Inte

rvju

: MIl

ena

Zupa

nčI

č

pr

IM

or

sk

I š

tu

den

ts

kI u

nIv

erZ

Itetn

I č

aso

pIs

aprIl

-Maj-j

un

Ij 2

011

letnik 7

akcI

ja: In

stIt

ucI

je e

u Z

apos

luje

jo

Mla

de d

Iplo

Man

te

ZMen

ek n

a sp

letu

alI

žIv

ljen

jska

pre

IZku

šnja

Pro

stov

oljn

o d

elo

v d

ržav

ah v

raz

voju

//

Ute

mel

jen

str

ah p

red

last

no

tehn

olog

ijo /

/ K

o p

etje

pos

tan

e n

ačin

živ

ljenj

a –

Perp

etuu

m J

azzi

le

7-9

Informativne in izobraževalne vsebine, odgovori na aktualna vprašanja, za aktivno raziskovanje in kulturno ustvarjanje.

kažInovI projektI:

Prim

orsk

i št

uden

tski

univ

erzit

etni

časo

Pis

kažin

iss

n: 18

54-0

201

vodj

a sk

uPin

e za

med

ije:

Mit

ja T

retj

ak (m

itja

@so

up

.si)

. Gla

vna

ured

nic

a: J

ana

Špila

r (ja

na.

spila

r@so

up

.si)

. ure

dnik

foto

Graf

ije:

Den

is Z

up

an

(den

is@

sou

p.s

i). fo

to:

Den

is Z

up

an,

Dea

n P

elliz

er,

Ale

ks B

arila

r. N

ovin

arji:

Mat

jaž

Čer

mel

j, V

era

Čip

ev,

Ale

nka

Ču

š, B

lažk

a D

role

, M

arko

Gav

rilo

ski,

Mar

ko G

reg

orc,

Đej

mi H

adro

vić,

Pet

ra J

apel

j, M

arša

Mar

uši

č, V

esn

a L

ešn

ik, N

eža

Pav

šič,

Ag

ata

Ven

ier,

Mon

ika

Vre

čar,

Živ

a Ž

agar

,

Tan

ja Ž

uve

la. l

ekto

rira

nje

: Nat

alija

Moz

etič

, Boj

ana

Selin

šek.

teh

nič

ni

ured

nik

: Kle

men

Tom

inše

k. O

blik

ovan

je:

Rok

Kle

men

čič,

Kle

men

Tom

inše

k. i

lust

raci

je:

Rok

Kle

men

čič.

tis

k: T

iska

rna

VE

K K

oper

d.o

.o. n

akla

da:

3000

izv

odov

. Bre

zpla

čen

izv

od –

ni

za p

rod

ajo.

izda

ja:

Štu

den

tska

org

aniz

acija

Un

iver

ze n

a P

rim

orsk

em, P

rist

aniš

ka u

lica

3, 6

000

Kop

er, s

ple

tna

stra

n: w

ww

.sou

p.s

i, e-

poš

ta: i

nfo

@so

up

.si.

nas

lov

ured

niš

tva:

Pri

stan

iška

3, 6

000

Kop

er, s

ple

tna

stra

n: w

ww

.sou

p.s

i/ka

zin

, e-p

ošta

: kaz

in@

sou

p.s

i, m

obiln

i tel

efon

: 031

452

000

. oGl

asno t

ržen

je: t

rzen

je@

sou

p.s

i.

Vsvojem prvem Kažinovem uvodniku, bilo je oktobra, sem zapisala, da ljudje brzimo. Zdaj je maj. Med oktobrom in majem so tekli meseci,

dnevi, ure … Čas. Iznenada je prišel, nihče ne ve, od kod, nihče ga ni videl, ker ga pravzaprav ni mogoče

videti, nihče se ga ni dotaknil, ker se ga tudi dotakniti ni mogoče, samo čutimo ga lahko, vonjamo. Kot lahen piš nas poboža in že ga ni več. Se strinjate, da ne brzimo samo ljudje, ampak tudi čas? Ostane njegov vonj in spomini, pa še ti lahko sčasoma zbledijo, razen če na tak ali drugačen način ne poskrbimo, da ne gredo v pozabo. V današnjem času, v razcvetu moderne tehnologije, je to na moč enostavno. Elektronska pošta, medmrežje, časopisi (tiskani in elektronski), fotografije … Tu iz dneva v dan beležimo čas, dogodke, ki so nas zaznamovali – nas same ali celotno družbo. Samo naši so npr. smeh ob prijateljičinem padcu sredi Titovega trga, solze ob slovesu prijatelja, veselje ob sproščenemu večeru z družino, zadovoljstvo ob opravljenem najtežjem izpitu, dogodki, ki jih delimo s svetom, pa so npr. poroka angleškega princa, smrt Osame bin Ladna, politične razprtije, zmaga Barcelone proti Realu … Nekateri na nas pustijo poseben pečat, nekateri grejo mimo naših misli v svet pozabe. Sami pa izbiramo (ali zavedno ali nezavedno), kaj si bomo še posebej zapomnili, kateri trenutek časa želimo ujeti in ohraniti. Katerega ste ujeli včeraj?

Tudi v Kažinu beležimo čas, dogodke, trenutke. Izbiramo in raziskujemo teme, za katere menimo, da bi vas morale zanimati, se vas dotakniti. Pišemo in vi (upam) berete. Od prebranega potem izbirate, kaj želite, da ostane v vaših mislih, kaj lahko spolzi mimo. Upam, da ste v vsaki letošnji številki ujeli vsaj kakšno misel, ki bo ostala vtisnjena v vašem spominu.

Hitro, res hitro je prišel maj. Po vseh uspelih in neuspelih izpitih, prespanih in neprespanih nočem, soncu in dežju, smehu in solzah se nam nasmihajo počitnice. Ujemite najboljše trenutke, ki bodo še pozimi lepo dišali.

jana špIlar,glavna urednica

KAŽINA

uvodnIk

ujeti čas, ujeti trenutek

Tiskano na

100%

recikliranem

papirju

kaZalo 4 napovednIk

6 (o)glasna deska

7 kažInova akcIja

12 ženskaM rože, MoškIM

knjIge

14 uteMeljen strah pred

lastno tehnologIjo

16 prostovoljno delo v

državah v raZvoju

18 ko petje postane načIn

žIvljenja

20 Burja na šofItI

22 ZMenkI na spletu

24 IZMenjave na turIstIkI

25 oBalna krčMa

26 fenoMen družaBnIh Iger

27 prIsegaM, da lažeM

28 fotojota

30 BreZ slaBe vestI

32 faca Meseca – aleš krošl

33 pIsMo IZ tujIne – Mateja

kos

34 IZ nekje vMes

35 Intervju MIlena ZupančIč

39 planet študent

40 Bolj ZaposljIvI Za lažjI

vstop na trg dela

41 kaskaderstvo (šport alI?)

42 koluMna – MatIja stepIšnIk

43 koluMna – andrej černIc

44 študentskI lonec

45 potopIs: ukrajIna

49 festIvalsko dogajanje poletI

prI nas

50 sIMBolI laIBachov

51 oBIščI

52 preBerI

53 poslušaj

54 poglej

55 kažIn Meseca

Za nami je sedma sezona Kažina. Bogato posejana študentska njiva je bila v tem študijskem letu tarča pogostih in včasih

zahrbtnih napadov, doživela je tudi toče in nevihte. Po njej so se sprehodili različni paraziti in roparji, tako da se je v zadnjih, predvsem predreferendumskih mesecih, spremenila v bojno polje. Vseeno pa je študentska zemlja, pognojena s trdim delom, kljubovalnostjo in kančkom upora, obrodila nekaj sadov. Njihov okus pa je v teh tednih večinoma mešanica sladkosti doseženih ciljev in grenkobe še nerešenih težav. Pa vendar so sadovi med nami in

polnijo velike košare. Kot vsi pridelovalci takšne in drugačne zemlje pa se študentje dobro zavedajo, da bo kmalu potrebno znova sejati, če si želijo novih žetev.Tudi s Kažinom je (bilo) podobno. Vsak mesec smo sejali in nato želi, kot vedno smo posvečali največ pozornosti težavam mladih, poročali pa smo tudi o dosežkih in izpostavljali svetle žarke, ki občasno pronicajo skozi oblake današnjih sivih dni. Ustvarjali smo za naše široko bralstvo, ki nam po sedmih letih še vedno stoji ob strani in nas podpira. Pogosto se sprašujem, kako obsežen je krog ljudi, mladih in manj mladih, ki spremlja naše objave. Pred enim letom je raziskava o branosti našega časopisa med študenti pokazala, da nas na Primorskem (in tudi dlje) poznajo, cenijo in tudi berejo. To, da nas berejo, sem nalašč postavil na zadnje mesto, kajti najbolj nas je presenetil pridobljeni podatek, da študentje na splošno precej malo berejo. Ne samo Kažin, temveč tudi drugo čtivo, dnevno časopisje ali periodiko. Podatek bi moral presenetiti, če ne celo alarmirati, kajti od študirajoče populacije se (še vedno?) pričakuje, da je najbolj ažurna, najbolj osveščena in zato tudi najbolj kritična. Sprašujem pa se: ali to (upanje) še vedno obstaja?Občutek imam, da je to držalo le nekoč, ko smo študente dojemali kot bodoče potencialne intelektualce, voditelje, kulturne delavce, ekonomiste itd. Bili so upi družbe. Študij je pomenil začetek življenjske poti, ki jih je praviloma peljala čedalje više, do vrhov kritičnega mišljenja in pogosto tudi same družbe. Kaj pa danes? Ali se študent sploh počuti takšnega? Ali še vedno verjame, da bo s pridobljeno izobrazbo prišel visoko, daleč in še dlje? Da bo zaradi pridobljenega znanja in naziva dejansko postal nekdo? Verjetno je univerzitetna izobrazba izgubila na pomenu, oziroma spremenila se je v nekaj drugega. Zato se sprašujem, ali ne bi bilo smiselno, če bi si nanovo osmislili sam koncept študenta in vlogo študirajoče populacije? Na tak način bi se izognili marsikateremu razočaranju in neizpolnjenim pričakovanjem, hkrati pa bi dejanskemu stanju ali pa celo resnici, iskreno pogledali v oči.

Drage bralke in dragi bralci, želim vam prijetne poletne mesece.

MItja tretjak, vodja skupine

za medije ŠOUP

Vsak torek in sredo rekreacIja (BadMInton

In naMIZnI tenIs)Kdaj: od 20.30 do 23.00. Kje: telovadnica OŠ Koper. Koliko: brezplačno, obvezna rdeča kartica Zdrava Zabava. Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Vsak torek rekreacIja (futsal – MalI nogoMet)

Kdaj: od 21.30 do 23.00. Kje: Športna dvorana Bonifika Koper.Koliko: brezplačno, obvezna rdeča kartica Zdrava Zabava. Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

rekreacIja (odBojka)Kdaj: od 20.45 do 22.15. Kje: Telovadnica pri FPP v Portorožu. Koliko: brezplačno, obvezna rdeča kartica Zdrava Zabava. Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Vsako sredo rekreacIja (futsal – MalI nogoMet)

Kdaj: od 20.30 do 22.00. Kje: Telovadnica pri FPP V Portorožu (za študentskim domom Korotan). Koliko: brezplačno, obvezna rdeča kartica Zdrava Zabava. Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Vsak ponedeljek in sredo aeroBIka

Kdaj: SKUPINA A ponedeljek in sreda od 19.00 do 20.00. Kje: Športna dvorana Bonifika Koper Koliko: Rdeča izkaznica ZZ: 22 EUR na mesec, Modra izkaznica ZZ: 30 EUR na mesec. Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100. Prijave: Info točka ŠOUP Koper in ŠOUPostaja Korotan.

Vsak torek in četrtek pIlates

Kdaj: torek in četrtek od 19.00 do 20.00. Kje: Športna dvorana Bonifika Koper. Koliko: Rdeča izkaznica ZZ: 22 EUR na mesec, Modra izkaznica ZZ: 30 EUR na mesec. Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100. Prijave: Info točka ŠOUP Koper in ŠOUPostaja Korotan.

aeroBIkaKdaj: SKUPINA B torek in četrtek od 20.00 do 21.00. Kje: Športna dvorana Bonifika Koper.

Koliko: Rdeča izkaznica ZZ: 22 EUR na mesec, Modra izkaznica ZZ: 30 EUR na mesec. Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100. Prijave: Info točka ŠOUP Koper in ŠOUPostaja Korotan.

plavanje Kdaj: od 20.00 do 22.00. Kje: Bazen pod balonom, Žusterna. Koliko: oktobra brezplačno; od novembra dalje je obvezna rdeča izkaznica Zdrava Zabava. Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Nedelja, 15. 5. 2011g storu sI je lepI vrt

Koncert Istrske ljudske glasbe. Kdaj: ob 18.00. Kje: Samostan sv. Ane v Kopru. Koliko: brezplačno. Info: apzup@soup.si.

Torek, 17. 5. 2011s krvodajalska akcIja

Vseslovenska študentska krvodajalska akcija. Kdaj: od 8.00 do 12.00. Kje: Center za transfuzijsko dejavnost, Polje 40, Izola. Koliko: brezplačno. Info: prostovoljstvo@soup.si.

Sreda, 18. 5. 2011 strunjan open

Odprto prvenstvo Univerze na Primorskem v tenisu, odbojki na mivki in košarki 3 na 3. Program bo popestrila demonstracija nordijske hoje in možnost igranja mini golfa ter namiznega tenisaKdaj: od 16.00 naprej. Kje: Strunjan, poleg zdravilišč Krka – teni-ška igrišča. Koliko: brezplačno, pogoj je kartica Zdrave Zabave. Prijave: infotočka Portorož in Koper, do 16. maja 2011. Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Sreda, 18. 5.2011s krvodajalska akcIja

Vseslovenska študentska krvodajalska akcija. Kdaj: od 8.00 do 12.00. Kje: Center za transfuzijsko dejavnost, Polje 40, Izola. Koliko: brezplačno. Info: prostovoljstvo@soup.si.

Četrtek, 19. 5. 2011i usposaBljanje Za prostovoljce

Uvodno usposabljanje se dotika splošnih tem, ki so pomembne za izvajanje pro-

na-poved-

nIk

glasBa

gledalIšče

iZoBraževanje

kultura

mednarodno

socIala

splošno

sport

zaBava

4

stovoljnega dela, kar pomeni, da prostovoljec pridobi širši pogled na področja prostovoljnega dela, ga tudi opozarja na nevarnosti v prostovoljnem delu in usmerja njegovo ravnanje v različnih situ-acijah.Kje: PRIMSS (1. nad. ŠD Bonifika Koper).Info in prijave: info@primss.si, prostovoljstvo@soup.si, 041 360 913, 05 63 00 337.

Torek, 24. 5. 2011s Zdrava šoup tržnIca

Osrednji dogodek projekta Zdravi maj 2011. Kdaj: od 16.00 do 21.00. Kje: Taverna in Carpacciev trg, Koper. Koliko: brezplačno. Info: zdravimaj@soup.si.

Petek, 27. maj 2011 državno unIverZItetno

prvenstvo v odBojkI na MIvkIKje: Rožna dolina, Ljubljana.Prijave: do 25. maja 2011 na info@uszp.si. Info: www.susa.org, 051 692 100.

Torek, 31. maj 2011 cvetoča čIsta desetka

Spomladanski festival športa in zabave, letos v Portorožu.Kdaj: od 16.00 ure dalje. Kje: ŠRC Marina Portorož, poleg centralnega teniškega sta-diona. Koliko: brezplačno, pogoj je le kartica Zdrave Zabave. Prijave: infotočka Koper in Portorož do 30. maja 2011. Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Petek in sobota, 3. in 4. junij 2011

državno unIverZItetno prvenstvo – letnI festIval športaTenis, badminton, namizni tenis.Kje: Terme Olimje, Podčetrtek.Prijave: info@uszp.si. Info: www.susa.org ali 051 692 100.

Sreda, 15. 6. 2011g 7. letnI koncert apZ up

Tradicionalni letni koncert Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem.Kje: Pokrajinski muzej. Koliko: brezplačno. Info: apzup@soup.si.

Sreda, 25. 6. 2011 in 1. 6. 2011i delavnIca gloBInske

MedItacIje In trenIng koncentracIjeZa sposobnost večje koncentra-cije, zbranosti, boljši spomin, or-ganizacijo in izkoristek časa, ve-čjo umirjenost, sproščenost, sta-bilnost, trdnejši občutek samo-zavesti, opuščanje razvad, boljše zdravje in počutje, boljšo koncen-tracijo pred izpiti in nastopi. Kdaj: od 19.00 do 21.00. Kje: PRIMSS (ŠD Bonifika Koper) Info in prijave: info@primss.si, 041 360 913, 05 63 00 337.

s IndIvIdualna svetovanja: psIhosocIalna In psIhoterapevtska poMočPrimorsko svetovalno središče iz-vaja individualno psihosocialno in psihoterapevtsko pomoč ter pomoč pri težavah z motnjami hranjenja, ki so namenjene vsem starostnim skupinam, posebej pa mladim.Kdaj: po dogovoru. Kje: PRIMSS (ŠD Bonifika Koper) Info in prijave: info@primss.si, 041 360 913, 05 63 00 337.

i lektorIranje BesedIlLeposlovje, esejistika, poljudno-znanstvena besedila, znanstve-na in strokovna besedila.Info: info@primss.si, 041 360 913, 05 63 00 337.

i Mreža IZoBraževalnIh nevladnIh organIZacIj slovenIje (MInvos)Splošni namen delovanja mreže je prispevati k povezanemu, de-javnemu in v okolju prepoznav-nemu, uveljavljenemu ter vpliv-nemu nevladnemu sektorju s po-dročja izobraževanja in usposa-bljanja. Projekt je namenjen slo-venskim NVO-jem s področja iz-obraževanja in usposabljanja oz. njihovim zaposlenim in članom. Dejavnosti mreže so brezplač-ne in pod enakimi pogoji dosto-pne vsem nevladnim organizaci-jam s področja izobraževanja in usposabljanja, ne glede na kraj delovanja nevladne organizaci-je. Dejavnosti so prvenstveno usmerjene v zagotavljanje razvo-ja NVO s področja izobraževanja in usposabljanja. Mrežo MINVOS financirata Ministrstvo za javno upravo in Evropski socialni sklad.Info: info@primss.si, 041 360 913, 05 63 00 337.

kIno otok Išče prostovoljce

Priljubljeni mednarodni filmski festival Kino Otok, ki se bo v Izoli odvijal od 8. do 12. junija, se bliskovito bliža! Kakor vsako leto bo tudi letos izvedbeno fazo festivala okrepila ekipa skoraj stotih prostovoljcev iz Slovenije in tujine. Oglasi se, če te zanima prostovoljno delo na festivalu!

Pomembno je, da svojo prijavo vzameš resno – potrebujemo le brez zadržkov predane delavce, ki si lahko vzamejo čas v celotnem terminu festivala (tudi par dni prej in kakšen dan pozneje), podnevi in ponoči. Za prenočišče in prehrano festivalske ekipe v Izoli bo poskrbljeno.

Zaželeni profili prostovoljcev so: vodje festivalskih lokacij (organizacija prizorišč), fotografi (festivalski časopis, spletna stran, blog, akreditacije), avtorji člankov (festivalski časopis, katalog), pomoč v oddelku za odnose z javnostmi, pomoč pri koordinaciji gostov, pomoč pri sekciji Video na plaži, prevajalci, vozniki, biljeterji, blagajniki, fizični delavci.

Če se prepoznaš v kateri izmed delovnih nalog, svojo prošnjo (oplemeniteno z razlogi in namerami) pošlji na: info@isolacinema.org.

5

(o)glasna deska je prostor, kjer

lahko sami obešate svoje misli, mnenja

in novičke s komentarjem. od

vas je odvisno, ali bo glasno kričala

ali le potihoma šušljala.

pošljite svoje misli na kazin@soup.si.

4. Prodam že nekoliko rabljeno univer-

zo, s katere sicer pada omet, a jo vsaj

v deževno meglenih zimskih dneh ve-

hementno podpirajo nasmejani obrazi

univerzitetnih birokratov. Univerza je

načeloma popolnoma opremljena, le na

nekaterih članicah ji manjka študentov,

druge se kopljejo v rdečih številkah.

Univerza se še zmeraj prodaja, le prvotna

cena se je znižala na 100 milijard evrov. Še

zmeraj jo prodaja kandidat za prihodnje

rektorske volitve Donnie Darko.

(o)glasnadeska

Kam naprej, Ko diplomiram?

institucije evropsKe unije

zaposlujejo mlade

diplomante.

2. UP se širi, programi se množijo, štu-dentov je vedno več … ali res? Število prostih mest na UP je bilo v tretjem roku še veliko, preveč. Če pa so se ob izteku vpisa nekoliko zapolnila, to še ne pomeni, da bodo ti študentje polnili predavalnice – to vesta še vsak škorec in dekan. Za vse univerze, fakultete in smeri je pomembno le to, da si prido-bijo čim več študentov, nihče pa ne pomisli na to, da se zdaj vpisujejo generacije baby flopa – kar pome-ni, da je na eni strani potencialnih študentov vedno manj, na drugi pa

vse več univerz in programov, ki bi radi zapolnili vsa že tako in tako preštevil-na mesta.Trend ustanavljanja študijskih progra-

mov se ni ustavil, še več, načrtujejo se novi študijski programi, saj je vlada v začetku leta s soglasjem širitve podro-čja dala zeleno luč tej neumni potezi. Ko jabolka ne gredo v prodajo, poskusimo s hruškami ali pa jagodami. A kaj, ko je dosti študentov alergičnih na sadje? Sadja pa je toliko, da ga niti ne zmore-jo pojesti, zato v univerzitetnih gajbi-cah gnije in smrdi.

1. Nov kampus bo v Kopru zrasel kar na mo-

čvirnatih tleh. Podobno kot na Strabagovem

gradbišču ob vhodu v mesto bo treba tudi

pri Čebelnjaku najprej nasuti milijon kubi-

kov zemlje, počakati celo večnost, da se vse

skupaj posede (in verjetno posuši – aha,

morda so zato izbrali ime Sonce), šele nato

bodo lahko začeli graditi.Ker se rektorjev mandat jeseni 2011 izteče,

bo verjetno kampus Sonce ostal nerealizirana

obljuba, ki jo je dal še kot kandidat za rektor-

ja pred štirimi leti. Razen če ne bo tudi sam

Radko z Bohinja čez poletje zavihal rokavov,

pljunil v roke ter zagrabil za kramp in lopato.

3. V času najvišjih cen življenjskih po-

trebščin, nespoštovanja študentskih de-

lovnih pravic, mizernih urnih postavk in

napovedanega novega šolskega zakona,

ki bo uničil visoko šolstvo, ostajajo pri-

morski študenti neprizadeti.

Glede na to, da se že vsak vrabec čivka o

apatičnosti primorskih študentov, jih oči-

tno nobena reforma ne spravi na ulice. Ali

pod okriljem študentske napotnice delajo

za preživetje ali pa mislijo le na naslednji

žur, s katerim bodo potisnili kruto real-

nost v ozadje. Morda je nekaj cvetk, ki pa

jih v morju splošne nezainteresiranosti ne

ozremo zlahka. Ali resnično želite plavati

v takšnem morju tudi jutri?

polpretekla ZgodovInaruBrIka (o)glasna deska že štIrI leta polnI prostore prIMorskega študentskega unI-verZItetnega časopIsa, pred teM so novIčke našle prostor na oBalnIh pločnIkIh. v spodnjIh, ZadnjIh novIcah te seZone, vaM predstavljaMo pet poudarjenIh IZsekov že oBjavljenIh novIc. Zato da osvežIMo spoMIn na tIste, kI jIh že dolgo nIsMo oMenja-lI, so še vedno na točkI nIč alI pa so preprosto sIMpatIčne. a tudI Zato, da ZapolnI-Mo dolgo In vroče poletje, kI Bo kMalu potrkalo na vrata. pred vaMI je naloga, da ugotovIte, IZ katerIh števIlk sMo potegnIlI Zaprašene IZse-ke novIc. na elektronskI naslov kaZIn@soup.sI naM do 15. septeMBra 2011 pošljIte Zaporedno števIlko novIce, pod njo pa ZapIšIte naslov, letnIk In števIlko kažIna, v katereM ste jo našlI. IZžreBalI BoMo trI doBItnIke, kI Bodo prejelI odlIčne nagra-de. naMIg: na spletnI stranI www.soup.sI/kaZIn lahko najdete pretekle letnIke.

5. Maj … je mesec, ko se pomlad razcveti v vseh svojih barvah, ko se ptički že ločujejo, po tem, ko so se februarja ženili, in tudi me-sec, ko se študenti množično od-pravljajo na takšne in drugačne zabave študentskega tipa.Ob tem vam želimo le še čim bolj-šo poletno fešto. In ko boste našli to novičko, jo preberite do konca in razmislite o njeni vsebini. Časa imate na pretek!

6

Veliko mladih diplomantoV se odloča za delo in prVo zaposliteV izVen sloVenskih meja, med drugim tudi V institucijah eVropske unije (eu), V katerih se lahkot zaposlijo držaVljani Vseh držaV članic. glaVno Vo-dilo pri tem je praVična zastopanost Vseh držaV. institucije eu s sistemom pripraV-ništVa mladim omogočajo tudi praktično pridobiVanje izkušenj, ki jim bodo koristile kasneje V njihoVem poklicnem žiVljenju. kdor se odloči za delo ali pripraVništVo V instituciji eu, se znajde V razgibanem Več-kulturnem okolju, ki ustVarja Vedno noVe izziVe in priložnosti za učenje ter osebno rast. z nami sta sVojo izkušnjo delili nina jurinčič, ki je opraVljala pripraVništVo V eVropskem parlamentu V luksemburgu, in tina nemarnik, ki se je zaposlila na eVropski centralni banki V FrankFurtu.

besedilo

tanja žuvela

kažI-novaakcIja

Kam naprej, Ko diplomiram?

institucije evropsKe unije

zaposlujejo mlade

diplomante.7

kako do dela v InstItucIjah eu?Državljani EU lahko poiščejo delo v vseh državah članicah, zaposlijo pa se lahko tudi pri institucijah EU. Tiste in-stitucije, v katerih lahko poiščete delo, so: Evropska komisija, Svet EU, Evrop-ski parlament, Sodišče Evropskih skupnosti, Računsko sodišče, Ekonom-sko-socialni odbor, Evropska centralna banka, Odbor regij in urad Evropskega varuha človekovih pravic. Zaposlite se lahko kot uradnik, uradnik-lingvist (prevajalec ali tolmač) ali asistent v kateri izmed institucij.

