2002. Glavno, sekoj ~as trae 45 minuti. (*) Etika e za u~enici koi ne go sledele religiskoto obrazovanie, po~nuvaj}i od VII oddelenie. (**) Vo VII oddelenie eden period }e bide iskoristen za voveduvawe vo informati~ka tehnologija. (***) Kombinacija od fizika, hemija i biologija, vremeto potro{eno za sekoj predmet oddelno bi trebalo da e podednakvo. (Periodot go odreduva Ministerstvoto za obrazovanie i pretstavuva petdnevna ili {estdnevna rabotna nedela. Onamu kade {to e opredelena {estdnevna rabotna nedela dve saboti vo mesecot treba da se nerabotni).

155

5. Grcija Zadolìtelno obrazovanie e vo traewe od devet godini. Osnovnoto obrazovanie trae 6 godini, a go zapi{uvaat u~enici koi vo tekovnata godina }e napolnat (zaklu~no so dekemvri) 6 godini. Srednoto se deli na vi{e i niè sredno obrazovanie. Niòto trae tri godini i spa|a vo zadolìtelnoto obrazovanie. Osnovno obrazovanie, nedelen fond na ~asovi (2000)

Predmet Broj na ~asovi nedelno vo sekoe oddelenie I II III IV V VI

Religija – – 2 2 2 2 Gr~ki jazik 9 9 9 9 8 8 Matematika 4 4 4 4 4 4 Istorija – – 2 2 2 2 Nauka za sredinata (vklu~uva i religija vo I i II odd.) 5 5 4 4 – – Geografija – – – – 2 2 Prirodni nauki – – – – 3 3 Op{testveni nauki i gra|ansko obrazovanie – – – – 1 1 Estetsko obrazovanie (drama, muzika, umetnosti) 4 4 3 3 2 2 Fizi~ko obrazovanie 2 2 2 2 2 2 Angliski jazik – – – 3 3 3 U~ili{ten ìvot 1 1 – – – – Vkupen nedelen fond 25 25 26 29 29 29

156

Gimnazium, nedelen fond na ~asovi (2000) Predmet Broj na ~asovi nedelno vo sekoe oddelenie I II III

Religija 2 2 2 Anti~ka helenska literatura 4 4 4 Moderen gr~ki jazik i literatura 5 4 4 Istorija 2 2 3 Politi~ko i op{testveno obrazovanie – – 2 Stranski jazik (angliski, francuski ili germanski) 6 5 5 Matematika 4 4 4 Fizika, hemija – 3 3 Kompjuteri, tehnologija 2 2 1 Geografija 2 2 – Biologija I 2 – – Biologija II – – 2 U~ili{ten vodi~ za struki – – 1 Fizi~ko obrazovanie 3 3 2 Estetsko obrazovanie (drama, muzika, umetnosti) 2 2 2 Doma}instvo 1 2 – Vkupen nedelen fond 35 35 35 Izvor: Evridika Evrobaza, 2001. Sekoj ~as trae od 40 do 50 minuti.

157

6. Slovenija a) Zadol`itelen del predmeti/nedelen broj na ~asovi I II III IV V VI VII VIII IX

Slovene~ki jazik 6 7 7 5 5 5 4 3,5 4,5 Matematika 4 4 5 5 4 4 4 4 4 Stranski jazik 2 3 4 4 3 3 Likovno obrazovanie 2 2 2 2 2 1 1 1 1 Muzi~ko obrazovanie 2 2 2 1,5 1,5 1 1 1 1 Op{testvo 2 3 Geografija 1 2 1,5 2 Istorija 1 2 2 2 Gra|ansko obrazovanie i etika 1 1 Zapoznavawe na prirodata 3 3 3 Fizika 2 2 Hemija 2 2 Biologija 1,5 2 Priroda 2 3 Priroda i tehnika 3 3 Tehnika i tehnologija 2 1 1 Doma}instvo 1 1,5 Sport 3 3 3 3 3 3 2 2 2 predmet 1 2/1 2/1 2/1 predmet 2 1 1 1 predmet 3 1 1 1 Oddelenski ~as (odd. zaednica) 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5