Javni razpisi za delovna mesta in testi-ranja za zaposlitev v omenjenih insti-tucijah so objavljeni na spletni strani Evropskega urada za izbor osebja EPSO (http://europa.eu/epso/). Raz-pise za zaposlitev v institucijah EU (in tudi v drugih mednarodnih orga-nizacijah) pa redno objavljajo tudi na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo (http://www.mju.gov.si/si/).

Prijava na posamezno delovno mesto poteka preko spleta. Kandidati, ki so v prvem krogu razpisa uvrščeni v ožji izbor, so vabljeni še v drugi krog, ki je običajno razgovor. Organizacije kandidate testirajo tudi z določenimi testi, ki merijo njihove kompetence in osebnostne lastnosti. Pri ustreznih organizacijah se lahko pozanimate o vrsti preizkusov in praktičnih nalog, ki jih uporabljajo.

alI lahko na InstItucIjah eu doBIM redno ZaposlItev?Redno se lahko zaposlite kot uradniki za nedoločen čas, ki so del javne upra-ve EU. Delajo lahko kot upravljalci ali strokovni sodelavci.

Upravljalci opravljajo naloge, usmer-jene v točno določeno področje dela. Običajno pripravljajo politične usme-ritve in izvajajo zakonodajo EU, ana-lizirajo in svetujejo. Pomembno vlogo imajo tudi pri zakonodajnih in prora-čunskih postopkih EU, usklajevanju

gospodarskih politik držav članic EU, trgovinskih pogajanjih z državami zunaj EU ... Nekateri nadzirajo ribiške flote, kme-tijsko politiko ali razvijajo/upravljajo znanstveno-raziskovalne programe; drugi pripravljajo sodbe Sodišča Evropskih skupno-sti ali sklepe evropskega varuha človekovih pravic. Delo upra-vljalca univerzitetnim diplomantom torej ponuja zelo raznolike možnosti na upravnem, zakonodajnem, finančnem, komunika-cijskem, znanstvenem in še mnogih drugih področjih. Kdor se odloči za tovrstno delo, se mora zavedati, da bo zaradi različ-nosti dejavnosti EU pri svojem delu že na začetku nosil veliko odgovornosti.

Druga vrsta uradnikov, ki se lahko zaposlijo za nedoločen čas, so strokovni sodelavci, ki so pomembni za notranje upravljanje institucij. Še posebej so aktivni na področju proračuna, financ, kadrovskih zadev, računalništva, bibliotekarstva in urejanja dokumentov. Običajno izvajajo podporne naloge, sodelujejo pri izvajanju politik na različnih področjih dejavnosti EU in so odgovorni za tajniške/pisarniške naloge ter učinkovito delova-nje svoje upravne enote.

ZaposlItev Za določen časNaslednjo skupino zaposlenih na institucijah EU predsta-vljajo pogodbeni uslužbenci, ki so zaposleni za določen čas. Pogodbo sklenejo za obdobje od treh mesecev do petih let (odvisno za katero vrsto zaposlitve gre). Velja omeniti še, da se to pogodbo lahko spremeni tudi v pogodbo za nedoločen čas. Pogodbeni uslužbenci opravljajo tehnične in administra-tivne naloge podpornih storitev ali pa pomagajo pri projektih na področjih, kjer ni dovolj uradnikov s potrebnim znanjem in izkušnjami. Zaposljivi so na številnih delovnih mestih, ki bi jih glede na naravo nalog, s katerimi se soočajo, lahko razdelili v naslednje skupine: tehnične in administrativne, pisarniške in tajniške, računovodske, svetovalne in jezikovne naloge. Obča-sno lahko tudi nadomeščajo odsotne uradnike ali delujejo kot dodatna zmogljivost na področjih, kjer ni dovolj uradnikov z ustreznim znanjem.

Obstaja še ena kategorija uslužbencev na institucijah EU, ki so zaposleni za določen čas; to so začasni uslužbenci. Za obdobje največ šest let se lahko zaposlijo na različnih podro-čjih, kjer lahko izvajajo različne visoko specializirane naloge ali delujejo na področju znanosti. Zaposlijo se lahko tudi kot osebje kabinetov evropskih komisarjev in zapolnjujejo delovna mesta, kadar na rezervnem seznamu natečajev ni več kandi-datov. Natečajev za izbor začasnih uslužbencev praviloma ne pripravlja Urad EPSO, ampak druge institucije in agencije. Na spletni strani www.europa.eu svetujejo kandidatom, ki jih za-nima delo začasnega uslužbenca, naj redno spremljajo objave na spletnih straneh institucij in agencij EU, vlogo za začasne-ga uslužbenca pa lahko predložijo tudi v spletno podatkovno zbirko EU CV Online (stran v slovenščini: http://ec.europa.eu/civil_service/job/cvonline/index_sl.htm).

8

kažI-novaakcIja

prIpravnIštvo, prIložnost Za prIdoBI-vanje IZkušenjEvropski parlament, Svet EU, Evropska ko-misija, Sodišče Evropskih skupnosti, Socialni in ekonomski odbor, Odbor regij in Varuh človekovih pravic vsako leto organizirajo 3- do 6-mesečna pripravništva za mlade univerzi-tetne diplomante. Vsako leto se več kot 1200 mladih odloči za pripravništvo v institucijah EU in tako izpopolnjuje svoje strokovno znanje, znanje o EU in z življenjem in delom v novem, večkulturnem okolju, bogati svoj osebni razvoj. Kakšno pa je pravzaprav delo pripravnika? Vsako pripravništvo je organi-zirano s strani posamezne institucije, zato se o programih in prijavnih postopkih največ izve na spletnih straneh zgoraj omenjenih institucij. Pripravniki načeloma opravljajo podobna dela kot uradniki nižjih kategorij. Če se odločite za pripravništvo v t. i. upravnih službah, boste načeloma opravljali enako delo kot uradniki-upravljalci, to je zbiranje informa-cij in dokumentacije, organiziranje delovnih skupin, forumov, javnih predstavitev in se-stankov, arhiviranje, jezikovni pregled besedil itd. Če pa boste pripravništvo opravljali v službi za pisno prevajanje, tj. na Generalnem direktoratu za prevajanje, boste dodeljeni prevajalski enoti svojega maternega jezika. Ti pripravniki, enako kot drugi prevajalci, iz vsaj dveh uradnih jezikov EU prevajajo v svoj ma-terni jezik. Njihovo delo je vedno pregledano s strani izkušenih sodelavcev uradnikov.

Tudi naša sogovornica, 26-letna diplomirana slove-nistka Nina Jurinčič, se je po diplomi leta 2009 odloči-la za pripravništvo, in sicer v Evropskem parlamentu v Luksemburgu. Povedala nam je, da je za možnost

pripravništva v institucijah EU izvedela od prijateljev in se zaradi želje po novi izkušnji odločila za prijavo. Povprašali smo jo, kakšni so bili prijavni pogoji in dobili odgovor, da se »na prakso lahko prijavi vsak, ki je že diplomiral in zna najmanj dva uradna evropska jezika (poleg slovenščine seveda). Eden mora biti angleščina, francoščina ali nemščina, drugi pa je lah-ko kateri koli uradni jezik EU. Pogoji in navodila za prijavo so natančno opisani na spletni strani http://www.europarl.europa.eu. Predprijava poteka preko spleta. Če prideš v ožji izbor, moraš po pošti poslati še obrazec za prijavo in vso potrebno dokumentaci-jo.«

Ker prijavni postopki in izbor kandidatov trajajo nekaj časa, je Nina s prakso začela aprila leta 2010 in zaključila čez šest mesecev, konec septembra. V času prakse je imela kar nekaj izobraževanj in uspo-sabljanj. V sklopu prakse je obiskala tudi Evropski parlament v Strasbourgu in Bruslju. Sicer pa je njeno delo bilo prevajanje različnih dokumentov v sloven-ščino, tudi njo pa je kot vsakega pripravnika spre-mljal in usmerjal mentor.

Na vprašanje, kako se je ji je zdelo mesto in kako se je znašla v novem okolju, nam je odgovorila, da »je Luksemburg zelo lepo mesto, pa čeprav ne najbolj živahno. Zato je za vsakega pripravnika dobro, če se poveže z ostalimi pripravniki in se potem družijo in za-bavajo skupaj. Jaz sem se imela super, ker sem imela zelo dobro družbo (ki je bila seveda mednarodna).«

Kako pa je z nastanitvijo? »Evropski parlament ti si-cer posreduje seznam najemodajalcev, ampak moraš nastanitev potem iskati sam. Jaz sem živela v hiši s šestimi študenti oz. pripravniki, tako da sem bila zelo zadovoljna. Hiša je bila blizu centra in tudi naje-mnina je bila ugodna,« je povedala. Nina se trenutno ukvarja z novinarstvom, vendar meni, da ji bodo pri-dobljene prevajalske izkušnje v življenju verjetno še

9

koristile. Pripravništvo je bilo zanjo izkušnja, za katero ji ni žal. Med delom je spoznala veli-ko mladih ljudi, pripravnikov, in z njimi ostala v stiku. »V šestih mesecih prakse smo se res zelo povezali in super je, če veš, da lahko greš v tujo državo in te tam čaka prijatelj,« je še pripomnila.

Tina Nemarnik: »Študenti naj investirajo vase in v svoje zna-nje že med študijem« Naša druga sogovornica Tina Nemarnik, 27-letna magistrantka s Famnita, kjer je študirala ra-čunalništvo in informatiko na 2. stopnji, je trenutno zaposlena na Evropski centralni banki (ECB) v Frankfurtu. Pred tem je bila štiri

leta zaposlena v Sloveniji, njena izkušnja dela doma in v tujini pa je na moč različna. Izku-šnje, ki jih je ob svoji prvi zaposlitvi doživela v Sloveniji so bile precej grenke, z začetkom dela na ECB pa je, kot sama pravi, obrnila nov list v svojem življenju. Povedala nam je, kako se je znašla v novem delovnem okolju in kako poteka življenje v novem mestu.

Zakaj ste se odločili poiskati poklicne možnosti znotraj Evropske centralne banke (ECB), insti-tucije EU?

Za delo v instituciji EU, natančneje na ECB, me je navdušila želja po znanju in upanje na stimulativno in normalno delovno okolje, ki ga v času študija in zaposlitve v Sloveniji žal nisem imela. Na ECB sem se prijavila tudi zaradi radovednosti in želje, da postanem strokovnjakinja na svojem področju in dodo-bra spoznam delovanje finančnega sistema ter finančnih trgov. Imela sem občutek, da v

Sloveniji zaradi spleta okoliščin in zaposlovalne politike tega cilja ne bom mogla doseči. V Sloveniji sem imela težave zaradi slabo napisanega gradi-va, nekompetentnosti in neznanja nadrejenih, pa tudi mobinga na delovnem mestu.

Kako je potekal postopek vaše prijave za delo na ECB?Evropska centralna banka letno zaposli veliko pripravnikov iz držav članic EU (točna zaposlitve-na statistika je prosto dostopna in objavljena na spletni strani ECB). Razpisi so objavljeni na spletni strani ECB in vsak, ki se želi prijaviti, izpolni sple-tno aplikacijo in odgovori na zastavljena vpraša-nja. V tem primeru svetujem, da vsak odgovori na vprašanja tako, kakor sam misli, in naj ne išče po spletu receptov pravilnih odgovorov. Če je vaš pro-fil zanimiv, vas bodo tudi kontaktirali.

Če so odgovori, ki si jih podal v spletnem vprašalniku, zanimivi za delodajalca, sledi torej intervju?

Tako je, če ste izbrani, je naslednji korak razgovor po telefonu. A tudi v tem primeru ni recepta za dajanje najboljših odgovorov, saj so vprašanja od-visna od sekcije in osebja, ki bo govorilo s posame-znim kandidatom. Moja vprašanja so bila vezana na moje magistrsko delo, logistiko strukturiranja podatkovnih baz za območje EU, metode prever-janja pravilnosti statističnih podatkov, metodolo-gijo strukturiranja obveznic, definicije izvedenih finančnih instrumentov in glavni cilj ECB.

Kakšen je bil vaš začetek na novem delovnem mestu in kako vas je organizacija uvedla v delo?

Decembra lani so me obvestili, da sem bila izbra-na in da bom začela delati prvega februarja letos. Vrata iz začaranega kroga nezadovoljstva so se nenadoma odprla in ponudbo sem z veseljem sprejela. Če primerjam odnos, ki sem ga izkusila v Ljubljani, s tistim na ECB, je neprimerljivo. Na ECB dobi vsak izbran študent svojega mentorja, ki vodi njegovo delo, seveda pa se od kandidata pričakuje tudi določena mera samoiniciative. Po kratkem uvodu v delo sem dobila literaturo in bila deležna

10

ustreznih priprav za opravljanje dela v komple-ksnih računalniških sistemih.

Kakšne so vaše delovne naloge na ECB?Trenutno sodelujem pri razvoju zbiranja različnih numeričnih in tekstovnih podatkov o obrestnih merah, vezanih na evro območje. V kolikor je zaposleni zainteresiran za raziskovalno delo, pa mu je le-to omogočeno skozi posamezne projekte. Študentom priporočam, da investirajo vase in svoje znanje že ob začetku študija, saj jim bo ob nastopu na odgovorno delovno mesto lažje. Tudi moje delo je zelo odgovorno in tu šteje le znanje, ne pa politična ali družinska povezava.

Kaj pa selitev v novo okolje, ste izkusili kulturni šok?Življenje v Frankfurtu je polno presenečenj. Kot evropski finančni center deluje precej hladno z veliko meglenimi dnevi v zimskem času. Po drugi strani pa omogoča vse, kar si posameznik lahko zamisli. Mesto samo je čisto in prijetno urejeno. Na eni strani so stare stavbe kot v vsaki evropski prestolnici, na uničenih predelih iz druge svetov-ne vojne pa so zgradili številne nove in hitro prešli v svet modernizacije. Frankfurt je sofisticirano mesto in tudi javni prevoz je odlično urejen in nad-zorovan. Ne glede na to pa lahko vidimo veliko ljudi, tudi premožne finančnike in bančnike, ki se po ulicah vozijo s kolesi. Mesto ima tudi številne parke, trgovine in muzeje. Kulturnega šoka ni bilo, saj sem vajena življenja v drugih državah (npr. do-diplomski študij sem opravljala v ZDA, na Middle Tennessee State University). Zanimivo je, da člo-vek kljub neznanju nemškega jezika lahko preživi

v Frankfurtu. Težave nastanejo, če je potrebno komunicirati z lokalnimi ljudmi, ampak so se tisti, s katerimi sem do sedaj govorila, z menoj večinoma sporazumevali v angleškem jeziku.

Delate in živite v eni izmed evropskih poslovnih prestolnic – kako izgleda vaš življenjski slog?

Skupnost ECB je precej povezana tako v de-lovnem kot v zasebnem življenju. Zaposlenim omogoča nešteto aktivnosti, vezanih na prosti čas. ECB ima ekipo nogometa, košarke, tenisa ... Z njimi se udeležujejo medbančnih tekmovanj. Banka subvencionira stroške treninga in poto-vanj na različna tekmovanja. Večina pripravni-kov živi v skupnem hotelu, kjer je vsakemu na voljo apartma. Tekma med pripravniki je seveda v tem, kdo bo prej prišel do večjega apartmaja in boljšega udobja. Obroki med delom so s stra-ni ECB subvencionirani v dveh menzah. Ena je notranja, druga pa zunanja v sosednjem nebo-tičniku. ECB kot tak zaseda tri delovne prosto-re, ki jih ima banka v podnajemu. V Frankfurtu se v nov življenjski slog utečeš sam s pomočjo drugih pripravnikov ali osebja ECB.

Se kdaj počutite osamljeni, imate domotožje?Morda se posameznik kdaj počuti osamljeno, ampak karkoli počneš znotraj ali zunaj ECB, bo vedno prisoten nekdo, ki te bo podpiral, te spodbujal in ti pomagal. ECB dela željnim ljudem ponuja odlične razmere za delo, ki so po mojem mnenju neprimerljive s slovenskim delovnim okoljem. Moram reči, da so izkušnje, ki sem jih pridobila v Nemčiji v roku dveh mese-cev, neprecenljive in zlata vredne. V primerjavi s tistim, kar sem v zadnjih štirih doživela v Slo-veniji, so neprimerljive.

11

Lansko leto sem se prav na 23. april sprehajala po Bar-celoni in vsak na ulici je

imel vrtnico ali knjigo. Pojasnili so mi, da je to dan patrona Kataloni-je oziroma La diada de Sant Jordi. Na dan Sv. Jurija (Sant Jordi po katalonsko) je v navadi, da ženske podarijo moškim knjigo in moški ženskam vrtnico. Prav zato so vsi pločniki polni kioskov s knjigami in s stojnicami, kjer prodajajo vrt-nice. Nikoli mi ne bo jasen »ena-kovreden« odnos ženske-vrtnice in moški-knjige, ampak vseeno spoštujem dolgoletno tradicijo celotnega praznika. Po zgledu praznika Sant Jordi je UNESCO leta 1996 razglasil 23. april za Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Želi namreč vzpodbujati k odkrivanju užitka v branju in k priznavanju prispevka, ki ga imajo avtorji pri kulturnem in so-cialnem napredku. Začelo se je leta 2001 z Madridom in od takrat vsako leto 23. aprila UNESCO določi naslov Svetovna prestol-nica knjige tistemu mestu, ki s kvalitetnimi programi promovira razširjanje literature in spodbuja k branju. V desetih letih je ta na-slov pripadal geografsko in zgo-dovinsko različnim mestom in kot večina verjetno že ve, je odločitev letos padla na Ljubljano, ki je do letošnjega 23. aprila nosila naslov Svetovna prestolnica knjige 2010.

kolIko pa se dejansko Bere v slovenIjI?Pri iskanju odgovora na to vprašanje, smo si pomagali s krat-ko anketo, pri kateri je sodelovalo 30 študentov UP, in s pogovori z osebjem knjižnic in knjigarn.

kolIko Bereš?Kot so pokazali odgovori na to vprašanje, se mladi jasno delijo na dve skupini: tiste, ki veliko berejo (več kot knjigo na mesec), in tiste, ki malo berejo (tri do pet knjig na leto). Pri tem smo upoštevali samo tiste knjige, ki jih berejo za prosti čas in izpustili tiste za delo in študij. V Mestni knjižnici Izola so nam povedali, da si povprečen član (torej ne samo študenti) na mesec sposodi pet ali šest knjig. V Osrednji knjižnici Srečka Vil-harja v Kopru se je v letu 2010 včlanilo več kot 2000 študentov. Po besedah ge. Dolores Jakac si mesečno v Kopru izposodijo kar 31.000 knjig. Čeprav nam v knjigarni Mladinske knjige niso izdali točne številke, tudi tam prodajo več kot tisoč knjig na mesec. Za obravnavanje teh po-datkov je potrebno upoštevati, da dosega v naši državi povprečna naklada na letni ravni 1360 izvo-dov za leposlovje, pri čemer pa zahtevnejše leposlovje ne dosega niti 600 izvodov. Tudi podatek, da v Sloveniji letno kupimo le dve do tri knjige na prebivalca ni ravno pozitiven.

ženskaM rože,

MoškIM knjIge

BesedIlo / Marša MarušIč

kaj Bereš?Metoda povej naprej je po zbranih podatkih še vedno naj-bolj učinkovita. Študenti so se večinoma strinjali, da izbira knjig v večinoma temelji na priporočilih prijateljev in po do-brih ocenah na internetu ter v re-vijah. Knjižnice na Obali imajo na-vado, da pravkar vrnjene knjige razstavijo na dobro vidno mesto in tako obiskovalcem omogočijo, da izbirajo med ravno prebranimi knjigami in jim tako pomagajo pri izbiri. Tudi v knjigarnah imajo ob vhodu podoben sistem s poli-cami, na katerih razkazujejo 10 najbolj prodanih knjig prejšnjega meseca in priporočene knjige. Gospa Staša Žunič iz Mladin-ske knjige je povedala, da sta približno dve tretjini prodanih knjig v slovenskem jeziku, tretjina pa v izvirnem. Pravi, da se število študentov v knjigarni poveča ob začetkih semestrov, torej okto-bra in februarja. To se pravi, da študentje večinoma kupujejo knjige za študij, veliko pa proda-jo tudi znanstveno-fantastičnih knjig. Slednje verjetno za prosti čas. Kar se tiče celotne prodaje, so tri »naj« knjige v slovenskih knjigarnah leta 2010: Elizabeth L. Gilbert: Jej, moli, ljubi; Valentina in Luka Novak: Ljubezen skozi želodec; Lousie L. Hay: Življenje je tvoje. Najbolj brane knjige pre-teklega leta v vseh 276 knjižnicah pa so vsa dela avtorice Kathleen E. Woodiwiss.

cene knjIg!Veliko anketiranih študentov se je pritožilo, da si morajo knjige sposojati večinoma v knjižnicah, saj so cene knjig v Sloveniji pre-prosto previsoke. Zgoraj je slov-

12

enski literarni trg že omenjen kot majhen in izredno omejen, kar neizogibno pripelje do vi-sokih cen knjig, ki so velikokrat predrage za študentski žep. Tudi povprečna cena 21 evrov kaže na problem nedostopnosti knjig, zato imajo nekatere knjigarne, kot je povedala ga. Žunič, več popustov namenjenim študentov (npr. mesec 10-odstotnega popus-ta na tujo literaturo). V Študentski založbi pa lahko vsak študent s potrdilom uveljavi 15-odstotni popust na vse knjige.

knjIge Za vsakogarPriložnost za odpravo problema dostopnosti knjige se je pojavila z Ljubljano kot svetovno prestolni-co knjige in na dan je prišla pobu-da projekta Knjige za vsakogar. Ideja je bila, da se izda 21 knjig v skupni nakladi 8000 izvodov in ponudi naprodaj za tri evre. Izbra-li so knjige mnogih priznanih slov-enskih avtorjev in tudi vrhunskih tujih pisateljev. Glede na majh-nost slovenskega založniškega sveta je mogoče zlahka videti, da je v primerjavi z nizkim številom izdanih knjig na leto, število 8000 izvodov po ugodni ceni kar raz-veseljiv podatek.Drugi veliki problem, ki ga omen-ja tudi dr. Uroš Grilc v enem od svojih intervjujev, je celotna liter-arna mreža, ki kaotično povezuje avtorje z uredniki in knjižnicami, ter slabimi povezavami med knji-garnami. Kot primer si poglejmo podatek, da je v celotni Sloveniji

manj kot 80 knjigarn. Knjige za vsakogar poskuša predlagati rešitev tudi za to težavo. Pobuda skuša poenotiti različne literarne panoge in jih vključiti v splošno uporabo. Poleg tega so se odločili, da bodo knjige naprodaj na mes-tih, ki primarno niso namenjeni za to – muzeji in kulturne in-stitucije. Ta projekt pa ni namen-jen samo prebivalcem Ljubljane, ampak ustvarja prodajalno mrežo po celotni Sloveniji in zamejstvu, torej obsega celotno slovensko govoreče področje.

knjIge In InternetAli je naključje, da je bil svetov-ni dan knjige ustanovljen leta 1996, ravno med prvo dejansko razširitvijo svetovnega spleta in novih medijev? S prihodom iPada se ponovno govori o elek-tronskih knjigah. Spomnim se, da je pred leti kalifornijski gu-verner Schwarzenegger začel uvajati uporabo elektronskih knjig kot zamenjavo za papir-nate učbenike. Kljub temu da imajo novi mediji osrednjo vlogo v življenju študentov in novejših generacij, je naša anketa poka-zala, da le majhen odstotek vprašancev bere elektronske knjige. Nasprotno pa so se brez izjeme strinjali, da zaradi inter-neta manj berejo. Pa ne zaradi tega, ker bi pridobivali enake in-formacije tudi na spletu, ampak ker jim internet preprosto vzame preveč časa. Torej ni naključje, da je veliko študentov priznalo, da večino knjig preberejo prav pole-ti, ko si skoraj prisiljen zapustiti računalnik. Knjižnice torej ni-majo upada izposoje zaradi tega. Ne še. Kot pravi ga. Jakac, se iz osnovnošolskih knjižnic po kopr-

ski občini že pritožujejo, da otroci računalniške generacije (ki so se praktično rodili z računalniki) ne berejo več. Če so že ob vzponu in-terneta pred 15 leti čutili potrebo za ohranjanje pomena knjige, bo le-ta za naslednje generacije še toliko bolj pomemben.

ljuBljana – svetovna prestolnIca knjIge 2010Kot je že bilo omenjeno, je bila Lju-bljana prestolnica knjige vse do letošnjega 23. aprila. Izvedenih je bilo veliko projektov, od poučnih delavnic za otroke do konferenc in okroglih miz s priznanimi ust-varjalci. Veliko pa je tudi aktivnih dogodkov, ki se nadaljujejo tudi po 23. aprilu. Omembe vreden je festival Fabula, ki se je že drugo leto zapored odvijal med 4. in 22. aprilom. Raznolik program je vse boval vrsto delavnic, filmskih predvajanj ter gostovanj mnogih znanih avtorjev: César Aira, Nic-colò Ammaniti, Per Olov En-quist, Cristoph Ransmayr, Drago Jančar in Margriet de Moor. Ker se festival dogaja vsako leto, osta-ja spletna stran vedno aktualna: http://www.festival-fabula.org/. Za zaključek svetujem vsem, da si vzamete trenutek za ogled spletne strani http://www.lju-bljanasvetovnaprestolnicakn-jige.si, pregledate dogodke in si izberete tisto, kar vas najbolj zanima. Kupite knjigo, izkoristite ležanje na plaži ter berite, berite, berite. Vrtnice pa kar pustite pri miru.