Broj na predmeti 6 6 6 8 9 11 14 16 14 Nedelen broj na ~asovi 20 21 22 24 26 26 29,5 30 30 Broj na nedelni pouki 35 35 35 35 35 35 35 35 32

158

Denovi za kultuura 4 4 4 3 3 3 3 3 3 Denovi za priroda 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Tehni~ki denovi 3 3 3 4 4 4 4 4 4 Sportski denovi 5 5 5 5 5 5 5 5 5 Broj na nedelni aktivnosti 3 3 3 3 3 3 3 3 3 b) pro{iren plan individualna i zaedni~ka pomo{ na u~enici so problemi vo u~eweto 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 dopolnitelna i dodatna nastava 1 1 1 1 1 1 1 1 1 op{testveni aktivnosti 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Nastava vo priroda

159

7. Hrvatska predmeti/nedelen broj na ~asovi I II III IV V VI VII VIII

1. Hrvatski jazik 5 5 5 5 5 5 4 4 2. Likovna kultura 1 1 1 1 1 1 1 1 3. Muzi~ka kultura 1 1 1 1 1 1 1 1 4. Stranski jazik 2 2 2 2 3 3 3 3 5. Matematika 4 4 4 4 4 4 4 4 6. Priroda 1,5 2 7. Biologija 2 2 8. Hemija 2 2 9. Fizika 2 2 10. Priroda i op{testvo 2 2 2 3 11. Istorija 2 2 2 2 12. Geografija 1,5 2 2 2 13. Tehni~ka kultura 1 1 1 1 14. Fizi~ka i zdravstvena kultura 3 3 3 2 2 2 2 2 Vkupno ~asovi za zadol`itelni predmeti (redovna nastava)

18 18 18 18 22 23 26 26 Izborni predmeti 15. Veronauka 2 2 2 2 2 2 2 2 16. Stranski jazik 2 2 2 2 2 17. Ostanati izborni predmeti 2 2 2 2

160

Vkupno ~asovi za izborni predmeti (izborna nastava)

2 2 2 4 6 6 6 6 Posebni programi za klasi~ni jazici 18. Latinski jazik 3 3 3 3 19. Gr~ki jazik 3 3 Vkupno posebni programi

3 3 6 6 Drugi oblici na neposredno vospitna-obrazovna rabota 20. Dopolnitelna nastava i dodatna nastava 1+1 1+1 1+1 1+1 1+1 1+1 1+1 1+1 21. Vonnastavni aktivnosti 1 1 1 1 1 1 1 1 22. Oddelenski ~as 1 1 1 1 1 1 1 1

161

8. Italija Zadolìtelnoto obrazovanie trae 8 godini. Podeleno e na dva ciklusi i toa na osnovno 5 godini i niè sredno 3 godini. Osnovno obrazovanie Predmet Broj na ~asovi nedelno vo sekoe oddelenie

I II III IV V

Italijanski jazik 6 6 6 6 6

Stranski jazik 1 1 3 3 3

Prirodni nauki 2 2 2 2 2

Istorija, geografija, op{testveni nauki 5 5 5 5 5

Matematika 6 6 6 6 6

Religija 2 2 2 2 2 Umetni~ko obrazovanie 2 2 2 2 2

Muzi~ko obrazovanie 2 2 2 2 2

Fizi~ko obrazovanie 2 2 2 2 2

Vkupen nedelen fond 28 28 30 30 30

Niè sredno obrazovanie

162

Predmet Broj na ~asovi nedelno vo sekoe oddelenie

I II III

Italijanski jazik 7 7 6

Stranski jazik 3 3 3

Prirodni nauki 6 6 6

(matematika, hemija, fizika i prirodni nauki) Istorija, geografija, gra|ansko obrazovanie 4 4 5

Religija (izborno) 1 1 1

Tehni~ko obrazovanie 3 3 3 Umetniko obrazovanie 2 2 2

Muzi~ko obrazovanie 2 2 2

Fizi~ko obrazovanie 2 2 2

Vkupen nedelen fond 30 30 30

Izvor: INDIRE, 2001.

Nastavata se izveduvaat od ponedelnik do sabota, pet ~asa dnevno. ^asovite traat po 60 minuti, a po vtoriot ili tretiot zadol`itelna e pauza od 10 minuti.

163

9. Finska

Zadolìtelnoto obrazovanie trae 9 godini, opfa}a deca od 7-16 godini i e podeleno na osnovno i niè sredno. Osnovnoto trae 6 godini, glavno go izveduva klasen nastavnik, a niòto sredno tri godini.

Osnovno obrazovanie Predmet Minimum broj na ~asovi nedelno od I do VI oddelenie

Maj~in jazik (finski/{vedski) 32

Stranski jazik (prv) 8

Biologija, geografija, gra|ansko i ekologija 15

Istorija 3

Matematika 22

Religija/ etika 8 Umetnost i prakti~ni predmeti 44 Vizuelni umetnosti 6

Muzika 6

Kraft 8

Fizi~ko obrazovanie 12

Vkupno minimalen broj na ~asovi 132

Izboren jazik 4

164

Ni`e sredno obrazovanie Predmet Minimum broj na ~asovi nedelno od VII do XI oddelenie

Maj~in jazik (finski/{vedski) 8

Stranski jazik (prv) 8

Vtor stranski azik 6 Biologija, geografija 7

Fizika, hemija 6 Istorija, op{testveni nauki 6

Matematika 9

Religija/ Etika 3 Vizuelni umetnosti 2

Muzika 1

Kraft 3

Fizi~ko obrazovanie 6

Doma}instvo 3 Klasen ~as 2

Vkupno minimalen broj na ~asovi 70

Izborni predmeti (maksimum) 29

Izvor: Nacionalen sovet za obrazovanie 2001 godina. Prvite dve oddelenija imata pribli`no po 19 ~asa, pribli`niot broj ~asovi za treto i ~etvrto oddelenie e 23 ~asovi, a za petto i {esto 24 ~asa. Od sedmo do devetto predavawata pokrivaat minimum 32 ~asa nedelno. ^asovite traat 45 minuti.

165

10. [vedska

Vo [vedska se realizira devetgodi{no zadolìtelno osnovno obrazovanie.

Predmet/ grupa predmeti Vkupen broj na ~asovi po oddelenija od I do IX oddelenie

[vedski jazik 1,490

Angliski jazik 480

Matematika 900

Umetnost 230

Doma}instvo i ekonomija na potro{uva~i 118 Fizi~ko i zdravstveno obrazovanie 500

Muzika 230

Rabota so tekstil, drvo i metal 330

Op{testveni nauki Geografija, istorija, religisko obrazovanie i gra|ansko obrazovanie (moè da bidat izu~uvani kako oddelni predmeti ili kombinirano) 885

Prirodni nauki: Biologija, fizika, hemija i tehnologija (moè da bidat izu~uvani kako oddelni predmeti ili kombinirano) 800

Izborni predmeti – jazici 320

Izbor na u~enikot (izboren predmet) 382

Vkupno garantiran minimum na ~asovi 6,665

600

Izvor: Ministerstvo za obrazovanie i nauka, 2001 godina

166

11. Francija 10 godini zadolìtelno obrazovanie

Osnovno obrazovanie

Minimum Maksimum

Francuski jazik 9 ~ 10 ~ Zaedni~ki ìvot (Da se ìvee zaedno) 30 min.

Matematika 5 ~ 5 h min. Otkrivawe na svetot 3 ~. 3 ~. 30 min. Stranski jazik ili regionalen jazik 1 ~. 2 ~.

Umetni~ko obrazovanie 3 ~. 3 ~. Fizi~ko i zdravstveno obrazovanie 3 ~. 3 ~. Vkupno nedelen fond na ~asovi 26 ~.