13

uteMeljen strah pred lastno tehnologIjo?

alI sMo slovencI varnI pred potresI?»Slovenija je država z zmerno potresno nevar-nostjo,« pojasnjuje Gosar in dodaja, da živimo na območju, kjer je nevarnost potresov večja kot na severu Evrope, ampak manjša kot v Sredozemlju, npr. v Grčiji. Na spletni strani Agencije za okolje ARSO je o seizmičnem delovanju na Slovenskem območju zapisano, da se na našem majhnem geografskem prostoru stikajo tri geotektonske enote, Alpe, Dina-ridi in Panonski bazen. To je razlog za nastajanje številnih šibkih in močnih potresov. Andrej Gosar je pojasnil, da imamo v Sloveniji tri območja, ki so najbolj potresno ak-tivna, in sicer pas od severozahoda ob meji z Italijo in Furlanijo, območje Ljubljane z okolico in Brežiško-krško polje. »26. marca je potekala 500. obletnica najbolj znanega potresa na Slovenskem, ki se je zgodil v vzhodni Sloveniji in Furlaniji z magnitudo 6.8, kar je najmočnejši po-tres, ki ga lahko pri nas pričakujemo. Tak potres je v primerjavi z japonskim 1500-krat šibkejši,« je pojasnil izvedenec. Eden izmed potresov, ki ga vsekakor ne moremo pozabiti, pa je katastro-falen potres, ki je leta 1998 prizadel Posočje. »Z magnitudo 5.6 je potres povzročil poškodbe 7. in 8. stopnje po evropski lestvici, kar pomeni, da se poleg rušenja dimnikov, začnejo rušiti tudi notranje stene, vendar pa še ne celotne zgradbe. Odvisno je tudi od kvalitete gradnje, saj so prob-lem predstavljale predvsem slabše grajene stare zgradbe,« je povedal Gosar. »Po nesreči je bila iz-vedena sanacija, ki je predvidela večjo odpornost zgradb.«

vprašanje nadZora prI gradnjIAndrej Gosar pojasnjuje, da so se varnostni pred-pisi za gradnjo na Slovenskem v preteklosti od potresa do potresa izboljševali. »Do potresa v Skopju leta 1963 je bila v Jugoslaviji protipotres-na gradnja problematična, potem pa so se uvel-javili učinkovitejši predpisi. Od leta 2006 tudi za Slovenijo veljajo evropski standardi Eurocode za potresno odporno gradnjo.« Gosar še pojasnjuje, da ni vse, kar je staro, problematično. »Ljubljanski

BesedIlo / agata venIer

preteklI dogodkI na japonskeM so šokIralI ves svet. narava je ponovno dala ZaušnIco

našeMu slepeMu preprIčanju, da je sodoBna tehnologIja BreZhIBna. katastrofa v enI

najBolj tehnološko naprednIh In protIpo-tresno oBvarovanIh držav je postavIla pod vprašaj protIpotresno In jedrsko varnost

po vseM svetu. v slovenIjI je v ZadnjeM času predMet poZornostI nuklearna elektrarna

krško, kI ležI na potresneM oBMočju. ponovno prIhajajo na dan tudI splošna vprašanja

o protIpotresnI gradnjI v slovenIjI, kI IMa dokaj pestro seIZMIčno delovanje In je v

preteklostI dožIvela kar nekaj MočnIh potre-snIh sunkov. alI lahko slovencI na doMačIh tleh MIrno spIMo? na to vprašanje sta vsak

Za svoje področje odgovarjala dr. andrej gosar IZ urada Za seIZMologIjo In geologIjo

ter dIrektor uprave rs Za jedrsko varnost, dr. andrej strItar.

andrej gosar

14

nebotičnik je npr. bil zgrajen po revolucionarni metodi. Poglavitno vprašanje, ki se postavlja tudi pri novejših objektih, je nadzor pri gradnji, ki vpliva na dejansko varnost teh objektov,« pravi izvedenec.

utopIja: alI lahko potres napoveMo? »Potresov ne moremo napovedati,« pravi Go-sar. »Vse, kar lahko storimo, je preventiva in ocena potresne nevarnosti. Razpolagamo z modernimi mrežami potresnih opazovalnic, ki dnevno zaznajo od deset do dvajset potres-ov. Teh, ki jih ljudje zaznajo, a ne povzročijo nobene škode, je okrog 50 na leto. Potresi, ki povzročijo škodo, pa so izjemno redki,« pojasn-juje. »S spremljanjem seizmološkega delovan-ja lahko veliko izvemo o geološki zgradbi in aktivnosti prelomov. Na podlagi tega obstaja tudi karta potresne nevarnosti, ki sodi kot del gradbenih predpisov.« Kot smo lahko videli na Japonskem, je tudi psihološka pripravljenost za preventivo nedvomno zelo pomembna. Andrej Gosar je o tem za Slovenijo povedal, da smo, kar se tega tiče, v skladu z drugimi državami. V šolah potekajo redne vaje o tem, kako ukrepati v primeru potresa. Japonska je na tem področju posebna izjema zaradi visoke izpostavljenosti potresom. Kljub vsem preventivnim ukrepom pred potresi, pa se Japonska ni uspela izogniti nesreči v jedrski elektrarni. Po vsem svetu so nuklearke tarča javnih in političnih polemik. Tudi Nuklearni Elektrarni Krško v zadnjih tednih ni prizaneseno, saj je bila tarča ostrih političnih kritik sosednjih držav in magnet medijske pozornosti ob vsakem manjšem

tehničnem zapletu. To se je zgodilo konec marca, ko je prišlo do samod-ejne zaustavitve obrata. Andrej Stritar, direktor Uprave RS za jedrsko varnost, je povedal, da so ugotovili nekaj napak

na opremi v sekundarnem delu elektrarne. Pojasnil je, da je šlo zgolj za tehnične težave, da ni nobene nevarnosti in da je takoj prišel serviser iz Francije za sanacijo. Ali je bilo to pojasnilo dovolj za medije in mednarodno politiko, je drugo vprašanje.Po posledicah potresa v Fukušimi smo postali zelo občutljivi na protipotresne ukrepe jedrskih objektov. Andrej Stritar je povedal, da lahko jedrska elektrarna ob najnižji stopnji potresa normalno obratuje, v primeru 6. in 7. stopnje po Richterju pa se varno zaustavi. Italijanskim politikom pa tovrstna varnostna zagotovila

niso zadostovala. Mogoče so se zaradi tega pred mesecem dni oglašali z neutemeljenimi izjavami, kot npr. da je nuklearka na območju Slovenije zas-tarel ostanek komunistične Jugoslavije. Stritar je na to odvrnil, da se mednarodna javnost sploh nima česa bati. »Glavna skrb Uprave je namenjena naši lastni varnosti in varnosti našega prebivals-tva. Zato so lahko tudi drugi mirni.«Kaj pa v primeru, če bi slučajno prišlo do jedr-skega incidenta? Slovenija je geografsko relativno omejena država in zato bi bil morebitni vpliv ra-dioaktivnega onesnaževanja čezmejnih območij hiter. »Obstajajo mednarodne konvencije o jedrski škodi in tudi zakonska določila o tem, kako morajo biti elektrarne zavarovane. Tovrstna varnost pa ima tudi svojo ceno, in sicer okoli milijarde in pol evrov. Cena za vzdrževanje jedrskih elektrarn je na splošno velika, ampak proizvodnja energije je ogromna, zato je cenovno jedrska energija rela-tivno konkurenčna. V Sloveniji gre trenutno za najcenejši vir energije poleg hidroelektrarn, drugi so vsi dražji,« je povedal Stritar.

Kdo pa so uporabniki jedrske energije nuklearke v Krškem? »Poti trgovanja z jedrsko energijo so zaple-tene,« pojasnjuje Stritar. »Elektrarna je nastala v 70. letih prejšnjega stoletja kot sad politične odločitve v Beogradu, kasneje pa je postala skupen slovensko-hrvaški projekt. Trenutno gre polovica energije na Hrvaško, polovica pa je namenjena Sloveniji. Pri nas se porabi približno toliko, kot se proizvede, zato je proizvodnja relativno uravnovešena.«

Novo vprašanje, ki se poraja ob vsem tem prepla-hu o jedrski energiji in protestih Greenpeacea ter stranke Zelenih Slovenije, pa je ponovno vezano na varnost: ali je jedrska energija res eden najbolj nevarnih virov energije? Ali je naš strah pred tovrst-no tehnologijo utemeljen? »Dokler elektrarna nor-malno obratuje, zelo malo škoduje, če pa se zgodi kot v Fukušimi, je seveda nevarno,« pravi direktor Uprave za jedrsko varnost. Pri tem pa dodaja, da je lahko vsak vir po sebi sporen. Sončne celice so dokaj hvaležne, ampak, če ni sonca, ni energije. V Sloveniji pa je te energije vsekakor premalo. Tudi energija na veter ni najbolj zaželena. Fosilna goriva imajo sploh cel kup negativnih vplivov. Za konec Stritar še doda-ja, da bo za kakršno koli odločitev, kar se tega tiče, v prihodnosti treba poiskati nek družbeni konsenz, na podlagi katerega bomo morali delovati.

andrej strItar

15

Začnimo s statistiko. Več kot polovica svetovne populacije (okoli tri mili-jarde ljudi) živi z manj kot dvema

dolarjema na dan; približno 140 držav na svetu ima nižji BDP od neto zaslužka Billa Gatesa; 20 % najbogatejših nadzoruje 82 % celotnega premoženja (Združene Države Amerike imajo 25 %, celotna Afrika pa 1 %); vsake 3,6 sekunde nekdo umre za lakoto (tretjina teh so otroci, mlajši od pet let); samo leta 2008 je zaradi pomanjkanja hrane umrlo okoli tri milijone otrok; 2,6 milijarde ljudi nima dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev; 33 % svetovne popu-lacije nima dovolj denarja za nakup hrane; v zadnjih 40 letih se je število tako imeno-vanih nerazvitih držav podvojilo; povprečni prihodek na prebivalca v Afriki je danes za 75 % nižji kot pred 20 leti …Verjetno ste se tudi vi zgrozili ob teh po-datkih in pomislili: »Zakaj nihče ne naredi kaj za rešitev vseh teh problemov?« Vendar lahko tudi vi, kot mnogi drugi, ukrepate in neposredno pomagate – odpravite se na prostovoljno delo!

prostovoljstvoOd pregledu preteklih let in celo stoletij je jasno, da zaradi malomarnosti ali nespo-sobnosti svetovni politiki nikakor ni uspelo

rešiti problemov svetovnega prebivalstva. Tako so tisti, ki so dobro, vedno boljše; tisti, ki so slabo, pa so vedno slabše. Ta ogromen prostor, ki se je razvil med potrebami večine in slabo svetovno vladno politiko, je v veliki meri napolnjen z velikim številom pobud in organizacij, ki sku-paj tvorijo mrežo prostovoljstva.Izraz prostovoljstvo pomeni opravljanje neodvisne in ne-dobičkonosne aktivnosti, zaradi osebnih razlogov, solidar-nosti, socialne pravičnosti, upoštevanja osnovnih člove-kovih pravic, altruizma ali kateregakoli drugega razloga. Skratka od ljudi, ki vozijo rešilce, do tistih, ki čistijo plaže, gradijo šole, organizirajo politične dejavnosti in pomagajo odvisnikom od drog.Evropska unija je leto 2011 imenovala za leto prostovolj-stva in tako poudarila, da je prostovoljstvo ena od osnov-nih temeljev aktivnega državljanstva in demokracije. Osnovne vrednote, kot sta solidarnost in nediskriminacija, namreč spodbujajo k usklajenemu razvoju evropske druž-be. EU ponuja vrsto različnih humanitarnih projektov na vseh področjih dela, poleg tega pa na tem področju deluje ogromno nevladnih organizacij, ki pokrivajo in rešujejo različne probleme. Največ informacij in nasvetov seveda

izvemo iz prve roke, zato sem se obrnila na prostovoljca, ki sta želela deliti svojo izkušnjo.

ZdravnIkI prostovoljcINa vojnih območjih, nerazvitih in revnih predelih je osnov-na potreba zdravstvena varnost. S tem namenom so bila ustanovljena združenja, kot sta italijanski Emergency in francoska Medecins sans Frontieres (Zdravniki brez meja), ki je leta 1999 prejela Nobelovo nagrado za mir. Kot primer vzemimo Etiopijo, ki ima enega zdravnika na 40.000 ljudi (v Sloveniji 345). Tu je prostovoljno delo opravljala Barbara Uljančič, študentka šestega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani.

Kje in preko katere organizacije si sodelovala kot prostovolj-ka?

Štiri absolventke medicine smo se odpravile na humani-tarno-medicinsko odpravo v Etiopijo, v sklopu Sekcije za tropsko medicino (http://www.etiopija2010.com). Sekcija za tropsko medicino od leta 1990 pomaga pri usposabljanju, organizaciji in izpeljevanju študentskih humanitarnih od-prav v deželah tretjega sveta. V vasi Kobo na severu smo jeseni 2010 tri mesece z medicinsko oskrbo pomagale v kliniki sester Uršulink.

Kaj je bilo tvoje delo in kakšna je bila finančna organizacija?V ambulanti smo pomagale njihovemu zdravniku in me-dicinski sestri, kliniko in lekarno pa smo opremile z našim materialom ter zdravili. Dvakrat na teden smo pomagale tudi v javnem zdravstvenem centru, kjer ni zaposlenega nobenega zdravnika, ampak le nekaj medicinskih sester in health officirjev (ljudje z dveletno medicinsko izobrazbo). Ker smo bile prva tovrstna odprava v Etiopiji, je bilo dela

vsaka poMoč štejeBesedIlo / Marša MarušIč

16

res veliko in nihče nam ni znal kaj dosti svetovati. Zaradi visokih stroškov smo že dobro leto pred odhodom sestavile okvi-ren načrt in začele z zbiranjem sredstev. Zbirale smo tudi zdravila in ostali medi-cinski material, kar je skupaj tehtalo kar 600 kg. Pri tem so nam bili v pomoč tudi na Rdečem križu.

Kaj ti izkušnja pomeni? Kako jo dojemaš? Naše delo je bilo neizogibno povezano z druženjem s tamkajšnjo kulturo in nači-nom življenja. Čeprav je življenje tam ve-liko težje, jasneje vidiš, katere stvari so v življenju resnično pomembne. Všeč mi je princip potovanja s smislom. Odprava je zame tako predstavljala potovanje, ki ima smisel in je priložnost pomagati sočloveku, predvsem tistemu, ki našo pomoč resnično potrebuje. In kot pravi afriški pregovor: »Če veliko majhnih ljudi na veliko majhnih krajih naredi veliko majhnih stvari, se obličje zemlje lahko spremeni.«

glasBa kot preventIvaNamen prostovoljne dejavnosti ni ve-dno le popravljanje političnih napak, ampak imajo pomembno vlogo tudi pri izobraževanju in preventivi. Dober primer je El Sistema (Sistem) – izobra-ževalni sistem, ki ga je v Venezueli razvil Josè Antonio Abreu. Namenjen je otrokom v socialni in ekonomski stiski, ki se preko glasbe izognejo revščini in kriminalu v nihilističnih barriosih. Za več kot 350.000 otrok, ki sestavljajo skoraj 200 orkestrov, v Venezueli glasba predstavlja pobeg. Tudi Andrea Marino, diplomant ekonomije iz Milana, je kot prostovoljec sodeloval pri glasbenem projektu, vendar v Afriki.

Kje in preko katere organizacije si sodeloval kot prostovoljec?Sodeloval sem pri organizaciji Interregional Festival 2009, ki je del nevladne organizaci-je iz Barcelone. Preko letnega glasbenega programa spodbuja izobraževanje najrev-nejšega prebivalstva podsaharske Afrike. V vseh državah organizirajo delavnice, predavanja in koncerte, ki se končajo z le-tnim tekmovanjem med najboljšimi. Delali smo v Zambiji in Malaviju, zaključni kon-cert pa je bil organiziran pri Viktorijskih slapovih v Laivingstonu, Zambija.

Kaj je bilo tvoje delo in kakšna je bila finanč-na organizacija?

Delo je bilo zelo raznoliko, od iskanja glasbenih skupin po najbolj oddaljenih vaseh na celini, do iskanja različnih sponzorjev za organizacijo koncerta, sestavljanja stojnic za prodajo izdelkov, postavljanja in razstavljanja odra ter razpolaganja s financami. Med koncertom (štiri dni po 12 ur glasbe dnevno) sem organiziral nastope umetnikov in kot uradni fotograf posnel okoli 16.000 slik (http://www.music--crossroads.net). V teh dneh sem imel organizirano osnovno prenočišče in hrano, stroške vseh preostalih 50 dni pa sem kril sam.

Kaj ti izkušnja pomeni? Kako jo dojemaš? Izkušnja – neprecenljiva in neverjetna, edinstvena. Zadovoljni nasmeh tistih, ki še niso videli prozorne vode. Še vedno sem navezan na mnogo ljudi iz Evrope in Afrike, ki so me spremljali na tej izkušnji. Močno bi jo priporočal vsem, ker se preko tega zavedamo, kako srečni smo lahko, da živi-mo v zahodnem svetu.

prostovoljcI na vojnIh oBMočjIhProstovoljstvo je velikokrat povezano s pacifizmom, kar dokazujejo prostovoljci, ki delajo na vojnih območjih. Eden takih je bil tudi Vittorio Arrigoni, mlad italijanski novinar, ki je deloval na območju Gaze. Preko svojih člankov za Peace Reporter, podpisanih s sloganom Stay Human!, je seznanjal svet z vsakodnevnim bojem proti nasilju in trpljenju zaradi vojne. Vittoria so 15. aprila letos najprej ugrabili, nato pa ubi-li pripadniki Džihada. Zaradi tega je postal simbol pacifistov po celem svetu in ogorčenje, ki se je kot posledica njegove smrti razširilo v mednarodni skupnosti, daje pomen njegove-mu delu in delu vseh prostovoljcev širom sveta.

Kljub takšnim incidentom se med prebiranjem različnih člankov in spletnih strani ter med pogovorom z ljudmi, ki so že imeli to izkušnjo, ideja prostovoljnega dela izkaže kot zelo pozitivna. Možnosti je veliko, zato priporočam obisk spletne strani Evropske unije (http://europa.eu/youth/voluntee-ring_-_exchanges/index_eu_sl.html) ali slovenske organiza-cije Volontariat (http://www.zavod-voluntariat.si/), in se z njihovo pomočjo odločite za primerno prostovoljno delo. In ne pozabite: Stay Human!

17

sandra feketIja, asIstentka uMetnIškega vodje

Kakšen je recept za uspeh zbora? Kako vam uspe ohraniati tako energijo, medse-bojno prijateljstvo in ujemanje?

Po naključju smo se našli ljudje, ki smo si zelo različni, a stremimo k istemu cilju in se spoštujemo. Ko sem pristopila k zboru, so me sprejeli kot eno od njih, niso gledali name, kot da sem nova. Kot zbor damo veliko na druženje med sabo in to se potem pozna tudi na odru, kjer smo pristni in si ne narišemo nasmeha. Nasmejani smo, ker tako čutimo.

V letošnji sezoni ste dobili novega umetniškega vodjo. Kako se uje-mate z njim? On daje veliko na vsakega pevca, ne glede na to, koliko je ta na vajah in koliko je sposoben. Pri tem izhaja iz predpostavke, da ima večina zbo-rovskih pevcev nizko samozavest in zato jim jo hoče čim bolj dvigniti. Pomembno je, da se negativne stvari izrazijo na konstruktiven način, brez napadalnosti in zbijanja samozavesti, ampak da se išče konstruktiven pri-stop k vsaki stvari.

Na kakšen način sodelujete z diri-gentom?Umetniški vodja se pripelje iz Švedske

na približno dva do tri tedne in tedaj vaje vodi izključno on. Velikokrat imamo intenzivne vaje na Obali, v Elerjih, včasih pa tudi podaljša urnik vaj. Ker je na novo prevzel vodenje, mu pri tem pomagam jaz in se dogo-varjava preko Skypa. Ko je v Sloveniji, si naredi detajlni načrt, tisti, ki ga nadomeščamo, pa se učimo, kako on dela in se v njegovi odsotnosti po najboljših močeh trudimo delati to, kar naredi on. Njegove vaje so med drugim namenjene barvi glasu. Ker se ne ukvarjamo s klasično glasbo, je do-bro, da se na vajah zavedamo čim več možnih barv glasu, od nosne, spihane, z veliko vibrata, brez vibrata ... Skratka čim večjega spektra barv, ki jih glas lahko proizvede, in jih mi uporabljamo v svojih skladbah, kjer posnemamo različne inštrumente.

Kakšno je vaše zborovsko po-slanstvo? Naše poslanstvo je popularizacija zborovskega petja v Sloveniji. Hočemo pokazati, da zbor ni nujno povezan s klasično glasbo (čeprav ji ne naspro-tujemo) in da se repertoar lahko prila-godi jazz, pop, moderni glasbi. Veliko ljudi se nam želi pridružiti zaradi pozitivne energije in ker je tako petje zabavno. Gre za veliko improvizacije, pevska pravila so bolj ohlapna.

Po katerem kriteriju izbirate skladbe in jih prirejate?Naš kriterij so skladbe, ki so nam všeč, poleg tega pa gledamo tudi, kaj je všeč ljudem. Potem izbiramo po zvrsteh, če npr. potrebujemo kakšno bossa novo, gospel. Lani smo priredili Avsenik Medley. Slavko Avsenik je

perpetuuM jaZZIle je eden tIstIh ZBorov, v katerega se, ko ga prvIč slIšIš, prepro-

sto ZaljuBIš. njIhovI ZvočnI efektI so nekaj povseM unIkat-nega, njIhov rIteM In MuZIkal-

nost sta nekaj neverjetnega. družI jIh prIjateljstvo In

ljuBeZen do petja ter želja po rušenju klasIčnIh pevskIh standardov In Iskanje vedno

novIh In novIh načInov IZražanja. njIhovo IZvIrno petje a cappella s poMočjo

»glasovnIh InštruMentov« je osvojIlo slovenIjo In očaralo ves svet. kot pravIjo pevcI, pa so njIhovo glavno Zadoščenje

nasMehI na oBraZIh poslušalcev. kakšen je recept

Za uspeh tako IZjeMne aMater-ske jaZZovske skupIne? o teM

sMo se pogovorIlI s sandro feketIja, dolgoletno pevko, se-daj ZBorovodjo In asIstentko

novega uMetnIškega vodje pedra karlssona. svoje pevske

IZkušnje so naM podalI tudI solIst aleš MajerIč, dolgoletna

članIca nataša jovanovIć In BeatBoxer oZ. vokalnI BoBnar

skupIne sašo vraBIč.

ko petje postane načIn žIvljenjaBesedIlo / agata venIer

18

Sloveniji naredil toliko rekla-me, da si to lahko le stežka predstavljamo. Po nekaterih statistikah naj bi bila Golica celo ena najbolj predvajanih skladb na svetu.

Ali je stil petja vaše vokalne skupine originalen? Ali se zgledujete po kakem drugem pevskem sestavu?Po mnenju marsikoga smo eden redkih svetovnih sestavov, ki izvaja glasbo a cappella, tj. brez inštrumentalne spremljave. Za vsako skladbo se trudimo, da bi jo izvajali čisto brez glasbil, včasih uporabljamo klavir, ker tako zahteva priredba. Vokalni bobnar, ki poskrbi za glasbeno spremljavo se nam je najprej pridružil kot tenorist, ker pa si je od vedno želel vokalno bobnati, se je v tem preizkusil. Po mnen-ju strokovnjakov je sedaj eden najboljših na svetu.

Kakšni so vaši cilji in nameni za prihodnost?Maja bomo imeli koncert v Križankah, junija pa nas čaka turneja v Severni Ameriki. Tam bomo peli za dve različni publi-ki. Ena bo slovenska, za katero bomo izvajali predvsem slovens-ke skladbe, v New Yorku pa bomo za angleško publiko izvaja-li pretežno njim znane skladbe. V prihodnje bomo delali na novem repertoarju, ker želimo publiki predstaviti kakšno novo skladbo.

pet MInut Z ... natašo jovanovIć, dolgoletno pevko In »tenorIstko«.

Kakšna je tvoja vlo-ga v zboru in kateri glas poješ?

Pojem tenor, moški glas in trenutno s ponosom rečem, da je bila prva noseča tenoristka. Lahko bi pela alt, ampak raje ostanem med tenorji, ker so zelo simpatični fantje.

Kakšen je razlog, da pri zbo-ru vztrajaš že toliko let?Všeč mi je glasba, rada pojem to zvrst. V zboru se zelo dobro počutim, ker smo v njem pevci različnih starosti in profilov. Naš zbor je nekakšno kulturno-socialno združenje. Toliko časa preživimo skupaj, tako da se moramo razumeti.

Katere so zahtevnosti udejst-vovanja v vašem zboru?V prvi vrsti je to muzikalnost,

pet MInut Z ... alešeM MajerIčeM, dru-gIM tenorjeM In solI-stoM v skladBI poletje v školjkI.

Kako se je začela tvoja pevska pot pri zboru? Zgodilo se je čisto slučajno. Ko sem šel na izpit, sem dobil v roke letak in se prijavil na avdicijo. Prej sem že pel pri drugih zborih, sicer pa nimam formalne glasbene izo-brazbe. V veliki meri se zanašam

pet MInut s ... sašeM vraBIčeM, BeatBoxerjeM alI vokalnIM BoBnarjeM.

Kakšna je tvoja vloga v zboru kot beatboxer?Sem ritem skupine,

oponašam bobne. V zadnjem času se je ta tehnika razširila tudi med pevce. Čeprav zbor v glavnem poje, so določeni aranžmaji, kjer celotne sekcije delajo na tem. Pri skladbi Rosanna je celo sekstet beatboxerjev, ki me nadomešča. V zboru je kar nekaj talentov, ki obvladajo to tehniko, pri kateri gre predvsem za kilometrino. Jaz to prakticiram ves čas. Če si z zbo-rom, je vsekakor bolj enostavno, kot če nastopaš solistično, saj moraš imeti res dobro kondicijo.

Kako si se seznanil s tehniko beatboxa?Moj prvi vzornik je bil Michael Winslow iz Policijske akademije, ki sem jo gledal po televiziji v 5. razre-du osnovne šole. Tehniko pa sem se naučil pri Perpetuum Jazzile. Prišlo je do povoda za drugačne aranžmaje in tako sem napredoval.

Katere zvoke lahko še oponašaš poleg osnovnih (boben, bas)?Odvisno je od idej. Pri pesmi Afrika sem se npr. zgledoval po nekem južnoafriškem zboru, ki mi je dal idejo za zvok nevihte, ki ga izvajamo na začetku pred pesmijo. Pri pesmi Jump razne sekcije oponašajo električne kitare. Beatboxer lahko oponaša veliko zvokov: gramofon, helikopter, avtomobile, različne elektronske in organske snovi. Vsak človek je poseben inštrument.

na posluh in spomin. Pri zboru sedaj sodelujem že nekaj let kot pevec, kot član piarovske ekipe in kot del odbora za družabno življenje. Sicer smo člani zbora kot koralni greben, nešteto talentov in karakterjev tvori pisano in homogeno ce-loto. Predstavlja pomemben faktor mojega življenja in tre-nutno si ne predstavljam, da bi živel brez zbora.

Kako se znajdeš z novim dirigentom? On je svetovna legenda, pa vseeno tako preprost. Kot pra-vi član in del zbora z nami deli garderobo, avtobus in pokon-certne zabave. Res je super, zdi se, kot da smo začeli vse na novo. Kot strokovnjak vo-kalne glasbe ima zelo zanimiv pogled na prihajajoče pesmi, pomembno vlogo pa namenja tudi psihološkemu pristopu k vsaki stvari.

ki jo preverijo že na avdiciji. Pomemben je tudi posluh, slišati moraš vlogo v akordu, imeti moraš smisel za ritem. Čeprav je naš zbor amaterski, pa gre dejansko za nek način življenja, zato je včasih težko uskladiti službo s petjem, nastopi, turneja-mi. Če pa želiš, se seveda vse da.

19

posaMeZnIkI se velIkokrat soočaMo s po-ManjkanjeM orodIj Za uspešno vsakodnevno delovanje. prI teM želIMo Mnogokrat spre-MenItI naš žIvljenjskI stIl In ga naredItI naM Bolj »pIsanega na kožo«. ker naM to velIkokrat ne uspe, se neMalokrat preprosto sprIjaZnIMo Z dejstvoM, da tako pač je. pa vendar: alI res Mora BItI tako?

InovatIvna orodja Za vsakodnevno raBo

besedilo

BarBara

kraMžar,

info@primss.si, www.primss.si,

041 360 913

Burja na

šofItI

Eden izmed možnih odgovorov bi lahko bil trajnostni razvoj. Definicija slednjega, kot ga je zapisala Svetovna Komisija za Okolje in Razvoj (Brundtlandina komisija), pravi, da trajnostni razvoj pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.« Trajnostni razvoj je torej pot, ki predstavlja dolgotrajno ohranjanje do-brin v najširšem pomenu besede, hkrati pa ne pomeni zmanjšanja trenutnega standarda; pra-vi uspeh implementacije trajnostnega razvoja pa je ravnovesje med okoljem, gospodarstvom in družbo.

V tem smislu smo tvorci trajnostnega razvoja pravzaprav vsi. Organizacije civilne družbe, v prvi vrsti nevladne organizacije (NVO), pa predstavljajo ogrodje, preko katerega lahko po-samezniki organizirano delujemo po principih trajnostnega razvoja; znotraj NVO-jev lahko posamezniki razvijamo tudi kompetence, ki na ta način postanejo naše orodje za trajnostni razvoj. V sodobnem svetu, v katerem smo priča porastu nestrpnosti, neenakosti, diskrimina-tornega ravnanja, neprimernega ravnanja z okoljem, nasilja in socialnega izključevanja na osnovi spola, narodnostne ali verske pripa-dnosti, hendikepiranosti, socialnega statusa, življenjskega sloga, barve kože, starosti, izo-brazbe ipd., je pravzaprav nujno vzpostaviti mehanizme in principe trajnostnega razvoja, ki so tudi demokratični principi.Za doseganje rezultatov pa je potreben premi-slek, ki mu sledi usklajeno delovanje v duhu so-lidarnosti in odgovornost posameznika, neneh-no upoštevanje tako posamičnih kot skupnih interesov ter vnovične postavitve sočloveka (pri čemer ne smemo zanemariti sebe) in med-človeških odnosov za vrednoto.

20

Projektnih poskusov, kako tovrstno prakso ude-janjati, je veliko. Eden izmed njih je tudi Projekt INTEL oziroma Innovative and New Tools for Enhancing Life! Gre za mednarodni projekt znotraj programa Evropa za državljane (Europe for Citizens Programme), v katerem kot slovenski partner so-deluje Primorsko svetovalno središče, Koper. Ostali partnerji so iz Italije (Cooperativa Sociale Insieme, Cooperativa Sociale Adelante, Associazione Arianova), Belgije (VZW De Vlaspit) ter Romunije (Terra Mileniul III). In zakaj bi bil ta projekt druga-čen od drugih?

INTEL predstavlja nadaljevanje oziroma nadgradnjo projekta Re-Life, ki je bil leta 2009 nagrajen z Golden Stars Awards. Cilj slednjega je zagotavljanje prilo-žnosti za razmislek, razpravo in aktivno delovanje na področju tematik, povezanih z najbolj ključnimi problematikami ekologije in okolja z namenom spodbujanja novega načina življenja, ki teži k social-ni koheziji in trajnostnemu razvoju. Pri spremljanju in evalvaciji projekta Re-Life pa je bilo izpostavljeno tudi dejstvo, da je potrebno priložnosti za izme-njavo, razmislek, razpravo in ukrepanje na osnovi novih in inovativnih praks, ki lahko dnevno olajšajo in spodbujajo socialno vključenost in trajnostni ra-zvoj, zlasti na osnovni ravni, tj. na ravni državljanov Evropske Unije, še naprej spodbujati. Ob upoštevanju Evropskega leta ustvarjalnosti in inovativnosti (leto 2009) ter Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti (leto 2010) je tako nastal Projekt INTEL. Temelji na skupni želji sodelujočih partnerjev pri uresničevanju in izvajanju dejavnosti, ki dajejo državljanom konkretne ideje in predloge, hkrati pa predlagajo nekatera inovativna orodja o tem, kako prispevati k trajnostnemu razvo-ju in spodbujanju socialne vključenosti tako na indi-vidualni kot tudi kolektivni ravni.

Glavni cilj projekta je torej povečati ozaveščenost državljanov EU glede odgovornosti, ki jo nosi vsak posameznik, kar želimo doseči z aktivnim sodelovanjem z lokalno skupnostjo in sprejetjem trajnostnega načina življenja za dobrobit celotne družbe. Pri tem je velikega pomena aktivna vloga posameznikov državljanov v okviru politik in praks na področju socialne vključenosti tako na lokalni in evropski ravni. V projekt se zato lahko vključimo vsi državljani EU znotraj posamezne sodelujoče lokalne skupnosti. Posebna pozornost pa je namenjena so-delovanju različnih generacij (otroci, mladi, odrasli, starejši ljudje) in marginaliziranih skupin.

Znotraj projekta so posebej zanimive lokalne delav-nice na izbrane specifične teme, pri čemer je vsak

izmed partnerjev zadolžen za pripravo delavnice reševanja določenih vprašanj, v okviru katerih poskušamo s sodelujočimi udeleženci poiskati možne rešitve in njihovo implementacijo v vsa-kodnevno prakso.

Primorsko svetovalno središče, Koper bo v okviru projekta izvedlo delavnico z naslovom Implementacija trajnostnega razvoja: vloga posa-meznika in vloga NVO-jev. Delavnica bo potekala v ponedeljek, 9. maja 2011, in bo namenjena predstavitvi trajnostnega razvoja in njegovih potencialnih aspektov ter iskanju rešitev vklju-čevanja posameznika in nevladnih organizacij kot tistih organizacij civilne družbe, ki lahko naj-bolj dosežejo posameznika, pripadnika lokalne skupnosti. Projekt in rezultate delavnice bomo predstavili tudi v torek, 24. maja 2011, na priredi-tvi Zdrava ŠOUP tržnica, ki jo bomo tako kot že vrsto let sooblikovali skupaj s Študentsko organi-zacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP).

V okviru Projekta INTEL bo organiziran tudi zaključni mednarodni seminar, na katerem bomo sodelujoči partnerji predstavili svoje ugotovi-tve in zaključke glede specifičnih tematik. Na podlagi teh bomo lahko pripravili priporočila, naslovljena na lokalno politiko, in odločitve, ki jih ta sprejema; na ta način bomo lahko prispe-vali h konkretnim korakom v smeri priznanja in podpore našim prizadevanjem k postopkom, ki lahko olajšajo socialno vključenost in podpirajo trajnostne življenjske stile. Projekt INTEL pred-videva tudi različne medijske objave ter skupno razširjanje rezultatov projekta. (Več o projektu in o dejavnosti naših ostalih partnerjev si lahko preberete na http://eco-lyfe.eu/.)

Želja vseh sodelujočih partnerjev je, da spod-budimo ideje o možnostih, ki jih imamo pri uveljavljanju trajnostnega razvoja in povečanja socialne inkluzije (posebej pripadnikov margina-liziranih skupin) ter da razmislimo o orodjih, ki jih imamo, ali pa jih še lahko pridobimo za uspešno in zadovoljujoče vsakodnevno življenje. Ne de-lamo si iluzij, da lahko posamezni projekti hitro spremenijo življenjske stile. To je le ena izmed majhnih možnosti, ki jih imamo, vendar pa lahko preko le-teh dosežemo pomembne rezultate, ki bodo temelj našega vsakdanjega življenja v pri-hodnosti. Tudi to je v skladu s trajnostnim razvo-jem. Posameznik lahko morda stori malo, združe-ni in organizirani pa lahko storimo veliko več. Naj bo to prvi korak, ki ga bomo storili. Ali si za?

21

BesedIlo / tanja žuvela

NASTJA: DVE LETI ČUSTVENEGA IZSILJEVANJANastja prihaja z Obale. Pred tremi leti je med štu-dijem v Ljubljani preko spleta spoznala neznanca, ki ji je kasneje zagrenil dve leti življenja. (Ker želi ostati anonimna, je njeno ime izmišljeno.) »Bila sem povsem normalna dvajsetletnica. Hodila sem na faks in na zabave, vendar nikjer nisem spozna-la pravega fanta« začne pripovedovati. »Spomnim se, da sem si na filmskem festivalu ogledala film, v katerem je gospa srednjih let preko agencije za zmenke spoznavala moške in nekoga tudi našla. Takrat sem dobila idejo, da bi lahko tudi jaz posku-sila na spletnih straneh, namenjenih zmenkarijam. Kaj me pa stane, sem si mislila.«

Nastja se je še isti večer prijavila na eni od bolj obi-skanih slovenskih zmenkarskih strani. »Kljub temu, da sem na profil dala manjšo fotografijo svojega obraza, so ponudbe začele kar hitro deževati. S fan-ti, ki so mi bili zanimivi, sem poklepetala, nekateri so mi poslali tudi svoje fotografije. Uvidela sem, da jih bolj kot iskanje dekleta za resno zvezo zanima iskanje nekoga, s katerim bi lahko hitro potešili druge potrebe. Vendar me, zanimivo, to ni motilo. Še enkrat sem si rekla zakaj pa ne in se z neznan-cem, ki mi je bil všeč, dogovorila za zmenek, ki je imel en sam namen – seks.«

Tudi fant, s katerim sta se dogovorila za avanturo, je bil študent. Zmenila sta se čez kakšen teden v njegovem študentskem domu. »Ura je bila verjetno nekaj čez polnoč. Čakala sem v pritličju študent-skega doma. Takoj ko sem ga zagledala, me je nekaj odbilo. Nekaj čudnega je bilo na njegovem obrazu in v njegovih očeh. Tega ni bilo na fotografi-ji. Vendar, kaj naj sedaj storim? Naj rečem, ne hvala in grem domov?« Fant se ji je predstavil kot Jan (ime je izmišljeno). »Peljal me je do svoje sobe in mi medtem omenil, da ga čudi, da sem prišla, saj ponavadi punce le rečejo, da bodo prišle, pa se po-tem ne prikažejo. Ko sva prišla v sobo, so se stvari začele hitro odvijati. Ker je bilo temno in nisem več videla njegovih obraznih potez, ki so me odbijale, sem se mu prepustila. Imel je zelo lepo, športno telo. Tudi seks je bil dober.«

ZMenek na spletu alI žIvljenjska

(pre)IZkušnja?

vas je kdaj ZaMIkalo, da BI spoZnalI neZnanca na In-ternetu In Z njIM odšlI na ZMenek? BI tudI partnerja Za resno ZveZo IskalI preko spleta? ste kdaj poMIslI-

lI, da se Med prIjateljI, kI jIh IMate na faceBooku, skrIva nekdo, kI nI to, Za kar se IZdaja? verjetno

se je že skoraj vsakeMu, kI prostI čas prežIvlja na spletu, ZgodIlo, da se je kdaj Zaklepetal Z neZnanceM.

Morda sta sI IZMenjala le nekaj stavkov, lahko pa, da je kratek pogovor prerasel v redno dopIsovanje, prIjateljstvo alI celo kaj več. vendar spletna prI-

jateljstva In ZMenkarIje lahko skrIvajo pastI In se hItro prevesIjo v raZočaranje, žalost, jeZo alI celo strah. raZkrIvaMo vaM ZgodBI dveh deklet, kI jIMa je

spletna IZkušnja spreMenIla žIvljenje.

22

Ko se je Nastja poslovila od njega, si je rekla, da se z njim ne bo več dobila. Vendar jo je Jan kmalu za-čel klicariti in prositi, da bi se do-bila še kdaj. Ker ji je moška druž-ba po eni strani ugajala, je privo-lila v pijačo. Tako sta se dobila še velikokrat. »Nikoli nisva imela pra-ve skupne teme pogovora. Imela sva povsem nasprotne interese in povsem drugačno razmišljanje,« pove Nastja. »Še danes ne vem, kaj mi je bilo, da sem se odločila vztrajati. Kakorkoli že, kmalu sem spet bila v njegovi študentski sobi in z njim preživljala svoj prosti čas. V nekaj mesecih sem se nanj seveda navezala. Ves čas pa sem vedela, da to ni to in da moram čimprej zbežati, a nisem vedela, kako.«

Nastja in Jan sta postala čuden par, ki se ni nikoli zares razumel. Vsak Nastjin poskus, da bi Janu dala konec se je končal z njegovi-mi grožnjami, da si bo v tem pri-meru nekaj naredil. Ko je po sko-raj enem letu zbrala dovolj moči in ga vendarle pustila, jo je začel nadlegovati. »Kličem te iz bolni-šnice. Resno sem se poškodoval. Z glavo sem vsaj desetkrat z vso silo udaril ob omaro. Izgubil sem ogromno krvi. Hotel sem se ubi-ti zaradi tebe,« ji je z onemoglim glasom govoril ob dveh zjutraj. Nastja mu je sprva verjela in so jo klici zelo vznemirili.

Velikokrat ji je pisal sms, da je tik pred zaužitjem ogromne količine tablet in da naj mu na grob prine-se svečo določene barve, ki mu je bila všeč. »Dobivala sem tudi mms-e s sliko svoje glave, nale-pljeno na telo pornoigralke. Za piko na i pa so kmalu začeli deže-vati klici in sms-i s strani neznanih moških, ki so od mene hoteli seks. Vsa panična sem ugotovila, da je Jan na eni od spletnih strani ob-javil mojo telefonsko številko, češ da iščem seks.« Nastja je odvihra-la na policijo in dežurnemu pove-

dala, kaj se je zgodilo in da je za to najverjetneje kriv njen bivši. Policist je bil mlad in zelo razumevajoč.»Pa saj si čisto ok punca, zakaj iščeš fanta preko spleta?« jo je vprašal, ko je izvedel, kje je spoznala bivšega. Po pravici ji je povedal, da jo čaka kar precej obiskov sodišča, če se bo odločila za prijavo. Svetoval ji je naj raje kontaktira administratorja spletne strani, na kateri je ob-javljena njena telefonska številka. To je Nastja tudi storila in dosegla umik spornega oglasa.

»Od takrat sem prejela še veliko grozilnih sporočil, vendar se nanje nisem odzivala. Približno po enem letu je odnehal. Doživela sem veli-ko hudega, ves čas sem bila v strahu, da lahko tudi meni kaj naredi. Vendar me je vse to naredilo močnejšo, zato sem za to izkušnjo po eni strani hvaležna. Zdaj ljudi ne spoznavam več preko spleta. Ko pa spo-znam koga, ki me že na začetku odbije, ne vztrajam, ampak se obrnem in grem proč.«

Nastji jo je kasneje zagodel še en od »prijateljev« na Facebooku. »Kot nova uporabnica nisem veliko pazila na varnost in sprejemala tudi ne-znance. Med njimi pa se je žal našel nekdo, ki je mislil, da mi lahko zagreni življenje. Še danes ne vem, kdo je to bil. Morda spet Jan. Pisal mi je, da bo na spletni strani objavil mojo sliko in telefonsko, ki jo je od nekoga dobil, če ne bom imela spolnih odnosov z njim. Res me je neka telefonska številka neprestano klicala, na drugi strani pa se ni javil nihče. Če bom šla na policijo, je rekel, da se bo to krvavo končalo. Res me je bilo malo strah, a sem bila takrat na tem področju že izkušena. Izbrala sem najboljšo možno opcijo – ignoriranje. Opazila sem tudi, da ima na profilu dodane le mlade punce. Verjetno je vsem delal enako. Čez noč pa se je število njegovih prijateljic začelo nižati – ena za drugo so ga začele odstranjevati iz svojega seznama prijateljev, kar je bila tudi najboljša možna odločitev,« sklene svojo pripoved Nastja, ki ima od takrat naprej tudi svoj profil na Facebooku skrbno zavarovan.

POLONA: OD SPLETNEGA SPOZNANJA DO POROKE

Dopisovanje po internetu pa ima lahko tudi bolj srečen konec. Naša druga sogovornica Polona Šergon je svojega sedanjega partnerja, s katerim se je tudi poročila in ima dva otroka, spoznala ravno na enem izmed slovenskih socialnih omrežij. Za Kažin je povedala svojo izku-šnjo. »Z Borutom sva se spoznala na spletni klepetalnici obala.net pred osmimi leti. Takrat je bila ta klepetalnica zelo priljubljena in čeprav mi tovrstno klepetanje ni blizu, sem si tudi jaz dopisovala z nekaj mladimi z Obale. Ko sem prek spleta spoznala Boruta, se mi je zdelo, da nimava veliko skupnega,« Polona začne svojo izkušnjo.»Dopisovala sva si nekaj mesecev, potem pa je predlagal, da bi se dobi-la v živo, saj tudi njemu spoznavanje prek spleta ni bilo pretirano všeč. Šla sva na sprehod po Portorožu in se ogromno pogovarjala; zdelo se mi je, kot da ga poznam že zelo dolgo in da si imava veliko povedati. Čez nekaj dni sva že bila par, čez slaba štiri leta pa sva se poročila. Leto kasneje sva dobila prvo hčerko Klaro, potem pa še drugo, Dorotejo.«Danes se odlično razumeta in usklajujeta interese, ki so se na začetku zdeli nezdružljivi. »On je mene navdušil nad fotografiranjem in jadra-njem, jaz pa njega nad konji in opazovanjem ptic. Ne vem, če je to bila sreča, vem le, da mi ni žal, da sva oba malo tvegala in se spoznala prek spleta. Otrokom bova lahko rekla, da sva se spoznala na obali.net – nič se ne bova zlagala, pa še romantično bo slišati.«

23

skupaj se ZMore vse V letošnjem drugem semestru je v portoroško Fakulteto za turistične študije vpisanih kar 28 tujih študentov. Tudi njim ni vedno postlano z rožicami, saj se srečujejo s podobnimi težavami kot mi, da pa bi jim bilo bivanje pri nas kar se da olajšano, se za to trudijo tutorji – mladi prostovoljci Turistice.

predstavItve držav Eno izmed bolj zabavnih in z domišljijo nabitih druženj je vsekakor priprava predstavitve za medkulturni večer, ki ga izvede vsaka država. Sredi aprila so tako zaključili z letošnjimi predstavitvami študentje Švedske, Avstrije, Hrvaške in Črne gore. Na posameznem večeru se tako predstavi več držav hkrati, ob primerjanju in razlikovanju narodnosti, pa se vedno znova vse konča pri smehu. Študentje tako državo najprej predstavijo skozi serijo nazornih fotografij s pomočjo oprijemljivih dejstev, nato pa še z video posnetkom državne in pa tudi mestne turistične organizacije.

hrana vedno prItegne oBIskovalce Druženje se nato nadaljuje v še bolj sproščenem vzdušju na nekakšnih improviziranih stojnicah, kjer predstavniki držav vključijo v dogajanje vse obiskovalce. Slednje tako razdelijo v ekipe, ki obiskujejo posamezne stojnice ter spoznavajo tuje dežele še bolj poglobljeno s pomočjo iger. Zmagovalno ekipo ali posameznega tekmovalca pa tudi nagradijo z lokalnimi spominki iz njihove dežele.

MedkulturnI večerI na ftš portorožMedkulturna turistica

portorož je od kopra, kI na oBalI nekako velja Za sredIšče študentskega žIvljenja, oddaljen prIBlIžno 20 kIloMetrov. na papIrju to nItI nI velIko, v realnostI pa oB dragIh javnIh prevo-ZIh In v prIMeru, da nIsI lastnIk avtoMoBIla, raZdalja postane kar velIko. večIna dogodkov, kI so organIZIranI Za študente, tudI Za tIste, kI so prI nas na IZMenjavI, se na žalost še vedno odvIja v kopru. ZaradI Zadostnega števIla svojIh tujIh študentov, pa so na turIstIcI že pred letI ZačelI organIZIratI Medkulturne večere, kI so naMenjenI predstavItvI tujIh študentov doMačIM In oBratno.

doMIšljIja BreZ Meja Na stojnicah tako ločeno predstavijo lokalno pijačo, hrano, znamenitosti, ljudske plese, znane glasbene napeve in najbolj zanimive uporabne fraze. Slednja, mini učilnica tujih jezikov, je seveda najbolj obiskana, saj se večina želi naučiti osnove sporazumevanja s tujimi državljani. Študentje pokažejo veliko iznajdljivosti in potenciala z različnimi idejami, kako na zabaven in zanimiv način predstaviti svojo deželo.

Janja Spevan, tutorka za tuje študente FTŠ Turistica: »Vzdušje na Turistici poleg vseh študijskih in obštudijskih dejavnostih bogato dopolnjujejo animacijsko pestri medkulturni večeri z namenom spoznavanja naših gostov, študentov in njihovih dežel ter obenem spoznavanje naše. Zato si želimo, da bi odprte glave, prijaznost, razumevanje in sodelovanje uspevalo še naprej in tako povezalo stalne ter gostujoče študente, nas same in tudi turistično gospodarstvo ter vse sodelujoče.«

Ingrid Gomez, Barcelona, Španija: Mednarodni večeri na Turistici so super, saj predstavljajo deželo na zabaven in igriv način. Obenem so takšne predstavitve nujne, saj že kot študenti delamo promocijo na neprofiten način ter se učimo nastopati in predstavljati našo matično deželo.

Anna Huber, Salzburg, Avstrija: Mednarodni večeri na Turistici so zelo zabavni in obenem poučni, žal mi je, da so se že vse države predstavile in da so tako hitro minili. Na naši fakulteti se odvijajo zelo podobni medkulturni večeri, le da jih pripravijo tutorji, tukaj v Sloveniji so nam sicer ponudili pomoč, a smo se raje prepustili sami sebi in na koncu je sledilo zadovoljstvo vseh.

Dino Demirović, Podgorica, Črna Gora: Zelo sem vesel, da so na Turistici medkulturni večeri, saj jih na naši fakulteti ni. Na prijazen način sem izvedel kar nekaj novih dejstev o posameznih državah, na primer, da tudi na Poljskem pojejo pesem o čebelici Maji, da imajo Portugalci zares dobro vino, Švedi že 200 let mir v državi … Rad bi se zahvalil Turistici, ker daje priložnost tujim študentom, da svojo nacionalnost ponosno in verodostojno predstavijo, obenem pa izkažejo spoštovanje tudi drugim nacionalnostim.

BesedIlo / žIva žagar

24

besedilo

Blažka

drole

oBalna krčMa

vaje in so tako imele možnost ogleda Škocjanskih jam ter solin. Vse skupaj pa so že obiskale Italijo, in sicer mesta, kot so Trst, Padova, Verona in tudi Gardsko jezero, ki so jih očarala predvsem zaradi zgodovinskih znamenitosti in starodavnega pridiha. Same načrtujejo še ogled našega glavnega mesta Ljubljane, ponoven obisk Italije in takoj, ko se bo našel čas, še bolj podrobno spoznati slovensko Obalo.

Skozi vse zadnje dni zime pa so jih povsod, tako ob obisku Italije kot tudi le ob popoldanskem sprehodu skozi mesto, spremljali različni pustni karnevali in najrazličnejše pustne šeme. Videle so toliko različnih in zanimivih mask, da so na koncu tudi same podlegle vsemu direndaju in se našemljene v pirata, gejšo ter Aladina odpravile na Erasmus pustni party.

Stereotipna Slovenija? Velikih pričakovanj, kakšni smo Slovenci, študentke niso imele. Slišale so, da smo prijazni ljudje, hitro pripravljeni pomagati, kar se je v njihovih očeh izkazalo za resnično. Še bolj jim je všeč, kako zelo so prijazni profesorji do študentov ter kako dobro je poskrbljeno za študentsko prehrano, ki je vezana na bone. Pravijo pa, da nobena tradicionalna slovenska jed ne more premagati njihove ljubezni do odličnih cvrtih kalamarov, ki jih pripravijo v eni od koprskih picerij. »Čeprav so smešnih oblik in se je treba sprijazniti z lovkami, so slastni,« se v smehu strinjajo vse tri.

Poleg lepega vremena in prihoda pomladi pa so bile prijetno presenečene še nad praznovanjem dneva žena, ki ga do zdaj niso bile vajene. Lep sončen dan je postal še toliko lepši, ko so od zelo simpatičnega fanta vse prejele nageljčke, ki so jih delili pred ŠOUP-om.

Svoje domotožje so lahko potolažile med velikonočnimi prazniki, ko so se za dva tedna odpravile domov na Slovaško in obiskale svoje najbližje. V Sloveniji bodo končale študijsko leto šele junija, ko bo del izpitov že pod streho, del pa jih bo čakal še doma. Vse pa so mi zatrdile, da se nikakor ne bodo vrnile domov, če prej ne bodo vsaj enkrat skočile v morje ali pa vsaj oblekle kopalk.

spoMladanskI erasMusI

Jana, Silvia in Eva so mlade študentke, ki so si pred diplomo zaželele nekaj časa študirati v tujini in so se tako

spoznale v Kopru. Čeprav je taka odločitev lahko včasih malce tvegana, ker se bodo po vrnitvi domov morale soočiti še z kopico dodatnih izpitov, se vse skupaj strinjajo in hkrati upajo, da je to le majhna nevšečnost pri tako enkratni izkušnji, ki je sploh še niso doživele v celoti.

Jana Borbova in Silvia Juriova sta 23-letni študentki Pedagoške fakultete na Slovaškem. V Kopru prav tako obiskujeta istoimensko fakulteto. Za Erasmus program sta se odločili skupaj ter se o Kopru najprej podrobneje pozanimali na internetu. Po njunih besedah je mesto točno tako, kot sta pričakovali, le Google map jima je najprej povzročal malce težav. Na Obali sta spoznali tudi Evo Markulčekovo, 22-letno študentko managementa, s katero sta se zelo hitro ujeli. Eva ravno tako prihaja s Slovaške in se je za Koper odločila zaradi prijateljice, ki je tukaj že bila pred dvema letoma in ji je zatrdila, da so ljudje zelo prijazni ter da nikakor ne bo naletela na večje težave. Kot za veliko študentov, ki pridejo k nam na izmenjavo je bil tudi za dekleta ključni faktor za odločitev študija v Kopru ta, da mesto leži ob morju. Tukaj se počutijo, kot da so vedno na poletnih počitnicah, vendar jih učenje in izpiti postavljajo nazaj na realna tla. Všeč so jim tudi ozke ulice, staro mestno jedro in misel na to, da je življenjski stil tukaj »Počasi, počasi…«, medtem ko je pri njih vse »Gremo, gremo…«.