Izvor: Ministerstvo za obrazovanie, 2002 godina

167

Minimum Maksimum

Francuski jazik. Literatura i op{testveni nauki

Literatura (zboruvawe, ~itawe i pi{uvawe) 4 ~. 30 min. 5 ~. 30 min.

Francuski jazik (gramatika, pravopis, vokabular) 1 ~. 30 min. 2 ~.

Stranski jazik ili regionalen jazik 1 ~. 30 min. 2 ~.

Istorija i geografija 3 ~. 3 ~. 30 min. Zaedni~ki `ivot 30 min. 30 min.

Vkupno 12 ~. 12. ~. Prirodni nauki

Matematika 5 ~. 5 ~. 30 min. Eksperimentalni nauki i tehnologija 2 ~. 30 min. 3 ~.

Vkupno 8 ~. 8. ~.

Umetni~ko obrazovanie (muzi~ko, vizuelni umetnosti) 3 ~. 3. ~.

Fizi~ko i zdravstveno obrazovanie 3 ~. 3 ~.

Vkupno nedelen fond na ~asovi 26 ~.

Gra|ansko obrazovanie 1 ~.

Izvor: Ministerstvo za obrazovanie na Francija, 2002 godina

168

12. Velika Britanija

11 godini zadol`itelno obrazovanie Zadol`itelnoto obrazovanie zapo~nuva na petgodi{na vozrast vo Anglija, Vels i [kotska, a na ~etiri godini vo Severna Irska. Ima malku ili voop{to nema oddeleni nastavni predmeti vo ranite godini. Na sedum godini decata se prefrlaat vo u~ili{ta za mali deca. Prefrlaweto vo sredno u~ili{te e na 11 - godi{na vozrast.

Nacionalniot kurikulum opredeluva 4 klu~ni podra~ja i deset predmeti: - period 1: do 7 godini; - period 2: od 7 do 11 godini; - period 3: od 11 – 14 godini; - period 4: od 14 – 16 godini.

·

Klu~nite periodi 1 i 2 pripa|aat na prvata faza. Periodite 3 i 4 ja so~inuvaat vtorata faza. Vo Anglija imaat tri klu~ni predmeti: angliski jazik, matematika i nauka. Isto taka, ima sedum drugi glavni predmeti: tehnologija, (dizajn i informati~ka tehnologija), istorija, geografija, muzika, umetnost, fizi~ko obrazovanie i stranski jazik.

169

Nacionalen kurikulum vo u~ili{tatat vo Anglija

Prv period Vtor period Predmeti Period 1 Period 2 Period 3 period 4

Angliski jazik * * * * Matematika * * * ** Prirodni nauki * * * * Dizajn i tehnologija * * * ** IT * * * * Istorija * * * Geografija * * * Stranski jazik * ** Umetnost i dizajn * * * Muzika * * * Fizi~ko obrazovanie * * * ** Gra|ansko/dr`avno obrazovanie *** ***

Izvori: National Curriculum for England online [http://www.nc.uk.net/home.html] and The Qualifications and Curriculum Authority

[http://www.qca.org.uk], March 20002. (*) Programmes of study statutory from August 2000. (**) Programmes of study statutory from August 2001. (***)

Programmes of study statutory from August 2002.

170

13. Norve{ka

Zadolìtelnoto obrazovanie trae 9 godini.

Broj na ~asovi za sekoj period oddeleno

Predmet Niè osnovno (I–IV) Vi{e osnovno (V–VII) Niò sredno (VIII–X)

Religisko i eti~ko obrazovanie 266 266 247

Norve{ki jazik 912 589 532

Matematika 532 437 418

Op{testveni nauki 190 285 380

Umetnost 228 380 228

Nauka i sredinsko obrazovanie 152 247 342

Angliski jazik 95 266 342

Muzika 152 228 114

Doma}instvo 38 114 114


Zadolìtelen dopolnitelen predmet – – 304

Oddelenski ~as – – 95

Slobodni aktivnosti 247 – –

Vkupno nedelen fond na ~asovi po periodi 3,040 3,078 3,420

(od koi po izbor na u~ili{teto i u~enikot) 152 114 152

(Finski jazik kako vtor jazik, vkupen broj za period od deste godini 1,111)

Izvor: Ministerstvo za obrazovanie, 2001 godina. Vremetraeweto na ~asot e 45 minuti.