Od Kopra do Italije Jana in Silvia na pedagoški fakulteti sodelujeta v naravoslovnem projektu, v sklopu katerega potekajo različne terenske

25

Družabne igre imajo več name-nov. Najpomembnejši je seveda druženje. Namen igranja dru-žabnih iger je na primarni ravni gotovo krepitev medsebojnih od-nosov ter kakovostno preživljanje prostega časa. Vendar so družab-ne igre več kot samo to. Sodobne produkcije družabnih iger dajejo igralcem še druge koristi. Lahko se izpopolnjujejo v risanju, pisa-nju, petju, govornem izražanju, javnem nastopanju, strateškem mišljenju, urjenju spomina … ter se pri tem neizmerno zabavajo, kar le še dodatno pripomore k pospeševanju procesa učenja.

popularne IgreSkoraj ga ni junaka med študen-ti, ki se ne bi vsaj enkrat potil ob ugotavljanju risanih, opisanih ali

tudI študentje se radI IgraMo

IgrIce

gestikuliranih pojmov družabne igre Activity ali pa ne bi vsaj slišal zanjo. Igra druži prijetno s koristnim, saj si igralci ob zabavi trenirajo možgančke, širijo bese-dni zaklad, učijo nastopanja in izražanja ter pridobivajo druga znanja. Ravno zaradi aktivnosti in koristi, ki jih ta igra nudi, se njena popularnost širi s svetlob-no hitrostjo. Ker obstaja več razli-čic, se jo tako lahko igrajo otroci in visoko izobraženi ljudje. Za pri-kaz nekaterih pojmov je potreb-nih precej veščin in znanja: Kako bi pa ti pokazal Most na Drini?Starejša igra, gotovo še bolj po-znana, vsebuje pa upravljanje z veliki količinami denarja ter postavljanjem hišk in hotelov, je Monopoly. Igra, ki je obnorela svet in za katero je značilno, da kar traja in traja, je krasen način za pridobivanje novih tajkunov. Nagrabiti si čim večje premo-ženje oz. pridobiti čim močnejši monopol ter tako iztisniti rivale iz igre, je smisel igre. Za malo bolj

strateško vešče pa je kot nalašč igra Naseljenci otoka Catan. Potrebno je zbrati določeno število točk, ki jih dajejo različni gradbeni dosežki (postavitev naselja, mesta …). Pri tem so nam soigralci, logično, v napoto.

alternatIvne oBlIke IgerZa popestritev so se pojavile variacije standardnih družabnih iger. Namesto Enke tako lah-ko igramo Stock enko, Vodka enko, Jagger enko oziroma Katerakolialkoholnapijača enko. Razlika med klasično in neklasič-no je samo v tem, da poraženec ob porazu, recimo temu, ni ravno žejen. Pa tudi upravljanje strojev in vožnja motornih vozil ni ravno priporočljiva. Poznavalci takih iz-boljšav iger pravijo, da je najbolj nehumana verzija Enke Voda enka, kjer poraženec ob porazu pije vodo (izkušen igralec na tem področju na forumu pravi, da je ob nizu porazov težko absorbi-rati sorazmerne količine vode). Absolutni zmagovalec alternativ-nih oblik iger je Drinkopoly, rahlo modificirana igra Monopoly, kjer alkohol teče v potokih. Igro so si baje izmislili naši južni sosedje. Povpraševanje po njej je pri nas tako veliko, da je v treh dneh, ko-likor znaša pogosto čas dostave za naročeno blago prek interne-ta, gotovo ne dobite.Ob teh variacijah se upravičeno sprašujemo, ali je to sploh še igra in ali te igrice vsebujejo kakšno korist, ki jih imajo klasične oblike iger. Je bolje biti v taki družbi ali študentske večere preživljati sam?

IgrajMo seMnenje, da so družabne igre namenjene le otrokom in smo odrasli zanje preresni, je seveda zmotno. Ob njih se lahko dobro zabavamo tudi odrasli. Igra in druženje s prijatelji nas sprosti, vsaj za nekaj časa se potopimo v svet igrivosti in ubežimo vsakda-nji resnosti.

v študentskeM žIvljenju je poleg študIja poMeMBna še ena stvar. druženje. delI se na težje oBlI-ke, kot je popIvanje IZ dneva v

dan (alI IZ nočI v noč), ter lažje oBlIke druženja In ZaBave, kot je

recIMo Igranje družaBnIh Iger. kaj dela družaBne Igre tako ZanI-MIve tudI naM, kI sMo otroštvo že

pustIlI Za seBoj?

BesedIlo / Matjaž čerMelj

Katarina Žičkar, PeF, 1. letnikMenim, da so družabne igre pravi način, da se ljudje zbe-rejo skupaj, se nasmejijo. V tem času, ko nas obdaja vsa ta informacijska tehnologija, blogi, twitter, facebook, se lju-dje sploh več ne znajo družiti, pogovarjati, skoraj pozabijo, kako je biti socialen. Ljudje se ne družijo tako med seboj, kot so se nekoč. Menim, da dru-žabne igre v vedno večjem številu spodbujajo ljudi k sku-pnim druženjem, tako kot so se družili nekoč.

26

besedilo

peter verč,

pleMenItI

lažnIvec

prIse-gaMdalažeM

vlada narodne enotnostISedemdeset let po ustanovitvi Osvobodilne fronte Slovenci spet potrebujemo

vlado narodne enotnosti, ki bo delala izključno za preživetje slovenske države in slovenskega naroda. Kažin je sestavil svojo vlado, ki bo vladala brez strankarskih interesov, dnevnopolitičnih kupčij, koalicijskih razprtij, politikantov, vrtičkarjev ter nesposobnežev in nespodobnežev.

premier – Predsednik vlade mora biti odločen in pogumen. Uživati mora široko podporo v slovenski družbi. Mora biti resen in pri sogovornikih mora uživati strahospoštovanje, zato ni ga primernejšega od Dejana Zavca.

Ministrstvo za notranje zadeve – Na tem položaju mora biti nekdo, ki dobro ve, kako je noter. Snov ta čas dobro obvlada Srečko Prijatelj.

Ministrstvo za zdravje – Nihče se ne bi več pritoževal zaradi dolgih čakalnih vrst, saj bi jim bila za zgled ministrica Petra Majdič, ki bi bolnim in čakajočim na ope-racijo iz lastne izkušnje govorila: »Zlomila sem si rebra in v pljučih sem imela luknjo. A v interesu Slovenije sem si prej prismučala olimpijsko kolajno in šele potem šla na operacijo, zato lahko tudi vi v interesu te države pretrpite nekaj bolečin, preden pridete na vrsto.«

Ministrstvo za okolje in prostor – Pa ne samo, da ima politične izkušnje pri Zelenih. Je tudi človek, ki odlično pozna ves slovenski prostor od Goričkega do Pirana. Vlado Kreslin.

Ministrstvo za obrambo – Kdo drug? Samir Handanovič.

Ministrstvo za gospodarstvo – S skromnimi sredstvi spraviti ljudi v boljše razpoloženje. Tega mora biti sposoben, kdor sede na najbolj kočljiv stolček slovenske vlade, zato naj se za ta položaj kar potegujejo, in sicer Iztok Mlakar, Boris Kobal in Jurij Zrnec.

Ministrstvo za promet – Pri prometu velja: čim prej in čim bolje do cilja. Tina Maze že ve, kako se stvari streže.

pravosodno ministrstvo – Pač s sodstvom je križ. Tisti, ki dobijo tožbe, bi si želeli več. Tisti, ki jim gre na procesih slabo, bentijo, da so sodniki podkupljenci. Sodniki pravijo, da so premalo plačani. Tožilci se pritožujejo, da jim z vseh strani mečejo polena pod noge. Iz vseh teh razlogov bi bil najprimernejši pravosodni minister Borut Pahor. On bi s svojo pregovorno trmo, da je treba prisluhniti vsem in zadovoljiti vse, odlično vodil slovenski pra-vosodni sistem. Če bi bil on minister, ne bi bilo privilegijev. Vsi bi bili enako nezadovoljni.

Ministrstvo za delo – To bi bilo ministrstvo za Karla Erjavca. Na delo se namreč spozna. Najde ga, ne glede na veter, ki piha v državi.

Ministrstvo za visoko šolstvo – Košarkar Goran Jagodnik je prava oseba za to mesto. Visok je več kot dva metra in že dvajset let deli lekcije po vsej Evropi.

Ministrstvo za šolstvo in šport – Kdo je utelešenje zdravega duha v zdravem telesu? Kdo je intelektualna avtoriteta in hkrati zgled zdravega moža? Ni dvoma: Boris Pahor.

Minister za slovence v zamejstvu in po svetu – Ker gre za vlado narodne enotnosti, mora z Borisom Pahorjem nujno sedeti v vladi tudi Peter Bossman. Ker gre za Slovenca, ki ni iz Slovenije, mu je to ministrstvo pisano na kožo.

27

18. 4. 2011: fInale letošnje unIverZItetne lIge up – v futsalu so BIlI prvI poMorcI, v košarkI pa MenedžerjI!

apZ up je aprIla gostIl ManIlskI ZBor Z unIverZe east chorale, kI spada Med najuspešnejše na svetu.

predreferenduMska kaMpanja - BIlI so hudI časI. BIla je lakota … … BIle so hude raZprave.

18. 4. 2011: fInale letošnje unIverZItetne lIge up – v futsalu so BIlI prvI poMorcI, v košarkI pa MenedžerjI! če prej Za to nI BIlo časa, so sI lahko študentje prIvoščIlI Branje pred faksoM na tradIcIonalneM študentskeM knjIžneM festIvalu spIarla.

apZ up je aprIla gostIl ManIlskI ZBor Z unIverZe east chorale, kI spada Med najuspešnejše na svetu.

predreferenduMska kaMpanja - BIlI so hudI časI. BIla je lakota … … BIle so hude raZprave. pred In po referenduMu je najBoljše študentske žure na oBalI podpIsal Btk crew. čestItaMo In … še takIh večerov!

tvoja fotka v fotojotI!Pošlji svoje

fotografije na kazin@soup.si,

dobrodošle fotke z dogajanja na

različnih študentskih prizoriščih: faks, žurke, doma, na

ulici. Edini pogoj = študentska tematika.

Za vsako objavljeno fotografijo dobiš

4 EUR.

ureja

denIs

Zupan

foto-jota

Akako lahko taka podjetja oz. njihovi zaposleni, ki ponujajo varnostne rešitve, klonejo? Pri obeh napadih so napadalci uporabili socialni inženi-

ring. Ta vključuje prijeme, s katerimi žrtev nagovarjamo k razkritju osebnih podatkov z namenom izvedbe kazni-vih dejanj (kraja denarja iz bančnih računov, napad na računalniški sistem ...). Metode socialnega inženiringa so med drugim ribarjenje gesel preko lažnih spletnih stra-ni (phishing), predpriprava na vprašanja o zasebnosti žrtve in posledično ustvarjanje avtoritete (pretexting), quid pro quo (ponujanje nečesa v zameno za nekaj – na primer navidezno pomoč uporabniku v zameno za ge-slo), nastavljanje prenosnih medijev z zlonamerno kodo kot vabo (baiting) in kraja podatkov preko lažnih inte-raktivnih telefonskih tajnic (IVR phishing). Med najbolj uporabnimi orodji socialnega inženiringa je elektronska pošta. Poglejmo si njeno uporabo v zgoraj omenjenih napadih.

Kako do podatkovV prvem primeru se je napad začel z napadom na sple-tno stran podjetja HBGary. Ker je stran enega najbolj znanih podjetij na področju varnosti IT vsebovala pre-cej ranljivosti, so napadalci prišli do zgoščenih gesel vr-hovnega in še enega direktorja (Aarona Barra in Teda Vere). Gesla so nato zlomili z napadom s pomočjo slo-varja (glej okvir), saj sta obe gesli vsebovali le šest ma-lih črk in dve številki. Nato so napadalci ugotovili, da obe osebi uporabljata isto geslo tudi za elektronsko po-što, Twitter in LinkedIn. Ko so napadalci imeli dostop do elektronskih predalov, so vso elektronsko pošto prečesali in ugotovili ogromno podatkov, med kateri-mi je bilo tudi geslo skrbnika strežnika. Za dokončanje napada so potrebovali le še uporabniško ime in geslo navadnega uporabnika, ki bi se lahko prijavil kot skrb-nik (skrbnik sistema zaradi varnostnih razlogov nima neposrednega dostopa do strežnika; nanj se mora najprej prijaviti kot navaden uporabnik in nato preko tega kot skrbnik). Preko poštnega predala direktorja so z dobro zastavljenimi vprašanji pripravili drugega zaposlenega, da je izdal podatke za račun navadnega uporabnika. Tako so napadalci prišli do skrbniškega dostopa do strežnika podjetja in posredno do precej kočljivih podatkov. V drugem primeru podjetja RSA se je celoten napad začel z elektronsko pošto. Napadalci so dvema sku-pinama zaposlenih poslali elektronsko pošto z naslo-vom Plan zaposlovanja 2011. Elektronska pošta se je sicer znašla med neželeno pošto, a je enega od za-poslenih zanimalo, kaj je v njej. Ko je odprl priponko, v kateri je bila tudi pokvarjena Flash video datoteka (takšna kot jih na primer pregledujemo na YouTubu), je nevede preko le-te namestil tudi trojanskega konja (programček, ki napadalcu omogoči vstop v računal-nik žrtve). Tako so napadalci dobili nepooblaščen do-stop do računalnika zaposlenega in nato preko tega tudi do delov sistema, od koder so odtujili podatke.

Napad na tarčoPri obeh primerih je sicer šlo za skrbno pripravlje-ne napade s točno določeno tarčo. A če ljudje, ki se ukvarjajo z računalniško varnostjo oz. o računalni-kih vedo veliko, podležejo takim napadom oz. pre-

BreZslaBevestI

besedilo

Matjaž

kljun Med vseM Znano sago wIkIleaks so podpornIkI slednje (skupIna anonyMous) vdrlI v strežnIke podjetja hBgary, kI ponuja varnostne rešItve tudI aMerIškI vladI, In prIdoBIlI dostop do elektronskIh predalov poMeMBnIh ljudI v podjetju. prejšnjI Mesec so napadalcI prIšlI do podatkov rsa (varnostnega oddelka eMc, kI je vodIlno svetovno podjetje na področju InforMacIjskIh Infrastruktur) In tako potencIalno prIZadelI njIhov varnostnI sIsteM secureId (načIna dvostopenjske avtentIkacIje, podoBne avtentIkacIjI nekaterIh spletnIh Bank, kjer Za prIjavo potreBujeMo pIn In naključno generIrano števIlo).

NevarNosti elektroNske pošte

30

3. Ne klikamo na spletne povezave v elektronski pošti, tudi če le-te pridejo od nam znanih oseb (na primer elektronske čestitke, razglednice). Zlonamerna elek-tronska pošta je lahko poslana v imenu ljudi, ki jih poznamo, kar je pogost pojav. Pri klikanju na spletne povezave uporabi-mo nekaj zdrave pameti in pogledamo, kam povezava vodi. Če nas usmeri na znan strežnik, kot je na primer YouTube (prvi del naslova mora biti http://www.youtube.com/...), je na povezavo verjetno varno klikniti. Lahko so pa naslovi zelo po-dobni pravim, na kar moramo biti posebej pozorni.4. Ne odpiramo priponk elektronske pošte. Predvsem to velja za namestitvene datote-ke. V zadnjem času tudi video posnetki in PDF datoteke vsebujejo ranljivosti. Če dobimo na primer pripet PDF, Word ali po-doben dokument, ki ga nismo pričakovali, ga lahko odpremo s spletnim pregledo-valnikom (na primer Google Docs), ali pa vprašamo pošiljatelja, zakaj nam je poslal dokument.5. Nikoli ne privolimo v posredovanje de-narja. Tudi če nas prijatelj na potovanju v tuji deželi zaprosi za denar, ga vprašamo po drugih kanalih o njegovih potrebah (telefon). Pogost znak prevare je tudi, če osebo spoznamo preko spletnih strani za parčkanje in nas ta čez pol leta zaprosi za denar. Predvsem pa ne verjemimo sorodni-kom in bančnim uslužbencem, ki bdijo nad bogastvom preminulih afriških diktatorjev. Znana so tudi sporočila o prispelih pošiljkah DHL, FedEx ipd. in če jih nismo naročili, ne privolimo v vnaprejšnje pošiljanje denarja.6. Ne odgovarjamo in ne odpiramo spletnih povezav reklam, na katere se nismo sami prijavili. Tudi za reklamna sporočila, na ka-tera smo se prijavili, preverimo, kam spletne povezave vodijo (glej točko 3), saj so le-ta lahko lažna. Reklamna sporočila, ki ponujajo čudežna zdravila in poceni viagro, so v 99,99 odstotkov primerov prevare.7. Ne verjemimo raznim zadetkom na loteriji, verižnim shemam obdarovanja in zelo zani-mivim poslovnim priložnostim. Tudi te so v 99,99 odstotkov primerov le prevare.8. Ne verjemimo grozilnim sporočilom, ki na primer trdijo, da bodo ukinili naš elektronski račun, ali pa nas izbrisali iz registra državlja-nov, če nemudoma ne posredujemo svojih podatkov (glej točko 2).9. Imejmo nameščeno sodobno programsko opremo z vsemi popravki in uporabljamo zaščitno programsko opremo (kot na primer Avast, MS security essentials ...).10. Če že verjamemo nečemu v elektronski po-šti, vprašajmo za nasvet, pokličimo trgovino, pobrskajmo po spletu za podobne primere ali pa za nekaj dni prestavimo odločitev!

varam, jim navadni smrtniki lahko še prej. Zadnje čase se na primer precej govori o botnetih (eden je bil celo povezan s študen-tom mariborske univerze). Botnet je skupi-na računalnikov, ki jih nadzoruje in upravlja nepooblaščena oseba. Večina računalnikov v botnetih so osebni računalniki posame-znikov, pri čemer slednji tega ne vedo. Ra-čunalniki v botnetu se najpogosteje upora-bljajo za razpošiljanje neželene elektronske pošte in za napade na druge računalniške sisteme. Uporabniki računalnikov, vključe-nih v botnet, najpogosteje preko elektron-ske pošte vede ali nevede namestijo botnet zlonameren program (ponavadi preko pri-ponke kot v primeru podjetja RSA). Poleg omenjenih napadov s pridobitvijo gesel ali z namestitvijo zlonamerne programske opreme na računalnik žrtve obstaja še vrsta prevar, ki se tudi izvajajo preko ele-ktronske pošte. Najbolj znana so nigerijska pisma (ali prevare 419), v katerih prevaranti skušajo žrtev prepričati v posredovanje pri denarnih poslih. Kljub temu da so ti napadi že precej znani, se vedno najdejo ljudje, ki jim podležejo. Tudi v Sloveniji smo lahko zasledili primere, ko so bili zasebni proda-jalci avtomobilov preko elektronske pošte zaprošeni, da bi avtomobil prodali nekomu v tujino za višjo ceno, kot so jo sami zahte-vali. Za sprožitev celotnega postopka pa naj bi plačali nekaj 100 evrov na račun v tujino. Nekateri so to tudi storili.

Kako se zavarovatiPred nekaterimi poskusi napadov in pre-var se lahko preprosto zavarujemo, pri nekaterih moramo uporabiti nekaj zdrave pameti, pri nekaterih pa moramo biti pre-cej podkovani, da se jim lahko izognemo. Dobra novica je, da je teh slednjih zelo malo. Pri vsemu pa se je dobro držati spo-dnjih napotkov:

1. Uporabljamo različna in težko zlomljiva gesla za različne storitve. To niti ni tako hudo kot zveni. Lahko na primer upora-bljamo isto geslo z različnimi predpona-mi. Če nekdo pridobi geslo za na primer Facebook, še vedno nima dostopa do drugih storitev, ki jih uporabljamo.2. Nikoli ne izdamo svojih podatkov, kot so uporabniška imena, gesla, TRR, rojstni podatki ipd. preko elektronske pošte. Podjetja, kot so banke, spletne trgovine in tudi državne ustanove (davčna upra-va, statistični urad ipd.), tega nikoli ne bodo zahtevala od nas preko elektronske pošte. Če menimo, da je elektronsko spo-ročilo verodostojno, raje prej pokličemo (a ne preko telefonske številke v elek-tronskem sporočilu), ali pa se osebno zglasimo na banki ali upravni enoti.

napad s slovarjeMPri napadu s slovarjem ima napa-dalec zelo dolg seznam besed in nizov, ki so kombinacija teh besed, števil in drugih znakov. Seznam se imenuje slovar. Za primer vzemimo seznam treh gesel: pikapolonica, heker1, 123geslo123. Nobeno od teh gesel ni preveč varno, kljub temu da so dolga in da vsebujejo črke ter števila. Gesla so ponavadi shranjena zgoščeno, kar pomeni, da se naše geslo preko zgoščeval-ne funkcije spremeni v zaporedje bitov predpisane dolžine (na pri-mer geslo pikapolonica se preko zgoščevalne funkcije MD5 pretvori v c810cdeb3ad101e94ad83dd-8c472892d, heker 1 v a03ccfe-175bbf3b7abe94af8d99e7a12 ipd.). Pomembno je, da postopek ni dvostranski in da iz zgoščene vrednosti ne moremo dobiti nazaj gesla. Lahko pa napadalec, ki si pri-dobi zgoščeno geslo, zgosti vsako besedo iz seznama in jo primerja s pridobljeno zgoščeno vrednostjo. Če se zgoščena vrednost niza iz slo-varja ujema z zgoščeno vrednostjo pridobljenega gesla, je napadalec odkril geslo. Gesla naj zatorej ne vsebujejo navadnih besed, imen s kombinacijo številk na koncu ali začetku.

napad Z groBo sIlo (Brute force):Pri napadu z grobo silo napadalec poskuša zgostiti različne možne kombinacije znakov in zgoščeno vrednost primerjati s pridobljeno zgoščeno vrednostjo gesla. Tak napad je časovno precej potraten (tudi z zelo zmogljivimi računalniki) in posledično redko zanimiv. Če napadalec vzame na primer samo male črke abecede (25) in ugiba, da je geslo dolgo osem znakov, je vseh možnih kombinacij (na vsakem od osmih mest je lahko 25 različnih znakov) preko milijon. V resnici je kombinacij mnogo več: velike in male črke (50 v naši abecedi), števila (10) in ostali znaki. Gesla so lahko dolga od enega pa do po-ljubno mnogo znakov in razbijanje lahko traja tudi stoletja, kar ni več uporabno.

31

vohlja

Marko

gregorc

facaMeseca

Od kod si in kako si prišel na Obalo?Sem rojen in vzgojen Brežičan, na Obali pa sem se znašel, ker je tu edina fakulteta s programom za prehransko svetovanje v Sloveniji. Obala mi je tudi všeč, ker je tu manj ljudi kot na primer v Ljubljani.

Odločitev za študijsko smer torej ni bila naključje?Seveda ne; v srednješolskih letih sem se veliko ukvarjal s športom, predvsem fitnesom, pri kate-rem pa je prehrana še kako pomembna. Za to štu-dijsko smer pa sem se odločil tudi zato, ker želim pomagati ljudem s težavami pri prehranjevanju.

Vendar se polje tvojega zanimanja giblje tudi nekje blizu zdravstvenih vod?

Moje zanimanje – tetovaža – ima sicer tudi veliko opraviti z zdravstvom, vendar pa mi trenutni štu-dijski program pri tem ne bo kaj prida pomagal. Tetovaže in piercingi namreč spadajo pod podro-čje kozmetike.

Kako si se sploh srečal s tetoviranjem?V srednji šoli sem si močno želel pierc v jeziku, vendar sem se kasneje po pogovoru z očetom odločil, da se piersu odpovem in si namesto tega omislim raje tetovažo. Oče je bil bolj naklonjeni te-tovaži verjetno zato, ker tetovaže dela njegov bra-tranec. Tako sem se znašel v salonu za tetoviranje. Danes sem ponosen nosilec že treh večjih tetovaž, ki mi prekrivajo približno 10 % kože.

Na kaj mora biti človek pozoren, ko se odpravlja pod iglo?

Najpomembnejša je sama odločitev za tetovažo. Ta mora biti res plod temeljitega razmisleka. Zavedati se je namreč treba, da z izjemo laserskih odstra-nitev, ki pa so zelo boleče in dolgotrajne, tetovaža ostane na našem telesu do konca življenja. Osebno ljudem, ki bi si želeli tetovažo, tudi priporočam, naj si dajo vtetovirati kaj čimbolj unikatnega in ne kopirajo tetovaž kakšnih zvezdnikov, saj se jim taka tetovaža lahko kaj kmalu zameri, da ne govorimo, da tak človek pove vse o svoji (ne)izvirnosti.

aleš krošl

Zaradi nevarnosti okužb in tudi zaradi morebitnega neznanja avtorjev tetovaž bralcem predlagam tudi, naj se pred po-stopkom dobro pozanimajo, v kateri stu-dijo zaidejo – varčevanje na tem mestu ne pride v poštev!

Ne moreva se izogniti vprašanju o bolečini. Kako boleč je postopek tetoviranja?

Bolečina je zelo subjektivna stvar, vendar pri tetoviranju seveda brez nje ne gre. Poznam ljudi, ki povedo, da pod iglo na-ravnost uživajo, da jih to sprošča, je pa v resnici vse odvisno od kraja tetovaže. Bolečina je največja ob kosteh in bolj oživčenih delih telesa, na mišicah pa so bolečine zelo majhne. Med ustvarjanjem tetovaže na svojih mečih sem na primer lahko celo zaspal.

V prihodnosti se nameravaš z ustvarjanjem tetovaž ukvarjati tudi sam. Kako sploh lahko postaneš tattooator?

Poti so različne. Bratranec mojega očeta je na primer začel kar na človeku. Mislim, da je tako zaupanje, kot mu ga je izkazal prijatelj, da se je prvi podal pod njegovo iglo, nekaj največjega, kar ti lahko prijatelj podari. V današnjih časih pa obstajajo že zelo dobri simulatorji človeške kože, na ka-terih se lahko začneš učiti, včasih pa so za vajo uporabljali svinjsko kožo.

Vsekakor pa je potreben tudi smisel za risanje …

Seveda se da veliko tudi prerisovati, sam pa sem veliko bolj navdušen nad neposre-dnim risanjem na kožo. Tetovaža je zame unikatna umetnina, ki je res samo moja in to tezo bom v prihodnosti vsekakor poiz-kušal podati tudi svojim strankam. Nikakor ne bom nič nikomur vsiljeval, rad pa bi, da se ljudje zavedajo, da je tetovaža lahko tudi nekaj več kot le prerisana slika.

Sam se ukvarjaš tudi z risanjem?Če je le kaj časa, se rad spravim s svinč-nikom nad papir, je pa res zadnje čase to zelo poredko, saj mi zelo veliko časa vza-me študij.

Torej študij ostaja prioriteta?Najprej študij kot rezervni načrt, potem pa tetovaže!

enI so Za na-kIt, drugI Za

Modno oBleko, Malo kdo pa

ve, da so ena najstarejšIh oBlIk kraše-

nja člove-škega telesa pIercIngI In

tetovaže. aleš krošl, študent

Zdravstvene fakultete v

IZolI, vIdI v tetovIranju,

kI se je v ZahodnI cIvI-lIZacIjI raZ-vIlo kot Znak

upora, IZvIrno uMetnost prI-

hodnostI.

tetovaža je unIkatna uMetnIna!

32

čas na sardInIjI teče počasneje

Ciao amici!Kot študentka zadnjega le-tnika razrednega pouka sem

se odločila izkoristiti priložnost in se prijavila na študijsko izmenjavo Era-smus. V zadnjem trenutku je padla odločitev za Sassari, mesto na severu Sardinije.

Ker sem znala le osnovne fraze v italijanščini, mi je bilo na začetku kar težko. V mestu, na fakulteti, v študentskem domu in celo v jezikov-nem centru, kjer že dva meseca obi-skujem intenzivni tečaj italijanščine, redko kdo govori in razume angleško. Ampak s pomočjo prijateljev domači-nov in sostanovalke v domu sem se v dveh mesecih naučila jezika zelo hitro. S starejšimi domačini je malce težje, ker govorijo jezik sardo, ki je zelo podoben španski katalonščini in ga še Italijani težko razumejo. Pre-davanjem je na splošno lahko slediti, profesorji govorijo zelo razumljivo. Kot študentki pedagoške fakultete mi je zelo zanimivo študirati na fakul-teti, kjer najdeš ogromno raznih teorij o otrocih, zgodovini šole, medtem ko študentom ni omogočeno nič prak-tičnega dela med študijem. Kasneje sem izvedela, da je podobno tudi na ostalih fakultetah, zato menim, da se je za opravljanje prakse na fakulteti

v Italiji prej dobro pozanimati. Zame sta bila glavna razloga za študij v Italiji učenje italijanskega jezika in bivanje v sredozemskem okolju, ki mi je bilo od nekdaj nadvse privlačno. Ampak vseeno je zanimivo prisluhniti drugačnim pogledom in predlogom, kako stanje izbolj-šati in njihov sistem šolstva primerjati z našim. Že zdaj bolj cenim in na drugačen način vrednotim naš šolski sistem.

Čas na Sardiniji teče počasneje. »Piano, piano,« reče-jo domačini. Zbudiš se počasi, ješ počasi, uživaš počasi, na fakulteto se ti ne mudi, ker profesorji in študentje zamujajo po 15 ali več minut … Ure tukaj skoraj ne potre-bujem, le javni prevoz je še kar točen. Najbližja plaža je od centra oddaljena pol ure. Ko končajo predavanja, se z nekaterimi študenti, ki so na izmenjavi, velikokrat od-pravimo na popoldansko siesto ob morju. Študij je precej podoben študiju v Kopru, le da je tukaj precej daljša peščena plaža, brez množice ljudi, z bogato sredozem-sko naravo in čistim morjem. Sassari je po velikosti neka mešanica med Koprom in Ljubljano. Je veliko univerzi-tetno mesto z okoli 130.000 prebivalci. Za študente je zelo ekonomično, cene hrane in študentskih domov so približno enake cenam v Kopru. Bivam v študentskem domu, ki je sodobno opremljen, stane pa približno toliko kot dijaški dom v Kopru. Draga so le oblačila in kozme-tika, ampak na srečo najdemo tudi tukaj priseljence iz Kitajske in Afrike, ki imajo velikokrat ugodne cenovne ponudbe. Velik problem, predvsem nam dekletom, pred-stavljajo razne sladice in dobra sredozemska kuhinja, najbolj pa pica. Trgovine, lokale najdeš na vsakem vo-galu in velikokrat se stežka upreš in greš mimo. Italijani so resnično pravi strokovnjaki v pripravi dobre pice. Enako je tudi s kavo, le da moraš biti pri izbiri le-te mal-ce podučen in previden. Tu pijejo kapučino oz. kavo z mlekom le zjutraj, popoldne pa ponavadi izberejo kratko kavo oz. močnejšo kavo, pripravljeno na različne načine. Zaenkrat mi še ni uspelo spoznati vseh vrst kave.

Med vikendi se, če je lepo vreme, z ostalimi študen-ti odpravimo na raziskovanje otoka. Večinoma je vreme sončno, postaja vedno toplejše in priložnosti za potova-nje je veliko. Otok ima veliko naravnih bogastev in kul-turnih zanimivosti. Ogromno je lepih plaž, zgodovinskih mest, gozdov, jezer … Zanimivi dogodki se odvijajo po vasicah, kjer lahko občutiš pristno kulturo in vsakdanje življenje, ki se ne razlikuje veliko od našega. Če imaš le malo volje, ti tu ni nikoli dolgčas.

S svojo izbiro in študijem sem zelo zadovoljna. Pro-gram Erasmus je čudovita priložnost za pridobivanje novih in bogatih izkušenj, za potovanja, spoznavanje nove kulture in predvsem priložnost postati avtonomna in samostojna oseba. Priporočam jo vsem študentom, ki veliko, malo ali še sploh ne razmišljajo o tem. Tudi jaz pred dvema letoma o tem nisem razmišljala, sedaj pa študiram v dobri družbi in drugačnem okolju na nov na-čin, ki mi je odprl pogled na vse. Saluti e buona fortuna!

pIsMo IZ tu-jInebesedilo

Mateja kos

33

Pred desetimi leti sem vsa zelena prišla študirat na koprsko fakulteto. Ne, ker bi si to posebej želela, ampak zato, ker na tisto, kamor sem si zares želela, nisem bila sprejeta. Pravzaprav sta bili takšni kar dve. Prej mi je Tanja v Primorskih novicah prebrala horoskop in pisalo je, da bom danes podvomila v pravilnost izbire svoje kariere. Niti ne, draga šlogarca, ker izbrala sem že tako, kot sem želela, odločitev pa so sprejeli tisti, ki določajo pogoje za vpis na fakultete. In oni že vejo, kje bom naredila najmanj škode, ne? (Ne.) Kakorkoli – hitro sem se vdala v usodo in zelo kakovostno preživela študentska leta ob limonadi iz nekaj šleperjev limon, ki so se name stresle ob zgodnji poletni ugotovitvi, da ne bom tisto, kar sem že od malih nog hotela biti, ampak bom (ko bom velika) čisto nekaj drugega. In sem šla na fri-šno fakulteto takrat še neobstoječe univerze.Kaj je boljšega, kot začeti iz nule? Novi študijski programi, novi (inovativni?) pred-meti, nove šolske mize, sveži kavomati. Nešteto idej in obetov: »Glejte, tam bo nova stavba fakultete, imeli bomo celo kantino!« Pa saj nič ne rečem, marsikaj je bilo res uau (ure angleščine in francoščine na primer), ampak danes sem nekam sitna, tisti horoskop me je malo vrgel iz tira, zdi se mi, da sem že prevečkrat marsikaj hvalila in bom za spremembo malo bentila čez nekaj malenkosti, ki bi na tej univerzi lahko bile boljše urejene, pa niso. Zakaj moramo recimo ob prisotnosti vse silne predavajoče akademije na tem kon-taktnem prostoru citirati 30 in več let stare, vedno ene in iste članke ter bukve? Zakaj moramo v teoretičnih poglavjih seminarskih nalog, člankov, diplom, magi-sterijev in doktoratov še danes navajati podatke, ki so že zdavnaj neuradno ovrženi (saj veste, »tako med nami tukaj zbranimi povedano«), vprašljivi, preprosto zastareli? So vsi predavatelji in predavateljice, asistenti in asistentke res tako zasedeni s pedagoškim delom, da ne zmorejo objaviti česa novega? Ali si preprosto ne upajo popravljati, ali vsaj osveževati ugotovitev kupa ostarelih akademikov, dokler so le-ti še živi, da se jim (o kakšna umazana misel) ne zamerijo in do nadaljnjega dobivajo same negativne recenzije? Da ne velja morebiti tista trditev, nekoč nedavno slišana od nekega administrativnega uslužbenca neke visokoleteče primorske raziskoval-ne institucije, da so tisti, ki predavajo, zanič znanstveniki? Po drugi strani pa – za-kaj so monografske publikacije marsikaterega zaposlenega na Univerzi na Primor-skem po nekaj časa na policah še vedno na voljo v ogromno izvodih in običajno z visokim popustom na ceno, če ne celo zastonj? Bogsigavedi...Aja – po kakšnem ključu znanstvene revije raziskovalnih inštitucij tega mladega univerzitetnega prostora (ki sicer, roko na srce, objavljajo marsikaj koristnega, pa tudi, roko na taisto srce, marsikateri bullshit) izbirajo prispevke nekaterih mladih nihčetov in še neuveljavljenih wanabeejev? Da ni morda tako kot v vicu o zajčku tudi na Univerzi na Primorskem bolj kot vsebina pomembno, kdo je tvoj mentor? Škoda pač ne nastaja samo na brajdah po toči in na jablanah po žledu. Nastaja tudi na univerzah, kjer zavlada enoumje po godu takih in onakih mentorjev ter botrov, ki mislijo, da so s svojimi v nebo segajočimi zneski točk na Sicrisu prijeli boga za jajca. In ne bom se spuščala v razočarajočo debato o tem, kako greš potem v knji-žnico po deset njihovih člankov in ugotoviš, da v vseh piše isto, samo v malo dru-gačnem zaporedju in pod malo drugačnim naslovom ... Samo, da so pike!Last but not least – zakaj so že naredili študentsko kantino, če v njej ni prav nič študentskega razen imena in nekaj delavcev prek študentske napotnice? Zaradi študentskih cen že ne.

»nIč MI nI In točno to MI

je.«

arhIv

10. 10. 2010Diskretnaanaliza stanja

14. 11. 2010(zl)Oglasnosporočilo

16. 1. 2011

Telefonijada

6. 3. 2011

Kul-tura(c)

IZ nekjevMes

blogira

petra slavec

Nedelja, 8. maj 2011

škoda

34

In-ter-vju

besedilo

Marko

gavrIloskI

foto

denIs Zupan

MILENA ZUPANČIČ

nasMeh čIsto nIč ne stane

35

MIlena ZupančIč

v Začetku leta je Bržkone MarsIkoga presenetIla odstopna IZjava unIcefove aMBasadorke doBre volje MIlene ZupančIč. v oBraZložItvI svojega

odstopa je povedala vse In tudI kasneje večkrat poudarIla, da IZ te poteZe ne naMerava ustvarjatI

novIh afer, saj gre Za oBčutljIvo teMatIko, kI lahko škodI poMočI potreBnIM otrokoM. unIcef je še ZMeraj uradna organIZacIja ZdruženIh

narodov, kI skrBI Za otroke po vseM svetu. Z ZavedanjeM, da ne Bova prIšla resnIcI do

konca, nIsva raZkrIvala oZadja vseh očItanIh nepravIlnostI, teMveč sva se pogovarjala predvseM

o času njenega delovanja In povečane aktIvnostI Znotraj slovenskega unIcefa. v Intervjuju sI

lahko tako preBerete del IZkušnje ženske, kI se je popolnoMa predala prostovoljneMu delu In poMočI

otrokoM ter ženskaM po svetu. IZkušnjo ženske, kI nI BIla tIho oB ugotovljenIh nepravIlnostIh,

teMveč je reagIrala. In ženske, kI še ZMeraj verjaMe v Idejo unIcefa.

MIlena ZupančIč

Če ne začneva pri zadnjih dogodkih, temveč se vrneva trinajst/

štirinajst let nazaj, kako se je pričela vaša pot ambasadorke

dobre volje?Poklicali so me. Takrat je slovenski Unicef dobil dovoljenje iz

Ženeve, da lahko imajo ambasadorje. Borisa Cavazzo in mene

so vprašali, če bi bila pripravljena sodelovati. O Unicefu sem

vedela toliko, kot ve vsak, torej da prodajajo voščilnice ipd. Ta-

kega vabila seveda ne moreš odkloniti, zdelo se mi je pa celo

nemogoče, da bi odklonila prostovoljno pomoč otrokom, ki jo

potrebujejo. Kmalu zatem sem se poučila, s čim vse se Unicef

ukvarja in s kakšnimi težavami se sooča. Zgodi se, da začneš

slabše spati, ker veš več. Pri meni je to preraslo v drugo službo

– čeprav to ni pravi izraz – saj sem temu posvetila ves prosti

čas, ki sem ga imela. Z delovanjem sem se do potankosti se-

znanila, prav tako tudi z vsemi, tisoči različnimi problemi v raz-

ličnih državah. Potovala sem v tujino, veliko dela pa sem opra-

vila tudi z našimi otroki, saj smo imeli ogromno delavnic po

vrtcih in osnovnih šolah. Otroci so bili zelo aktivni, mi pa smo

jim približali in razložili nekatere težave, ki se pojavljajo v sve-

tu. Seznanjali smo jih s solidarnostjo do drugih, tako da smo

jih vprašali, če bi se bili pripravljeni odreči enemu sladoledu

in dati ta prispevek za vodnjake otrokom v Namibiji. Otroci so

se seveda množično odzvali. Z njimi smo vedno delali tako, da

smo jih izobraževali v smeri solidarnosti in jim predajali tovr-

stno vedenje ter znanje; na primer težave v šolstvu, zdravstvu

in o vseh danes prisotnih problemih.

Niste pa bili samo na terenu med otroki in darovalci …

Delovati in vplivati smo morali tudi na tiste, ki imajo vzvode

moči, čeprav ponavadi nismo dosti dosegli, a smo vsaj posku-

sili. Delo pri Unicefu je zelo obsežno, dotika pa se od težav v

zvezi z lakoto, pomanjkanjem in umiranjem otrok v Afriki do

težav otrok pri nas. Zmeraj poudarjam, da je otrokova boleči-

na povsod enaka, čeprav so razlogi različni. Otrok je otrok in

ni nikoli kriv za vojno, zato mu je treba pomagati. Napačno

je, da vse kaznuješ in svoj gnev razširiš tudi na tiste, ki niso

nič krivi. Ta svet je resnično zelo krivično urejen.

Vita Mavrič je med drugim napisala, da ste takrat orali ledino. Verjetno je bilo kar naporno prepričati ljudi, da darovana sredstva prispejo na cilj.

Ni bilo tako zelo naporno. Ljudje so kar hitro spre-jeli Unicef – seveda ne vsi. Nejevernim Tomažem lahko 13 let govoriš, kam gre dejansko ta denar in da sem videla, kako je bilo z njim marsikaj stor-jeno. Lahko jim govoriš, da delaš popolnoma za-stonj, a se bodo na žalost še zmeraj našli ljudje, ki bodo spraševali grozote, zakaj pomagamo tem lenim črnuhom.

Še pred samim nastopom vprašljivosti transparentnosti poslovanja organizacije se je že pred leti pojavil dvom o tem, da večina sredstev v takšni ali drugačni obliki doseže otroke. Kako ste se sami spopadali s temi vprašanji? Jih je bilo veliko?

Zelo veliko. Težko razumem to nerazumevanje. Enega birokrata ali administratorja ne bo nihče vprašal, kam gre denar, ker ga preprosto ne po-znajo. Sama pa sem bila stalno izpostavljena ta-kšnim vprašanjem. Večinoma sem imela pozitivne odzive s strani ljudi, so se pa našli tudi takšni, ki enostavno niso hoteli razumeti, da se da narediti tudi nekaj dobrega.

Verjetno ta ignoranca skoraj enako boli kot trpljenje teh otrok.

Zagotovo. Ignoranca je nekaj strašnega. Zelo si že-lim, da bi se trenutna situacija uredila. Sicer sem imela nekaj sestankov z gospodi iz Ženeve, ki mi zatrjujejo, da je vse v redu. Za finance sem izve-dela tako kot ostali in bila seveda zgrožena. Če bi že prej imela vpogled v dokumente, bi že zdavnaj izstopila. Oni so mi zatrdili, da s tem ni nič narobe.

36

In-ter-vju

MIlena ZupančIč

čudo, saj so se množile, tako da so jih lahko razdelile ostalim družinam. Število smrti zaradi podhranjenosti se je zmanjšalo, kmalu zatem pa so imele že viška koz in so jih lahko prodajale. Z zasluženim denarjem so si privoščile učitelja, ki jih je naučil branja in pisanja. Skozi leta in izkušnje se je tako izkazalo, da pomoč preko vlad ni dobra poteza.

Verjetno ste tudi po opravljenih akcijah spremljali razmere na kriznih območjih. Mediji se hitro premaknejo na druge, aktualnejše zgodbe, vi pa ne.

Ko se stvari uredijo, medijev ni več. Velikokrat sem Unicefove delavce na terenu prosila za poročilo. Ko smo jim posredovali denar za nakup koz, so na primer poročali, koliko otrok ni več trpelo zaradi podhranjenosti itd. Prosila sem medije, naj te po-datke objavijo, pa jih niso.

Saj gre vendar za pozitivne novice.Ravno zato, ker so pozitivne, mi pa ne maramo pozitivnih no-vic. Kljub temu ljudje želijo biti obveščeni in prav je, da vedo, kam je šel njihov denar. Prejela sem fotografije zgrajenih šol v Kambodži, skupaj z vsemi ostalimi podatki in dokazi, vendar te informacije niso bile nikoli objavljene.

Kakšni so torej pozitivni vtisi vaših poti?Bilo jih je kar nekaj. Velikokrat sem se vprašala, kako lahko en človek sploh pomaga, posebno za vsem tem, kar vidiš na poti. To je zelo napačna perspektiva. Eden po eden … pa je.

Je to tudi vprašanje ali pa zavora, ki si jo marsikdo postavi, ko pomisli: kaj pa lahko jaz naredim?

Če bi vsak tako razmišljal, ne bi bilo čisto nič, zato je treba obsoditi vse, ki si karkoli prilastijo ali ponaredijo in služijo na račun humanitarnih organizacij. Ena novinarka je pred leti na-pisala, da je polje humanitarnih organizacij idealno za tiste, ki se želijo obogateti. Meni se je to takrat zdelo strašno. A vendar ni treba iti daleč, samo do Rdečega križa ali do cerkve, ki bi naj predstavljala moralno in ne vem kakšno avtoriteto ter pomoč.

Verjetno vas je to, kar ste videli, bremenilo.Ah, seveda.

Kako ste zadrževali solze?Če boš z njimi jokal in jim govoril, joj joj, kako ste bogi, jim ne boš nič pomagal, samo še huje jim bo. Vedno sem se obnašala neo-bremenjeno. Po odhodu pa pride za tabo. Ko sem bila sama, mi je bilo hudo. Spomnim se primera, ko sem bila v eni bolnišnici (platnena streha na travi z Zdravniki brez meja, ki delajo čudeže) in sem držala enega podhranjenčka v rokah. Star je bil sicer že dve leti, imel pa je takšno stegno, kot je moj palec. Strah me ga je bilo držati, ker sem mislila, da mu bom oluščila kožo. Ob njem je bila mama in morala sem ji govoriti, kako je lep otrok. Veliko takih otrok so rešili, mnogo pa tudi ne, a vsem moraš vlivati upa-nje in moč. Ko sem šla stran, me je stisnilo in povozilo. Nikoli pa nisem pred njimi pokazala, da se mi to zdi nekaj groznega.

Te podobe vas kljub vsemu še spremljajo. Zdi se, da še zmeraj ogromno ljudi hlepi po negativnih novicah in se nad njimi naslajajo, a se hkrati skušajo izogibati aktivnemu angažmaju in pomoči.

Marsikaj ni dobro, vendar kljub vsemu menim, da je naš egoi-zem postal nekoliko prehud. Samo svoje probleme še vidimo in samo te bi še reševali. Na svetu pa ne živimo samo posamezniki.

Mene neskončno veseli, če je to res, ampak morajo

sami to argumentirano dokazati. V Sloveniji lahko

najdemo kredibilne ljudi, vendar je potrebno posta-

viti nove temelje s popolnoma drugim kadrom v

organizaciji. Žal bo trajalo leta, preden se bo zau-

panje ponovno vzpostavilo. To zaupanje in mrežo

ljudi ni bilo enostavno zgraditi. Zapravi pa se hitro.

Eden od argumentov kritikov Unicefa je bil tudi ta,

da so pomoč za otroke in ženske dostavljali preko

vlad držav, vendar se je ta pomoč ustavila pri

vladah in ni prispela do otrok.

Seveda so imeli na žalost prav. V Afriki so te vlade

skorumpirane do neba. Ko sem kot ambasadorka

Unicefa prvič potovala v Nepal, so me seznanili s

tem problemom. Unicef je najprej pričel s pomočjo

vladam, kar ni prineslo nobenega rezultata. Nato je

začel z direktnim dodeljevanjem pomoči lokalnim

skupnostim. Bilo je malo boljše, vendar še zmeraj

ne zadovoljivo. Potem pa je začel pomoč usmerjati

na ženske skupine in rezultati so skoraj čez noč po-

stali fantastični. Ženske so namreč najtesneje po-

vezane z otroki, njim pa je bilo do tega, da otroci ne

bi umirali. Pričele so se ustanavljati ženske zadru-

ge, kar se je kasneje razširilo tudi po Afriki. V teh

zadrugah se jih je najprej izobrazilo, nato so izvajali

dejavnosti. Rezultati so bili neverjetni. V Nepalu je

na primer obstajal program, znotraj katerega so

se ženske ukvarjale z različnimi dejavnostmi – od

gojenja živali do poljedelstva, šivanja itn. Pridelek

so lahko nato prodajale, ves denar, ki so ga zaslu-

žile, pa je bil skupen. Kot skupina (posameznica ni

imela nobenih pravic) so ta denar lahko naložile

na banko in nato, vedno kot skupina, dobile poso-

jilo. Zgradile so si vrtec, otroci v njem pa so dobili

dnevni obrok, kar je zelo pomembno. Drugi primer

poznam iz Nigra, kjer je Unicef tamkajšnjim žen-

skam začel dobavljati koze. Ena koza je naredila

37

IN-TER-VJU

ko let sem že na svetu in spomnim se, da če je bil nekdo talentiran smučar, je lahko smučal, prišel v ekipe in tre-niral. Danes si lahko še kako talentiran, vendar če star-ši nimajo dovolj kapitala, pač ne boš treniral. Nadalje, kdor je želel študirati, je lahko to delal brez večjih težav. Danes je hudičevo težko, če nisi iz centra, kjer se nahaja univerza. Vedno težje bo. Da ne govorim o razlikovanju med otroci bogatih in revnih staršev. Te razslojenosti nekoč ni bilo. Vsi otroci bi morali vsaj do petnajstega/šestnajstega leta imeti enake možnosti in ne samo na deklarativni ravni. Zelo boleče je tudi nasilje, ki se dogaja znotraj družin v Evropi, v tako imenovanem razvitem svetu. Ko govorimo o nasilju in posilstvih v Kambodži, je to oddaljeno. Ko pa se zgodi posilstvo pri nas, smo vsi zgroženi, kako se sploh lahko zgodi. A vendar se dogaja.

S tem pogovorom nisem želel sooblikovati t. i. afere o Unicefu, zato se skorajda nisem dotaknil zadnjih odkritij znotraj organizacije. Kot ste dejali, ste v odstopni izjavi povedali vse, kar ste hoteli.

Moje odstopne izjave ni skoraj nihče resno prebral. Kot sem napisala, sem odstopila zaradi načina dela, ki ni bil več tak, kot sem ga bila vajena oziroma kot menim, da mora biti v Unicefu. V tej službi se je nakopičilo ogro-mno ljudi, ki so se začeli obnašati kot v kateremkoli dru-gem podjetju. Borijo se za svoje položaje in tekmujejo med sabo. Dejansko sem bila odmaknjena od vsega, od vseh načrtov in poročil o tem, kam in kako se razpore-

jajo finance. Na takšen način nisem hotela več delati, vendar sem dolgo časa premišljevala in upala, da se bodo stvari uredile, a se žal niso. Na samem začetku smo zelo dobro sodelovali. Dolga leta smo načrtovali akcije in delo, ves čas sem bila seznanjena s poročili, tako da smo postali široko prepoznavna in kredibilna organizacija. Ko pa se je to obdobje zaključilo, nisem mogla več nositi te odgovornosti. Darovalci so veči-noma ljudje, ki tudi sami nimajo veliko in ne moreš pred njimi ostati brez odgovorov, ko te vprašajo, kako se razporeja denar. A vendar si zelo želim, da bi se stanje uredilo, saj je Unicef zelo dobra organizacija. Vsako leto zaradi lakote umre nekaj milijonov otrok. Unicef seveda ne more rešiti vseh, lahko pa jim vsaj delno pomaga, zato je pomoč nujna, saj je to edina organizacija v okviru Združenih narodov, ki skrbi iz-ključno za otroke in tudi za ženske, ker so te z njimi tesno povezane. To organizacijo potrebujemo, zato se mi zdi nedopustno, da nekdo ne razume, kaj Unicef dejansko pomeni. Uslužbence zanima le lasten polo-žaj in uspeh. Sama sem trinajst let delala popolnoma zastonj, ker se mi je zdelo to normalno. Kadar sem lahko, sem tudi s svojim denarjem pomagala, čeprav ga nimam veliko. Čim pa se to razume kot službo, kjer se bodo plačevale nadure, se pa vse konča. Še enkrat poudarjam, da smo vrsto let dobro sodelovali, ne zdi se mi pa pošteno, da sedaj dajejo neke kvazi izjave ljudje, ki so prišli včeraj in ki ne vedo, kaj, kako in na kakšen način smo delali. To je pa malo preveč.

Celoten intervju si lahko preberete na spletni strani www.soup.si/kazin/extras.

Smo kot taki individualisti še zmeraj lahko solidarni? To je

navsezadnje lahko tudi edino, kar nam v krizi ostane.