171

14. Portugalija

Zadol`itelnoto obrazovanie trae devet godini i e podeleno na tri ciklusi, od koi edniot trae 4 godini, vtoriot 2 i tretiot 3 godini.

Prv ciklus (I do IV oddelenie)

Podra~je/disciplina Broj na ~asovi nedelno

Pove}edisciplinarno podra~je

Izrazuvawe i obrazovanie (psihomotori~ko, muzi~ko, dramsko i plasti~no) Portugalski jazik Matematika

Transdisciplinarno podra~je:

Edukativno vreme organizirano od u~ili{teto (ne kako oddelni predmeti)

Li~en razvoj, eti~ko i religiozno obrazovanie

Vkupen broj na ~asovi za sekoe oddelenie 25 ~asovi

Fakultativno obrazovanie:

Stranski jazik

Izvor: Ministerstvo za obrazovanie, 1998

172

Vtor ciklus

V VI

Jazici i op{testveni nauki:

Portugalski jazik 5 5 Istorija i geografija na Portugalija 3 3 Stranski jazik 4 4

Ekzaktni i prirodni nauki:

Matematika 4 4 Prirodni nauki 3 3

Umetni~ko obrazovanie i tehnologija:

Vizuleno obrazovanie i tehnologija 5 5 Muzi~ko obrazovanie 3 3

Fizi~ko obrazovanie 3 3

Li~en i socijalen razvoj:

Etika i religija 1 1

Vkupen broj na ~asovi nedelno 31 31

Edukativno vreme organizrano od u~ili{teto (ne kako oddelni predmeti) 95-110 ~asa vo tekot na godinata. Izvor: Ministerstvo za obrazovanie, 1998. Vremetraeweto na eden ~as e 45 minuti.

173

Tret ciklus VII VIII IX

Portugalski jazik 4 4 4

Prv stranski jazik 3 3 3

Op{testveni nauki:

Istorija 3 3 3

Geografija na Portugalija 3 – 4

Matematika 4 4 4

Fizi~ki i prirodni nauki:

Fizika – Hemija – 4 3

Prirodni nauki 4 3 –

Vizuleno obrazovanie 3 3 3


Li~en i socijalen razvoj:

Etika i religija 1 1 1

Izborni predmeti: Vtor stranski jazik, muzi~ko obrazovanie ili tehnologija 3 3 3

Vkupen broj ~asovi nedelno 31 31 31

Edukativno vreme organizrano od u~ili{teto (ne kako oddelni predmeti) 95-110 ~asa vo tekot na godinata. Izvor: Ministerstvo za obrazovanie, 1998. Vremetraeweto na eden ~as e 45 minuti.

174

15. Luksembrug

Zadol`itelnoto obrazovanie e 9 godini.

Predmet Broj na ~asovi nedelno vo sekoe oddelenie podgotvitelno I II III IV V VI

Etika i religija 2 2 2 2 2 2 2

Luksemburg 1 1 1 1 1 1 1

Francuski jazik - - 3 7 7 7 7

Germanski jazik 8 9 8 5 5 5 5

Smetawe 6 6 6 5 5 5 5

Voved vo naukite 3 4 2 2 2 - -

Istorija - - - - - 1 1

Geografija - - - - - 1 1

Prirodni nauki - - - - - 1 1

Umetni~ko obrazovanie 1 1 1 1 1 1 1

Ra~na rabota 1 1 1 1 1 1 1

Muzi~ko obazovanie 1 1 1 1 1 1 1

Sportsko i fizi~ko obrazovanie 3 3 3 3 3 2 2

Aktivités dirigées 2 - - - - - -

Vkupen broj ~asovi nedelno 28 28 28 28 28 28 28

Izvor: Ministerstvo za obrazovanie 2003. Vremetraeweto na eden ~as e 50-55 minuti.