Sama ne izgubljam upanja, ker sem prepričana, da smo še ve-

dno lahko solidarni. Obstajajo različni ljudje in še zmeraj je

del takih, ki niso do skrajnosti egoistični. Seveda jih je vedno

manj, a vendar obstajajo. Grozno se mi zdi že to, da se ta ego-

izem začne že v ranem otroštvu, ko naše otroke vzgajamo v

njem in nato pričakujemo, da bo ne vem kaj. Ti bodo enkrat

peljali naš svet dalje. Ne mi.

Pri tem nimam v mislih le denarne pomoči. Tudi solidarnost

do ljudi, s katerimi sobivamo in za katere morda niti ne

opazimo, da se nahajajo v bistveno slabšem življenjskem

položaju kot mi sami. Pomoč, lepa beseda, gesta, sočutje,

solidarnost – nam to polzi iz rok?Malo pa že. Nikoli ne pozabim poudariti, da nasmeh prav za-

res čisto nič ne stane. Če se nasmehneš, je vse drugače. Ko so

me naši otroci spraševali, kako naj pomagajo, sem jim vedno

odgovorila, da bo ogromna pomoč že njihov nasmeh, prijazna

beseda … Biti prijazen nič ne stane in ne boli, lahko ti pa naredi

lepši dan.

Zakaj vse so lahko naši otroci hvaležnejši?

Seveda gre za ogromne razlike. Pri nas vendarle ni otroka, ki

bi umrl zaradi lakote ali nepitne vode, ki se ne bi mogel umiti

in ki navsezadnje ne bi mogel v šolo. Našim otrokom ni potreb-

no pri petih/šestih letih delati, tolči kamne, iskati diamante v

rudniku, delati na poljih kave in obirati čaja; da ne govorim

o minskih poljih. Poleg tega se lahko z marsičem ukvarjajo.

Moja kritika se dotika tudi tega – ukvarjati se z marsičem. Toli-

38

planetštudentna planetuZeMlja

besedilo

tanja

žuvela

Študenti iz Abottabada se bojijo, da bi v njiho-vo mesto, kjer je bil ubit Osama bin Laden,

lahko prišli teroristi in začeli upor. Abottabad, ki se nahaja le 75 kilometrov stran od glavnega me-sta Islamabada, velja za pakistansko izobražensko mesto, saj premore razvito izobrazbeno infrastruk-turo, veliko število mednarodnih šol, kolidžev, univerzitetnih kampusov in vojaških akademij. Večina šol ima tudi bivališča za študente, ki pri-hajajo iz vseh koncev države.Fareeha Jadoon, lektor tamkajšnje Univerze za inženirstvo in tehnologijo, je povedal: »Ko je Barack Obama naznanil, da so ameriške sile ubile Osamo bin Ladna, najprej nismo mogli verjeti, da se je to zgodilo v našem mestu, ki je znano po izobraževalni dejavnosti in ne po terorizmu. Morda se je Osama ravno zato odločil, da se bo tukaj skril.« Približno štirideset šol in kolidžev se nahaja v enokilometrskem radiju od bin Ladnovega zadnjega skrivališča, kjer je bil ubit.Po tem dogodku se je obiskanost predavanj skoraj prepolovila, veliko študentov pa se je zaradi strahu pred nevarnostjo vrnilo domov, so povedali lokalni prebivalci. »Kar naprej nas kličejo starši študentov, ki jih zanima varnost njihovih otrok, ki študirajo tukaj. Mislimo, da bo ta dogodek imel negativen vpliv na tukajšnje izobraževanje, saj je med študenti in njihovimi starši povzročil občutek nevarnosti. To se lahko v naslednjih letih pokaže kot zmanjšanje števila vpisanih na naše šole,« je povedal Abdul Warhid Mir, vodja enega izmed kolidžev.

Savdska Arabija namerava v sode-lovanju z mednarodno priznanimi

institucijami za učenje na daljavo vzpostaviti e-univerzo in ustvarili okolje, ki bo spodbujalo e-učenje. Na Ministrstvu za šolske zadeve v Savdski Arabiji pravijo, da »učenje na daljavo ni najboljša možnost za vse študente, a služi tistim, ki se na normalno univerzo ne morejo vpisati zaradi geografske razdalje, zaposlitve ali razlike v letih.« E-univerza bo nudi-la širok spekter študijskih programov na vseh stopnjah in nevirtualnim univerzam v Perzijskem zalivu omo-gočala izmenjavo literature, znanja, študijskega materiala in akademske-ga kadra.

Revija International Higher Edu-cation poroča, da se pojavljajo

kritike na račun bolonjskih progra-mov, ki so bili vpeljani v postsov-jetskem svetu. Bolonjska reforma naj bi bila neustrezno prilagojena komunistični zapuščini teh držav.Bolonjski proces predstavlja po-membno orodje v procesu globa-lizacije visokega šolstva in je po Bolonjski deklaraciji pojmovan kot »skupni evropski odgovor na sku-pne evropske probleme«. Nedvo-mno je bil ustvarjen kot odgovor na izzive evropske družbe, ko pa je govor o postsovjetskih državah, se poraja vprašanje, če je to najboljši možni odgovor tudi na njihove te-žave.Glavni težavi, s katerima se sooča-jo te države, sta slaba organizacija in pomanjkanje sredstev v insti-tucijah visokošolskega sektorja. Kot ostanek prejšnjega sistema je sistem visokega šolstva še ve-dno visoko centraliziran, transpa-rentnost njegovega delovanja pa izjemno slaba. Napredek univerz otežujejo tudi avtokratsko vodenje, birokratske težave in velika stopnja korupcije. Profesorji in študenti so velikokrat nemotivirani za delo – prvi zaradi nizke plače in majhne akademske svobode, drugi pa za-radi slabe organizacije, s katero se soočajo v svojem učnem okolju. Veliko študentov se zato odloča za študij in kasneje zaposlitev v tujini. Njihove matične države pa se spo-padajo z begom možganov. Tisti, ki se po študiju v tujini vendarle vrne-jo domov, pa se morajo ponovno in-tegrirati v svoje akademsko okolje ali lokalni trg dela.Zaenkrat bolonjski programi v po-stkomunističnih državah ne morejo polno zaživeti. Če ne bo prišlo do reform, ki bi pripomogle k izboljša-nju akademske situacije v teh drža-vah, se bodo težave še poglabljale.

strah Med študentI IZ aBottaBada ZaradI BIn ladnove sMrtI

države perZIjskega ZalIva: porast vIrtualnIh unIverZ

v postsovjetskeM svetu BolonjskI proces še ne More polno ZažIvetI

Vir: www.universityworldnews.com

39

Univerza na Primorskem v sodelovanju s Kariernim cen-trom Univerze na Primorskem

(KCUP) Koper izvaja projekt Karierno načrtovanje in svetovanje za učinkovit vstop na trg dela (št. OP RCV_VS-11-016). V sklopu projekta so na KCUP za študente pripravili aktivnosti, s kateri-mi bodo mladi pridobili dodatna zna-nja in veščine, ki jim bodo pomagala, da bodo postali bolj zaposljivi, ter jim tako omogočili lažji vstop na trg dela.

Uspešna izvedba okrogle mize in delavnicV marcu so v okviru projekta izvedli okroglo mizo na temo Malo delo. Prava rešitev?, na kateri so gostje razpravljali o konkretnih učinkih zako-na o malem delu na slovenskem trgu dela. Osrednja tema okrogle mize so bile možne težave in prednosti, ki bi jih zakon v predlagani obliki prinesel vsem vključenim v proces malega dela. Študentje so iz prve roke prido-

Več informacij o aktivnostih na: Karierni center Univerze na Primorskem KoperW: www.kcup.siE:info@kcup.siT: 05 662 62 26, GSM: 030 696 228

Bolj ZaposljIvI Za lažjI vstop na trg dela

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007–2013, razvojne prioritete 3: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«.

Za dodatne informacije o projektu:Blanka Palčič, koordinatorica projekta, Univerza na PrimorskemE: blanka.palcic@upr.siT: 05 611 75 08

bili vse potrebne informacije o vplivih zakona o malem delu na trg dela. V aprilu je bila na vrsti brezplačna delavnica Kako se obnašati na zapo-slitvenem razgovoru?, ki jo je izvedel dr. Bor Rozman. Udeležencem je raz-kril veliko drobnih trikov in napotkov, kako suvereno nastopiti na zaposli-tvenem razgovoru. V svoji karieri je opravil že več kot 5.000 zaposlitvenih razgovorov, tako da je udeležencem na primerih iz prakse pokazal, kaj je na razgovoru zelo pomembno in ka-terih napak kandidat ne sme delati. Na delavnici so se kandidati seznanili s pripravo na razgovor, kateri pre-davatelj pripisuje največji pomen za kasnejši uspeh. Spoznali so drobne trike, s katerimi lahko kandidat raz-oroži kadrovika in pri delodajalcu pusti dober vtis, ki mu omogoči več možnosti za zaposlitev. V začetku maja so pripravili brezplačno delav-nico Retorika in javno nastopanje za uspešno kariero, ki jo je izvedla

mag. Barbara Suša. Na delavnici so se udeleženci naučili, kako odpraviti strah in napetost pred nastopi, kako pripraviti zanimivo predstavitev, se ustrezno pripraviti na nastop, moti-virati poslušalce in ohraniti rdečo nit predstavitve. Dodatno so izvedeli, katere so najpogostejše napake pri javnih nastopih in predstavitvah ter kako ovrednotiti in izboljšati nastop.

Različne aktivnosti tudi v maju in junijuV drugi polovici meseca maja pa vse do sredine junija nameravajo v okviru projekta Karierno načrtovanje in svetovanje za učinkovit vstop na trg dela (št. OP RCV_VS-11-016) orga-nizirati vrsto različnih dogodkov s področja kariernega razvoja, in sicer: štiri brezplačne delavnice, okroglo mizo na temo zaposlovanja mladih ter obisk študentov v uspešnem sloven-skem podjetju. Poleg omenjenih aktiv-nostih je študentom na voljo karierno načrtovanje in svetovanje v prostorih KCUP. Natančni datumi aktivnosti bodo objavljeni na spletni strani www.upr.si/studij in www.kcup.si.

40

Zagotovo ste kdaj prI gledanju fIlMa trepetalI oB nevarnIh prIZorIh utaplja-nja, dIrkanja, pretepanja,

Bežanja v plaMenIh … nIste pa poMIslIlI, da jIh ne IZ-vaja Igralec, aMpak kaska-der, kI Igralca v nevarnIh

prIZorIh ZaMenja. kaskader je torej plačan Za IZva-

janje nevarnIh In drZnIh podvIgov, kI jIh IMenujeMo

tudI stunts. tudI v slove-nIjI IMaMo študentko, kI

je skupaj Z očetoM še kako vešča takIh podvIgov.

BesedIlo / vera čIpev

Rok in Tjaša Cvetkov sta prav posebna oče in hči. On je edini kaskader s koncesijo (li-cenco) za filmsko kaskaderstvo v Sloveni-

ji, ona pa njegova najboljša učenka že od malih nog. Zaupala sta nam, kaj jima kaskaderstvo pomeni, katerih podvigov sta se že lotila, zakaj tvegata …

v svetu kaskaderjev …Rok, kako ste začeli kaskadersko pot?Vse se je začelo z »otroškimi neumnostmi«, kot so skakanje, plezanje po drevesih itd. To hipe-raktivnost sem moral nekam vložiti, tako sem nadaljeval z učenjem karateja in zastopal našo nekdanjo državo. Na enem od tekmovanj so me opazili ljudje iz sveta filma, ki so potrebovali film-ske statiste. To je bil moj prvi korak na dolgi poti kaskaderskih podvigov. Z leti sem si nabral veli-ko izkušenj, še posebno od starih jugoslovanskih mačkov kaskaderjev. Veliko zaslug za moje zna-nje ima žal že pokojni kaskader Petar Buntić, ki je zaupal vame in me ogromno naučil.

Koliko kaskaderjev je v Sloveniji? Je zaslužek kaskaderja vreden tveganja?Filmskih kaskaderjev pri nas še nisem srečal, imam pa okoli sebe nekaj fantov, na katere pre-lagam svoje izkušnje. Zanesem se nanje in jim zaupam. Glede zaslužka pa bi rekel, da je vsako delo vredno svojega denarja.

Kaj vse počnete kot kaskader?Kaskaderji počnemo vse, česar si igralci ne upa-jo oziroma nočejo. Skačemo, se pretepamo, uta-pljamo, letimo, streljamo, ubijamo, umiramo …. Najraje se ukvarjam s snemanjem filmov, reklam, koordinacijo in režijo različnih nevarnih prizorov.

Vas je kdaj strah?Ne, drugače bi si izbral kak drug poklic. Strah ni moj prijatelj (smeh).

Katera je najbolj neverjetna, mogoče nevarna kaskaderska točka, ki ste jo do zdaj izvedli?Bilo jih je veliko. Mogoče mi je najbolj v spominu ostal nespora-zum s pilotom helikopterja, saj bi moral počakati na njegov znak za skok v morje. Tako sem se pognal iz 40-ih metrov, namesto 20-ih. Še par dni po padcu me je pošteno peklo telo, vendar se je vse dobro končalo.

Kaskadersko žilico imate v družini …Da, moja dva otroka to potrjujeta. Tjaša je prava mojstrica in me velikokrat spremlja na snemanjih. Alex pa je specialist za motor-je, a se je usmeril na druga pota, v glasbo. Vendar se mi pridruži, ko potrebujem dobrega motorista; 100 % mu zaupam. Oba sta moja najboljša učenca.

Tjaša, ali kot hčerka kaskaderja kdaj ne spiš ponoči? Kako očetovo delo vpliva na družino?Marsikdo bi se to vprašal, vendar sem sama tega navajena od ma-lih nog in očetu popolnoma zaupam. Drugače pa menim, da sva z bratom odraščala v super kombinaciji, saj je naša mama zelo umirjena, pravo nasprotje očetovim nevarnim podvigom. Sama sem zelo vesela in hvaležna, da sem odraščala v taki družini.

Tudi tebe je premamilo kaskaderstvo …Z očetom vedno sodelujeva in si zaupava. Nazadnje sva delala skupaj na projektu Faccia d’Angelo, italijanskem filmu, kjer sem vozila starega ferrarija namesto glavne igralke, divjala sem čez drn in strn. V filmu Slovenka sem visela iz 13. nadstropja, v make-donskem filmu Sekni (Sence) pa sem igrala nosečnico, ki povzroči prometno nesrečo, kjer se avto obrne nekaj milimetrov od mene; avto je seveda vozil moj oče.

Ti pri študiju pridejo kdaj prav kakšne kaskaderske veščine?Marsikdo pravi, da je ironično, vendar študiram Varstvo pri delu (smeh). Seveda mi pomaga, saj imam na sebi vedno osebno varo-valno opremo (smeh).

Je v svetu kaskaderstva težko uspeti kot ženska?Mislim, da je težko. Po mojem mnenju sem v Sloveniji edina. Vsaj do zdaj še nisem srečala nobene punce, ki bi si želela to početi. V Sloveniji kaskaderstvo ni tako razvito, kakor v tujini in ljudje ne poznajo poklica kaskaderja ali stuntmana, pa čeprav je kaskader prisoten v vsakem filmu zaradi varovanja igralcev, prototipov itd.

plačanI Za nevarne podvIge

41

Okoli poldneva se v Ventimigliji, me-stecu ob ligurskem morju, kakšnih 150 kilometrov od Genove, na itali-

jansko-francoski meji, na ličnih balkonih ho-telov in gostišč, pretegujejo turisti. Na žele-zniški postaji potniki pogledujejo na uro in ošvrknejo še vozni red. Kdaj pelje naslednji vlak proti Mentonu, prvem francoskem kra-ju onkraj meje, na poti do famozne Nice? Soroush, 24-letni Tunizijec, si kapo s šiltom povezne globoko čez čelo, da se oči skrije-jo v temi. Policisti, ki stojijo na peronu, ga imajo na očeh. Srepo zrejo vanj. Vlak odpe-lje brez njega. Spet. Tudi na drugi strani, v Mentonu, vlak pričaka kordon policistov, s psi ga gredo prečesavat in iskat slepe potni-ke, begunce.

Soroush nima osebnih dokumentov. Nima začasnega bivalnega dovoljenja. Ima upanje. Pa trdno vero, da je Evropa 21. sto-letja krasni novi svet. Zanj, ki je prek tuni-zijskega pristaniškega mesta Sfax, pobegnil do Lampeduze. Od tam na Sicilijo. In dalje proti Franciji. V Nici ima teto, strica in bra-trance. Govori francosko, kaj mu dopovedu-jejo italijanski policisti, ne razume. Pri njih je bil pred šestimi leti, a ni dobil papirjev za bi-vanje in se je vrnil v domovino. V deželo, ki je konec lanskega leta prva padla v vrtinec revolucij za svobodo. Še nekaj ur bo sedel na postaji. Da bodo vlaki s seboj, vstran vo-zili njegove sanje. Zvečer bo šel nazaj v ga-silski dom na mestnem robu, kjer je Rdeči križ postavil sprejemni kamp. Obljubljajo, da bo za večerjo kordon blue s krompir-čkom. Ekonomski prišleki, priseljenci, ki ne morejo legalizirati svojega lova za lepšim ži-vljenjem tam čakajo, da se jih evropska bi-rokracija usmili. Kruta je, sovražna. Zdaj še bolj, ker politične vrhove vse bolj prepreda strah pred priseljenci.

Globalna kriza je v ljudi pognala strah pred prihodnostjo. Strah, da bodo nek dan v roke dobili delovne knjižice, da bo kruh vse trši. Negotovost je postala neznosno trpko stanje duha. »Prihajajo! Prevzeli vam

bodo službe, ogrožajo vaše pokojnine, cerkve, sim-bol krščanskih evropskih korenin bodo zakrili mi-nareti, islamizacija je na pohodu, temelji stare ce-line in njenih vrednot so pred potencialno nevarno preobrazbo,« kričijo karizmatični jahači kriznega vala in pod praporjem brambovskih zastav etnič-no čistih očetnjav dvigujejo rejtinge radikalnega (nacio)populizma. Frontalni napad na etablira-ne politične elite, na mainstreamovske oblastne strukture, razporejene levo in desno od centra, so poleg tradicionalnega ksenofobičnega instrumen-tarija, uperjenega v tujce, opremili še z antiislamiz-mom. Ta je postal osrednja točka, ki povezuje po-pulistična gibanja, ki so v opaznem vzponu na osi Nizozemska (Stranka svobode Geerta Wildersa)-Danska (Danska ljudska stranka Pie Kjaersgaard)-Švedska (Nacionalni demokrati)-Finska (Pravi Finci Tima Soinija)-Italija (Severna liga Umberta Bossija)-Francija (Nacionalna fronta Marine Le Pen). Na Nizozemskem, Danskem in Švedskem so že del vla-dajoče politike, v desne ekstreme se nagiba tudi Fideszova vlada na Madžarskem, kjer paramilice stranke Jobbik že ustrahujejo Rome. Poleg kseno-fobnih, rasističnih stališč, ki populistične stranke umeščajo na skrajno desnico, so v svoje koncep-te vključili še skrajno leve populizme ob obrambi socialne države, revnih in ponižanih. Njihov prst je uperjen v globaliziran svet, ki mu tempo vse bolj diktira Kitajska, v EU, ki da ni sposobna zaščiti svojega prebivalstva pred agresivnimi priseljenci, ki želijo okupirati tukajšnji kulturni prostor. Zaton levih, socialdemokratskih politik sovpada v dvi-gom populistične desnice, ki je uspela tujce, Njih, prikazati in utrditi v zavesti ljudi kot zajedavce sis-tema socialne države, kot jih je postavila levica, a brez ustreznih varovalk. To je poraz moderne, od-prte politike, to je ujemanje v past brez povratka. Širjenje strahu pred islamom, ki je kot religija po-stal v Evropi vse bolj viden, obenem pa obtežen s »smrtnimi grehi 11. septembra«, ki so jih zagrešile fundamentalistične islamske skupine, je ideologija populistične alianse, ki se formira.

Evropo želi obdati z zidom. Jo zapreti z že-leznimi vrati. Sredinska politika izgleda šokirana, brez odgovora, sama se premika v ekstreme, na te-ren, kjer jo bodo populisti porazili. Soroush, Evropa, v katero si prišel, je drugačna kot tista, ki si jo sa-njal, gledal po teve, na reklamah. Postaja konti-nent strahu.

Krasna nova Evropa – KontinEnt strahu

besedilo

MatIja

stepIšnIk,

novinar

večera,

kolumnist

studia city

koluMna

polItIčno nekorek-

tnI

42

Obama – Osama 1 : 0. Pa čeprav po podalj-ških. ZDA so po skoraj desetih letih dočaka-le svoje maščevanje. Prvega izmed

teroristov je premagal prvi temnopolti pred-sednik. Obama in Osama: njuno ime zveni tako asonančno podobno. Tako podobno, da so na Murodchovem Foxu v preveliki ihti in vznemirjenosti takoj potem, ko je novica zaokrožila svet, za mrtvega razglasili kar Obamo.

Obama – Osama 1 : 0. Obama je tako enkrat za vselej odbil vse zlonamerne jezike, ki so govorili o njegovih arabskih koreninah. V volilni kampanji 2008 so razpredali, kako bo lahko Ameriki predsedoval nekdo, ki ima že v samem imenu toliko terorističnih klic. »Obama se od Osame razlikuje samo po eni črki, pa če je lahko še bolj nesrečen, njegovo drugo ime je Husein,« so govorili najbolj za-grizeni nasprotniki zdajšnjega predsednika.

V nekoliko drugačni različici so podob-ni očitki začeli prihajati na dan tudi v prete-klih tednih: »Od kod hudiča se je ta Barack Husein Obama vzel? Iz katerega skritega afriškega kota, nekje Bogu za hrbtom?« je bil glasen Donald Trump s prikimavanjem nekaterih čajankarjev. Obama jim je za hladno predjed, kakršno mora biti mašče-vanje, serviral rojstni list, na katerem piše Honolulu – Havaji – ZDA. Ampak to je bilo samo za osebno zadovoljstvo. Glavna jed, ki je še kako vroča, je bila ameriškim drža-vljanom postrežena 1. maja v poznih nočnih urah. Na pladnju jim je bila prinešena glava prvega sovražnika ZDA in celotnega sveta. Metaforično seveda. Bin Ladnova smrt je za ponovni zagon ZDA nekaj najboljšega, kar se je Američanom lahko zgodilo. To, da je navdušena množica pred Belo hišo v po-znih nočnih urah začela spet vpiti dolgo po-zabljeno geslo »Yes, we can«, je samo po sebi zelo povedno. In Obama, ki je mojster v mar-ketinških prijemih, si boljšega predvolilne-ga oglasa ni mogel zaželeti. Njegov nastop pred kamero z besedami: »Hej, dragi sodrža-vljani! Ubili smo ga!« je zelo verjetno zmago-viti udarec za volitve v naslednjem letu, če-prav se volilna kampanja še sploh ni začela. Ampak vse to je dokaj logično!

Obstaja še druga plat Osamove usmrtitve, ki bo za Obamo morda še bolj ugodna. Zmaga nad Bin Ladnom sicer še zdaleč ne pomeni zmage nad tero-rizmom: Al Kajdine celice bodo zaradi svoje finanč-ne in vojaške samostojnosti zlahka preživele smrt vr-hovnega vodje, na simbolni ravni pa odpira Obamovi politiki številna vrata, ki so bila doslej trdno zaprta. Mehki Obama je dokazal, da se zna soočiti s teroriz-mom, celo brez potrebe vojaških posegov. Za prijetje Bin Ladna ni bilo potrebno napasti Pakistana, dovolj je bilo tja poslati specializiran vojaški odred in obve-ščevalno službo. Nobene postranske škode. Zaradi tega bo Obama odslej tudi v javnosti imel veliko ve-čjo pogajalsko moč za ostale svoje predloge v zvezi z bojem proti terorizmu, ki jih je zagovarjal že od za-četka mandata. Gre predvsem za dva ukrepa: izpra-znitev Guantanama in odpoklic ameriških vojakov iz Afganistana. Prva od dveh potez je bila napove-dana kot prvi Obamov ukrep po izvolitvi: a se je za-taknilo. Kam pospraviti teroriste, kako z njimi ravna-ti. Ker drugih rešitev ni bilo, so Američani nazadnje začeli iskati možnosti za izselitev guantanamovskih talibanov v tujino (v našem DZ je ravno v tem obdo-bju v obravnavi Zakon o tujcih, posledica slavnega Pahorjevega fototermina pri Obami). Usmrtitev Bin Ladna bi lahko sprožila v ameriški javnosti nekoliko večje razumevanje za Obamovo predvolilno obljubo, tako da bi nekaj zapornikov celo lahko obdržali v na-vadnih zaporih znotraj ZDA. Obama bo v naslednjih mesecih nedvomno zaigral na to karto in vprašanje je, ali mu ne bo res uspelo. Drug pomemben dose-žek, ki ga bo skušal Obama doseči na valu množič-nega navdušenja, je čim hitrejši odpoklic ameriške vojske iz Afganistana. Že pred usmrtitvijo Osame je bil začetek odhajanja ameriških vojakov predvi-den za letošnji julij, dokončno slovo od Afganistana pa predvideno za leto 2014, ko bo Obama (to lah-ko predvidevamo) že trdno sredi drugega manda-ta. Tudi ta cilj je danes, le nekaj dni po Bin Ladnovi usmrtitvi, še kako na dlani.

Skratka, po uspehu z izpeljavo zdravstvene re-forme (čeprav je tukaj še nekaj nerešenih zank) in po ponovnem zagonu gospodarstva (lani je ameri-ški BDP zrasel za 3 %, letošnja napoved pa govori celo o slabih 4 %), je Bin Laden tretji veliki Obamov uspeh, tokrat v zunanji politiki. Mehki in neodločni Obama je nazadnje pokazal zobe in to mu bo olajša-lo pot do njegove prvotno načrtovane zmerne zuna-nje politike.

Ja, res si ni težko predstavljati, kako si Obama danes veselo žvižga v ovalni pisarni: »Been Laden!«

Obama – Osama 1 : 0

besedilo

andrej

černIc,

podiplomski

študent

ameriških

študij,

sodelavec

novega glasa

koluMna

ja, jutrI BoM

43

štu-dent-

skIlonec

besedilo

BarBara

janaškovIč

Izdelajo ga čebele Apis mellifera iz nektarja ali mane tako, da ga najprej

naberejo in predelajo z določenimi lastni-mi snovmi, ga shranijo, posušijo ter naza-dnje pustijo dozoreti v satju. Dozorel med nato čebelar pobere in ga embalira.