175

Ni`e sredno obrzovanie VII VIII IX

Etika i religija 2 2 2

Francuski jazik 6 6 6

Germanski jazik 4 4 4

Luksemburg 1 – –

Angliski jazik – 6 5.5

Matematika 4 3 4

Istorija 2 2 2

Geografija 2 1 1.5

Biologija 2 1 1

Umetni~ko obrazovanie 2 2 2

Muzi~ko obazovanie 1 1 –


Ra~na rabota 1 – –

Vkupen broj ~asovi nedelno 30 30 30

Izvor: Ministerstvo za obrazovanie 2002. Vremetraeweto na eden ~as e 50-55 minuti.

RELEVANTNA LITERATURA

1. Adam~evska S., Aktivna nastava, Legis-Skopje, 1996 2. Angelovska-Galevska, N: Sovremen tretman na kvalitativnite

pedago{ki istraùvawa, Doktorska disertacija, filozofski fakultet, Skopje, 1997.

3. Bela knjiga o vzoji in izobrazevanju v Republiki Sloveniji, Ljubljana, 1995

4. Blum,S.B.: Taksonomija ili klasifikacija obrazovnih i odgojnih ciljeva (pr)

Beograd, 1970.

5. Bognar, L. Matijevic, M.: Didaktika, skolska knjiga, Zagreb, 1993.

6. Bognar, L. Matijevic, M.: Didaktika, skolska knjia, Zagreb, 2002.

7. Bruner, Dz.: Proces obrazovanja, Zbornik 4: Psihologija u nastavi, Savez

dru{tava psihologa S.R.Srbije, Beograd, 1988.

8. Bruner, Dz.: Ponovni susret sa ,,Procesom obrazovanja" Zbornik 4:

Psihologija u nastavi, Savez dru{tava psihologa S.R.Srbije, Beograd, 1988.

9. Bruner,Dz.: Tok kognitivnog razvoja, Psihologija, 1-2 (1972).

10. Val{, B. K.: ,,êkor po ~ekor" Programa za decata i semejstvata, Institut Otvoreno op{testvo- Makedonija,1995.

11. Vigotski, L.S.: Misljenje i govor, Nolit, Beograd, 1977.

12. Vsebinska prenova osnovne sole, Urad RS za solstvo, 1996

13. Davidov, V.V.: Analiza didaktickih principa tradicionalne {kole i mogu}i

principi nastave bliske budu}nosti, Zbornik instituta za pedago{ka istraìvanja,

br. 20, Beograd, 1987.

14. Davidov, V.V.: Sta je nastavna delatnost, Zbornik instituta za pedago{ka

istraìvanja, br. 22, Beograd, 1989.

15. Davidov,V.V.: O shvatawima razvijajuce nastave-saznavanje i nastava, Institut

za pedago{ka istraìvanja, Beograd, 1995.

16. Damovska, L.: Kompatibilnosta na predu~ili{noto so osnovnoto vospitanie i obrazovanie: Krug, Skopje, (2001).

17. Dotran, R.: Individualizovana nastava, Veselin Masle{a, Sarajevo, 1962.

18. Damjanovski, A. : Individualizacija na nastavata, Prosvetno delo, Skopje, 1993.

19. Zakon za osnovnoto obrazovanie, Sl. Vesnik na R.M. br.52, juli 2002.

20. Zakon za srednoto obrazovanie, Sl. Vesnik na R.M. br.52, juli 2002. 21. Kami. K,: Pedagoske implikacije Pijaèove teorije: Razlike u odnosu na druge

teorije i savremena obrazovna praksa, Zbornik 4: Psihologija u nastavi, Savez

drustava psihologa S. R.Srbije, Beograd, 1988.

22. Klafki, V idr. Didakticke teorije, Educa, Zagreb, 1992

23. Klarin, M. V., Pedago{kata terorija vo nastavniot process, Pedago{ki zavod na

Makedonija, Skopje, 1995

24. Enciklopedijski rjecnik pedagogije, Matica hrvatska, Zagreb, 1963.

25. Komenski, J.A.: Velika didaktika, Zavod za ud`benike, Beograd, 1967.

26. Lazarevic, D.: Nastava i razvoj pojmova: Neovigotskijanski pristup, Zbornik

instituta za pedagoska istrazivanja, br. 27, Beograd, 1995.

27. Lazarevic, D.: Ispitivanje usvojenosti i razvoja naucnih pojmova analizom

definicija, Zbornik instituta za pedagoska istrazivanja, br. 28, Beograd 1996.

28. Mars, C.: Kurikulum - temeljni pojmovi, Eduka, Zagreb, 1994.

177

29. Milanovic-Nahod, S.: Ispitivanje poznavanja osnovnih pojmova iz drustvenih

nauka kod ucenika zavrsnog razreda osnovne skole, Institut za pedagoska

istrazivanja, Naucna knjiga, Beograd, 1973.

30. Milanovi}-Nahod, S: Kognitivne teorije i nastava, Institut za pedago{ka

istraìvanja, Prosveta, Beograd, 1988.

31. Peasinovic, R.: Nastavnik i individualizacija nastave, Nastava i vaspitanje, 4,

Beograd, 1972.

32. Pedagoska enciklopedija, skolska knjiga i dr., Zagreb, 1989.

33. Pijaze, Z. i Inhelder,B.: Intelektualni razvoj deteta, Zavod za ud`benike i

nastavna sredstva, Beograd, 1986.

34. Poljak, V.: Kako sticati znanja, Birotehnika, Zagreb, 1982.

35. Rubinstajn, L.S.: O Misljenju i putevima njegovog istrazivanja (pr),

Beograd,1981.

36. Richards, J,C. Curriculum development in Language teaching, Cambridge

University press,2001.

37. Spasenovic, V.: Uloga sadràja u procesu usvajanja znanja, Zbornik instituta

za pedago{ka istraìvanja, br. 28, Beograd, 1996.

38. Trajkovski I. id r. Gra}anskoto obrazovanie vo RM, Filozofski fakultet,

Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Skopje, 1998

39. Ustav na Republika Makedonija, NIP Magazin 21, Skopje, 1991. 40. Hedge,T.,Whitney, N.: Power pedagogy & Practice, Oxford University Press,

1996.

41. Hrkalovic, R.: Komparativna analiza nastavnih programa u oblasti maternjih

jezika, Institut za pedago{ka istraìvanja, Beograd, 1988.

42. Saranovic-Boànovi}, N. Milanovi}-Nahod,S.: Uticaj u~enja na usvajanje

pojmova, Zbornik instituta za pedago{ka istraìvanja, br. 27, Beograd, 1995.

43. Saranovic-Bozanovic, N.: Teorijske osnove saznavanja u nastavi, Prosveta,

Beograd, 1989.

44. SaranovicBoànovic, N.: Znanje i razumevanje u nastavi,Saznavanje i nastava,

Institut za pedagoska istrazivanja, Beograd, 1995.

45. Skole i kvalitet, Zavod za ud`benike i nastavna sredstva i dr. Beograd, 1998.

46. Djor|evic, J.: Naucno-tehnoloska revolucija i promene u nastavnim

programima. Zbornik instituta za pedagoska istrazivanja, br. 20, Beograd,

1987.

47. Djor|evic, J.: Inovacije u nastavi, Institut za pedagoska istraìvanja, Beograd,

1986.

48. Osnovi na programata za vospitno-obrazovnata rabota vo podgotvitelnata

godina, BRO, Skopje, 2005

49. World Data on Education, International Bureau on Education, Geneva,

UNESCO, 2003

Koncepcija po javna rasprava EPTEN FINALarchive.erisee.org/downloads/2013/2/framwork of 9years...

Documents

Transcript of Koncepcija po javna rasprava EPTEN FINALarchive.erisee.org/downloads/2013/2/framwork of 9years...