VRSTE MEDUPonavadi je med poimenovan po rastli-ni, na kateri so čebele nabirale nektar ali mano. V osnovi lahko gre za cve-tlični med ali nektar, ki je pridobljen iz nektarja cvetov, kot so npr. akacijev, ajdov, sončnični med, med oljne ogr-ščice, delno pa tudi lipov in kostanjev med. Poznamo pa tudi med iz mane ali gozdni med, ki je pridobljen predvsem iz izločkov žuželk na živih delih rastlin. Mana je sicer živalski izloček, vendar ni produkt presnove insektov, temveč gre za ostanek drevesnih sokov. Sem uvrščamo gozdni med, kot so hojev, lipov in kostanjev.

SESTAVA MEDUMed je sestavljen iz različnih sladkorjev, predvsem iz fruk-toze in glukoze ter iz drugih snovi, kot so organske kisline, encimi, vitamini, barvila, flavonoidi in fenolne spojine. Prav snovi, ki so v medu v manjših količinah, so odgovorne za senzorične lastnosti, torej za barvo, vonj, okus in aromo po-sameznih vrst medu. Barvna paleta medu je zelo široka in sega od skoraj brezbarvne do temno rjave. Tudi konsisten-ca medu je različna, od tekoče do popolnoma kristalizirane oblike. Kristaliziranega utekočinimo tako, da ga segrevamo v vodni kopeli, pri čemer moramo paziti, da temperatura segrevanja na preseže 40 °C, ker bi s tem uničili vse bioak-tivne snovi, ki se nahajajo v medu.

SLOVENSKI MEDEvropska unija omogoča vsaki članici, da vzpostavi ustre-zen sistem, s katerim lahko zaščiti posebne kmetijske pridelke oziroma živila, ki se od sorodnih razlikujejo po določenih značilnostih zaradi tradicionalnega načina pri-delave oziroma predelave ali tradicionalne sestave. Poleg tega so lastnosti zaščitenih kmetijskih pridelkov oziroma živil izključno ali bistveno posledica geografskega okolja, iz katerega izvirajo. In nenazadnje so vsi zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila pod strogim nadzorom neodvisnega certifikacijskega organa.Zaščiteno označbo porekla nosita tudi Kočevski gozdni med (vrste medu so hojev, lipov, smrekov in gozdni med) in Kraški med (tipične vrste glede na čebeljo pašo so re-šeljika, divja češnja, akacija, cvetlični s travniško kaduljo, kostanj, hrast, lipa, ajda, žepek in bršljan).

UPORABA MEDUV kulinariki nas lahko med spremlja od ranega jutra do poznega večera. Žlička medu v čaj ali preprosto namazan na kruhu za dobro jutro, vrsta kulinaričnih specialitet z medom v raznih kombinacijah, ki razvajajo naše brbončice čez cel dan, in zvečer preden zaspimo kozarec toplega mleka z žličko medu za prijeten spanec. Ko nas velikokrat pestijo razni nahodi in prehladi, nam bo topel čaj z medom vsekakor olajšal težave. In nenazadnje nas bo med kot lepotilno sredstvo, ki se uporablja v obliki raznih mask in krem za telo, še polepšal.

MEDENI ZAJTRKPotrebujemo: 2 žlici medu, posneto skuto, jabolko, žlico limoninega soka, 2 rezini kruha iz polnovredne moke.Priprava: skuto dobro razmešamo z medom. Jabolko operemo, osušimo in nastrgamo. Takoj ga pokapljamo z limoninim sokom in vmešamo v zmes skute ter medu. Na-mažemo na rezini kruha in ponudimo s čajem.

Med je eno najstarejšIh nara-vnIh žIvIl, poZnan tudI kot tekoče Zlato alI ZlatI elIksIr. po odkrItju njegove sladkoBnostI In predvseM ZdravIlnIh lastnostIh ga ljudje že tIsočletja upo-raBljaMo ne saMo prI prIpravI hrane In pIjače, aMpak tudI prI prIpravI naravnIh ZdravIl In lepotnIh IZdelkov.

slovenskI Med – od cvetlIce do žlIce

Viri in literatura:Uradni list RS, št. 31/2004. Pravilnik o medu, stran 3611Meglič, M. Čebelji pridelki: pridobivanje in trženje. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije, 2004Kovič, P. Alternativna kuhinja. Založba Quatro d.o.o.: Ljubljana, 2004Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Ljubljana, 2007

44

besedilo

ana cukIjatI

foto

MarIja

faBIjan

poto-pIs

Navdihujoča izNajdljivost iN skromNost ukrajiNcevtudI vZhodne evrope se še vedno držI kar nekaj stereotIpov In ko sMo se odpravljalI na petdnevno odpravo v ukrajIno, sMo jIh tudI saMI naštelI na prste ene roke, a na cIlju sMo ugotovIlI, da se je treBa včasIh odpravItI v šIrnI svet ter stereotIpe ovrečI alI potrdItI kar na lastne očI In ušesa. Manj raZvIta država, lepe ženske, revščIna, vodka – to še Zdaleč nI vse, kar naM je ukrajIna dala, nudIla In pokaZala oB našeM oBIsku te gosto-ljuBne vZhodnoevropske države. navdušIla nas je v vseh pogledIh, predvseM pa Zato, ker se je čas taM ustavIl In je dežela Zelo podoBna našI – pred petdesetIMI letI. nIkoMur se nIkaMor ne MudI, pre-prostost In skroMnost pa odlIkujeta slehernega ukrajInca, kI se sIcer ne sMejI velIko, je pa Zelo doBrega srca In IZredno gostoljuBen.

kulturne ZnaMenItostI s tIpIčno arhItekturno Zasnovo.

poklon ukrajInskeMu heroju.

raZnolIkost v verskI raZdelItvI Zahteva velIko cerkva.

45

Največja v EvropiBeseda ukrajina je znana že nekaj stoletij, po-meni pa mejo oziroma mejno območje. Tudi ozemlje države Ukrajina je nekoč veljalo za kri-žišče med Baltikom in Črnim morjem, s čimer je predstavljalo mejo med Evropo in osrednjo Azijo. Sprva je označevalo mejno pokrajino s stepo, ki je postavljala ločnico med stalno na-seljenimi in nomadskimi ljudstvi, po več stole-tjih pa je to območje postalo stičišče različnih interesov (poljskih, litovskih, ruskih, tatarskih in otomanskih), kar je pustilo sledi tudi v kulturi in načinu življenja prebivalcev Ukrajine, verje-tno pa je imela največji vpliv nanjo prav Rusija. Večkrat pozabimo, da je Ukrajina, katere povr-šina meri 603.000 kvadratnih kilometrov (pri-bližna velikost površine tridesetih naših držav), največja evropska država. Njeno glavno in tudi največje mesto pa je Kijev. Leži v Vzhodni Evropi in na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Ru-sijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa kar na pet držav: Poljsko, Slovaško, Moldavijo, Romunijo in Madžarsko. Upravno je razdeljena na štiriin-dvajset pokrajin, dve mestni občini z regionalnim statusom ter eno avtonomno republiko. Med sko-raj 50 milijoni prebivalcev najdemo približno 74 % Ukrajincev, 22 % je Rusov, preostanek pa zasedajo druge etnične skupine. V času Sovjetske zveze je Ukrajina veljala za eno najbolj razvitih, a tudi zatiranih in izkoriščanih dežel, ena izmed večjih gospodarskih katastrof pa je bila gotovo nesreča jedrske elektrarne v Černobilu.Kulturna raznolikost Ukrajincev se kaže v velikem številu etničnih skupin in v delitvi države na vzho-dni in zahodni del. Na zahodnem delu prevladuje prebivalstvo ukrajinske narodnosti, na vzhodnem pa rusko prebivalstvo, ki tvori močno manjšino. Uradni jezik je sicer ukrajinščina, vendar pa se ta ne govori v vseh predelih države, zanj je značilno tudi veliko število narečij. Ukrajinci ne obvladajo dobro svojega jezika in se med seboj pogosto pogovarjajo tudi v ruščini. Za potrebe poslovanja se praviloma uporablja izključno ruski jezik. Angleščino povečini obvladajo le mlajši in deloma tudi državni uradniki, pri starejših generacijah pa ne moremo pričakovati znanja tega jezika. Po nekaj poskusih uporabe me-šanice ruskega in slovenskega jezika ter mnogih kretnjah, smo se na našem potovanju zelo dobro sporazumeli, na koncu pa ugotovili, da nas Ukrajin-ci najbolj razumejo, če se ne trudimo govoriti preveč knjižne slovenščine, ampak ostanemo zvesti svojemu narečju. Prav na ta račun smo se na naši poti veliko presmejali in izredno zabavali.

Cilj: TernopilPisal se je mesec november, ko je v domačih krajih zima že pokazala svoje prve zobe. Zato smo seveda v prtljago dodali kar nekaj zimskih oblačil in upali, da v Ukrajini še ni snega ali zelo nizkih temperatur, ki so v tem času značilne za Vzhodno Evropo. Naša odprava proti mestu Ternopil (tudi Ternopol), enemu največjih krajev v vzhodni Ukrajini, se je začela pozno popol-dne, ko smo iz Nove Gorice z avtobusom krenili na pot

proti Štajerski. Nepozabna avantura tega potovanja se je

pričela še pred Mariborom, ko so policisti ob kontroli vo-

zila ugotovili, da nimamo urejenih vseh dokumentov za

nadaljevanje vožnje. Tako smo morali počakati na drug

avtobus in naše potovanje podaljšati za nekaj ur. Ko smo

okoli polnoči le krenili spet na pot in kmalu nato prečkali

madžarsko mejo, je bil svet takoj lepši. O policijskih kon-

trolah ne duha ne sluha, z nočno vožnjo skozi madžarsko

prestolnico pa smo imeli priložnost spoznati Budimpešto

v vsej svoji lepoti poznih večernih ur. Enakomerna vožnja

po urejenih avtocestah naše vzhodne sosede nas je zazi-

bala v nič kaj udoben avtobusni spanec …

Ukrajinska avtoritetaPredramilo nas je kričanje ukrajinskih carinikov. Pogled

nanje, kako v visokih škornjih, debelih plaščih in kučmah

na glavah z rokami mahajo in narekujejo ukaze voznikom

tovornjakov, avtobusov in avtomobilov, nas je popolno-

ma prebudil in nam pognal strah po žilah. Prestrašeni in

prebledeli vozniki pa so nam dali vedeti, da z ukrajinski-

mi cariniki ni dobro češenj zobati. S sklonjenimi glavami

so se postrojili v vrsti za pregled dokumentov, potniki

pa smo na zeleno luč za vstop v državo čakali približno

dve uri. Schengenski režim se na madžarsko-ukrajinski

meji konča in tako ukrajinski cariniki izvajajo poostren

nadzor nad vstopom v njihovo državo in s strogimi po-

goji vzbujajo strahospoštovanje ter

tako ohranjajo avtoriteto in oblast.

Takoj, ko so po nadaljevanju vožnje

carinske hišice ostale za nami in

čudovita karpatska pokrajina ter

ukrajinsko podeželje pred nami, je

bil strah pred ukrajinskimi oblast-

mi pozabljen, a začela se je druga

oblika pekla – slabe ceste, ki po

ovinkasti in vzpenjajoči se poti

prečkajo Karpate ter otežujejo

hitrejše napredovanje potovanja.

Razgled je bil ob tem sicer čudovit,

zlasti zaradi reliefa in rastja, ki nas

je spremljalo. Pogled na nedokon-

čane hiše in pusto okolico pa nam

je potrdil stereotip o revnejših pre-

bivalcih Ukrajine na podeželju. Ob

bojazni pred policijskimi kontrola-

mi in visokimi kaznimi za preko-

račenje dovoljene hitrosti nam ni

preostalo drugega, kot da vozimo

po prometnih predpisih. Tako nam

je približno 100-kilometrsko zračno

razdaljo od državne meje pa do

mesta Ternopil uspelo prevoziti v štirih urah. Pozno

popoldne naslednjega dne smo prispeli do težko priča-

kovanega prenočišča, želja po ogledu mesta in okušanju

lokalnih dobrot pa nam ni dala miru. Zato smo se najprej

okrepčali.

Raznovrstne kulinarične dobrote

Med kulturnimi posebnostmi Ukrajine zaseda visoko

mesto pestra kulinarična ponudba, ki je pomemben del

njihove kulturne podobe. Domačini priporočajo jed va-

renyky, včasih znane pod imenom halusky, ki velja za

raZnolIkost v verskI raZdelItvI Zahteva velIko cerkva.

46

daleč najbolj priljubljeno ukrajinsko jed. To je vrsta krompirjevih

cmokov, ki jih ponudijo s sirovo ali mesno omako. Vsem dobro

znan je tudi boršč, katerega glavne sestavine so pesa in razna

druga zelenjava ter goveje ali svinjsko meso. Okusne so tudi ra-

zne vrste kruha in sladice. Znamenitost ukrajinske kulinarike so s

starodavnimi motivi okrašena in pobarvana jajca, imenovana pi-

sanke (pysanky). Sicer pa tamkajšnja kuhinja temelji na naravnih

okusih in preprostih sestavinah, med katerimi prevladujejo žita,

krompir in zelje, poleg tega pa je razširjena uporaba govedine,

svinjine, perutnine in rib. Na svoj račun pridejo tako vegetarijanci

kot ljubitelji mesnih jedi. Sladice so po navadi bogato nadevane z

medom in sadjem, večinoma s češnjami in slivami, ki so pogosto

zapečene v sladki kruh. Znani so po tipičnih ukrajinskih palačin-

kah, ki jih postrežejo s skuto, sadjem ali čokolado ter nepo-

grešljivim medom. So prava energijska bomba za zajtrk za

dober začetek delovnega dne.

Dežela z verjetno najstarejšim voznim

parkom na stari celiniKo sem pred nekaj leti večkrat zapovrstjo obiskala Srbijo in

se nostalgično spominjala bivše skupne države izpred dvaj-

setih in več let (kolikor se je pač spominjam) ob pogledu na

tamkajšnji vozni park s številnimi avtomobili znamke zasta-

va in drugih, ki so zaznamovale osemdeseta leta prejšnjega

stoletja, so mi zatrjevali, da ima Srbija enega najstarejših

voznih parkov v Evropi, saj jim zahodnoevropske države od-

služena vozila javnega prometa pošljejo skorajda v dar. A ob

prečkanju madžarsko-ukrajinske meje sem takoj ugotovila,

da temu še zdaleč ni tako. V Ukrajini najdemo vse modele av-

tomobilov znamke lada, tudi tiste izpred petdesetih letih in

pa najnovejše modele, ki so razstavlje-

ni v mnogih večjih trgovskih centrih.

Srečamo tudi druge znamke vozil, ki

jih na naših cestah nismo videli že več

desetletij. Tovorna vozila so takšna kot

v sovjetskih filmih, iz njihovih izpušnih

cevi pa se v zrak valijo veliki oblaki go-

stega črnega dima. Prav zaradi tega se

nad tamkajšnjimi mesti zadržujejo ve-

čje količine smoga, ki je zlasti pozimi

zdravju zelo škodljiv.

Potep po mestuVožnja skozi ukrajinske vasi in mesta

nam je omogočila površinski vpogled

v ukrajinsko kulturo in navade. Poko-

pališča na vrhu gričev krasi na stotine

plastičnih rož in vencev živih ter fluo-

rescentnih barv. Pogrinjki so zelo čipkasti, zavese krasijo mnogi volančki

in naborki, krvavo rdeč žamet je prisoten povsod in simbolizira moč ter

temperament. Sprehod po mestu pa nam je pomagal pobliže spoznati

tudi številne znamenitosti, cerkve, arhitekturni slog in navade iz vsakda-

na. Ukrajinke gredo v mesto po vsakdanjih opravilih v čevljih z vrtoglavo

visoko peto, a s hojo v njih nimajo prav nobenih težav. Njihov stil oblače-

nja pa izstopa zlasti zaradi vpadljivih živalskih vzorcev ter zlate in srebrne

barve v neomejenih količinah. Socialni sloji so tam veliko bolj opazni in

prepoznavni kot pri nas. Na osrednji mestni tržnici po zelo ugodnih ce-

nah prodajajo oblačila in obutev iz druge roke (čeprav bi po pozornejšem

ogledovanju ugotovili, da gre za četrto ali peto roko), ki je bila v našem

delu Evrope modna skorajda deset let nazaj. Na drugi strani ceste pa v ve-

likem nakupovalnem središču ne manjka pestre ponudbe zadnjih modnih

trendov oblačil, obutve, sodobne tehnike in drugega po zasoljenih cenah.

eden od redkIh arhItekturnIh BIserov.

poklon knjIževnostI.

noBenega navala na šopIng.

dolga je pot do avto odpada.

47

Mnogo cerkva in delavnih ljudiKljub težkim razmeram v preteklosti so Ukrajinci

vztrajno gojili ter uspeli ohraniti svojo kulturo. Nji-

hova sedanja kulturna podoba je rezultat tisočletnih

vplivov vzhodnega in zahodnega sveta. Raznolikost

se kaže tudi v verski razdelitvi, saj v Ukrajini najde-

mo pripadnike ukrajinske, grške in ruske pravoslavne

cerkve, prav tako pa tudi katolike in Jude. Ukrajinci

veljajo za nepopustljive in delovne ljudi, obenem pa

so znani po vljudnosti in gostoljubnosti do tujcev.

Skozi stoletja je bila odločilna njihova medsebojna

povezanost, kar se danes kaže v njihovi radodarno-

sti in prijaznosti. Ljudje so po vsem hudem, kar jih je

doletelo med obema vojnama, dognali, da se lahko

zanašajo le nase in na svojo iznajdljivost. Ob tem so

zelo previdni pri sklepanju prijateljstev in ohranjajo

distanco do neznancev. Ko pa te uspejo vsaj malo

spoznati, popustijo zavore in se hitro spoprijateljijo.

Po obedu sledi druženje, najpogumnejši pa se radi po-

izkusijo na plesišču bodisi v modernih ali ukrajinskih

tradicionalnih plesih. Ukrajinski ljudski plesi so pogo-

sto spremljani z glasbo, njihove teme pa so povezane

s sezonskimi rituali in opisujejo kompleksno vaško

življenje, na primer molitvene rituale, praznovanje

prihoda pomladi in uprizarjanje dvorjenja. Najbolj

znani so gotovo kozaški plesi. Kozaki so bili v šestnaj-

stem in sedemnajstem stoletju izjemno pomembni za

vzpostavljanje in ohranjanje ukrajinske kulture, njiho-

vi plesi pa so danes izjemno popularni in jih izvajajo

tudi izven ukrajinskih meja. S plesom je tesno povezana še glasba, ki

ima v Ukrajini prav tako dolgo tradicijo. Osrednja instrumenta sta iz

družine lutenj, in sicer kobza ter njena sodobnejša različica bandura,

ki velja za enega izmed nacionalnih simbolov.

Seveda v Ternopilu nismo zamudili dvodnevnega spektakla svetov-

nega plesnega prvenstva, zaradi česar smo v Ukrajino sploh prišli …

Polni vtisov …… iz te navdihujoče in nenavadne vzhodnoevropske države smo po

treh dneh krenili na dolgo pot proti domu ter se psihično že pripravili

na vnovično večurno čakanje pri prečkanju meje. Za sabo pa pustili

največjo evropsko deželo, ki nas je za nekaj dni gostoljubno sprejela

in dovolila, da pobliže spoznamo zanimivo ukrajinsko zgodovino, kul-

turo ter tamkajšnje navade preprostega ljudstva. Slednje nam je že ta-

koj ob vstopu v državo dalo vedeti, da je njihov osrednji način življenja

iznajdljivost. Ta navada ali pa kar obrt je bila današnjim generacijam

Ukrajincev že položena v zibko, saj so morali biti kot ljudstvo večkrat

v svoji zgodovini iznajdljivi, da so ohranili samostojnost in avtono-

mnost ter se tako otresli nasprotnikov in sovražnikov. Danes se vsak

med njimi znajde na svoj način: na ulici prodaja mačje ali pasje mladi-

če, peče koruzo ali slane štručke, plete volnene kape in šale … »Kdor

je iznajdljiv, naj se izkaže,« pravi italijanski pregovor, ki vsekakor drži

za Ukrajince, pa četudi nimajo veliko skupnega z romanskim svetom.

Vreme nas v času odprave v Ukrajino ni presenetilo, zato so bila zim-

ska oblačila povsem odveč. Spremljalo nas je sicer tudi sivo vreme,

a temperature so bile prijetne jesenske in od nas niso zahtevale de-

belih plaščev, škornjev in kučem, kar tvori uniformo strogih ukrajin-

skih carinikov, ki nam bodo verjetno najbolj ostali v spominu s tega

popotovanja.

Tudi na sončni strani Alp ima-mo nekaj takih festivalov, ki so že kar tradicionalni. V

mislih imam predvsem vsem zna-na Rock Otočec in Festival Lent, ki vedno navdušujeta z bogatim programom in zvenečimi imeni. Če le malo pobrskate po internetu, boste hitro ugotovili, da Slovenija premore veliko več kot le omenjena festivala. Festivalsko dogajanje

pri nas je zelo pestro, skoraj vsak večji kraj ima svoj festival. Idejno se ločijo med seboj in lahko za-dovoljijo različne okuse: obiščete lahko glasbene, filmske, gledališke, književne, plesne festivale, pa tudi take, ki združujejo več vidikov umetnosti. Festivali ponujajo razno-vrstne kulturne užitke, poseben čar poletnih festivalov je tudi v tem, da potekajo na prostem.

ne ZaMudIte ...Festival Lent: Tudi letos bo ma-riborsko dravsko nabrežje postalo živahno, kulturno in družabno središče, utripajoče v ritmih vsega sveta. Festival Lent se z več kot štiristotimi različnimi prireditvami in s približno pol milijona obisko-valcev letno uvršča med največje tovrstne festivale v Evropi. Tudi le-tos bo potekal 24. 6. 2011–9. 7. 2011 v Mariboru, za dogajanje pa bodo skrbeli: Jim Cliff, Monster magnet, Asian dub foundation, Black Stone Raiders, Folk art, Vlatko Stefano-vski in še mnogi drugi. Več o festi-valu na: www.festival-lent.si.Metal camp: Vsi ljubitelji metal glasbe bodo lahko letos zopet po-

črnili Tolmin. Metal camp bo letos potekal 11. 7.–17. 7. 2011 in podlegel zvokom skupin, kot so Accept, Achren, Airbourne, Alestorm, Amorphis, Arch Enemy, Ava Inferi Avatar … Več o Metal campu na: www.metalcamp.com.Rock Otočec: Tudi letos bo izved-ba festivala potekala na idilični lokaciji ob reki Krki, med 1. in 3. julijem. Po besedah organizatorjev pa naj bi bil letos rock Otočec naj-močnejši. Pričakuje se rock skupi-no The Subways, Guano Apes, The Toasters ter še pet tujih in preko 30 slovenskih skupin. Več o festivalu na: www.rock-oto-cec.com.

festIvalI Malo drugače Prav je, da poleg medijsko najbolj izpostavljenih festivalov izposta-vimo še nekaj drugih, ki si jih je vredno pogledati. Za vse ljubitelje jazz glasbe poteka 29. 6. 2011–2. 7. 2011 Jazz festival Ljubljana. Bled bo zopet gostil tradicionalni mednarodni glasbeni festival 1. 7. 2011–31. 7. 2011. Festival idrijske čipke bo potekal 17. 6. 2011–19 .6. 2011. Grossmannovega festival filma in vina se lahko udeležite v Ljutomeru 27. 7. 2011–2. 8. 2011. V Kopru bo potekal Mednarodni fol-klorni festival – MIFF, in sicer 6. 7. 2011–10. 7. 2011. Bohinjska Bistrica pa bo gostila mednarodni festival alpskega cvetja, ki se ga lahko ude-ležite 21. 5. 2011–4. 6. 2011.Več informacij najdete na http://www.slovenia.info. Dolgčas zagotovo ne bo!Kje je čar poletnih festivalov?

49

festIval-ManIjače že na velIko raZMIšljate o počItnIcah In dopustu, nI

treBa BItI slaBe volje, v prI-Meru, da Boste ostalI doMa.

počItnIce sI lahko požIvIte Z oBIskoM katerega od doMačIh festIvalov alI prIredItev, kI

vsako leto prIvaBljajo ljudI od doMa In drugod.

neja dakskoBler, FAMNIT Koper: »Menim, da so festivali v Sloveniji glede na razmere zelo uspešni. Posebno všeč mi je, da so zelo razgibani in da so tako za starejšo kot mlajšo populacijo. Veliko festivalov se udeležujejo tudi tujci, kar kaže na to, da smo uspešni, saj to pripomore tudi k naši prepoznavnosti.«

karMen horvat, FHŠ Koper: »Obožujem tovrstne prireditve, ker takrat po navadi ne mislim na nič, sprostim od-večno energijo in plešem do onemoglosti. Všeč so mi različni partiji, ker tam spoznaš nove ljudi, ki so podobnega mišljenja kot ti; vsi se pridejo imet res fajn ...«

andreja kovačec, FHŠ Koper: »Festivali so vedno odlična popestritev. Tako na primer festival Lent prebudi Maribor, veliko se dogaja, prireditve so zelo zanimive, tudi ker nastopajo tuji umetniki. Super je, ko se lahko sprehajaš ob zvokih dobre glasbe.«

jerca dakskoBler, PEF Koper: »Mislim, da je v Sloveniji kar nekaj festivalov in vsak lahko najde kaj zase. Sama sem se nekaterih udeležila in je bilo prav super, dobra glasba, družba, odličen ambient pa doda še piko na i festi-valu. Škoda, da se nekateri ukinjajo, in še dobro, da so odlični festivali tudi čez mejo.«

BesedIlo / Blažka drole

66 let po kapitulaciji naci-stične Nemčije je njen signifikanten simbol klju-

kastega križa še vedno v obtoku, tokrat kot popkulturni element, ki je z izgubo svoje funkcionalne (ide-ološke) vrednosti pridobil na estet-ski, kar priča vedno znova uporaba le-tega v delih sodobne umetnosti. S tem je postala svastika le eden izmed praznih označevalcev, ki s svojo nevsebinskostjo povzročajo zmedo v permisivno navdihnjeni liberalni demokraciji. Na eni stra-ni imamo še živeče ljudi, za katere prvotni pomen znaka (kot logotipa in emblema nacistične ideologije) zadeva njihovo osebno preteklost, na drugi strani pa potrošniški ka-pitalizem, ki v imenu demokracije zagovarja svobodo izražanja, v ko-likor le-ta koristi fluidnosti potrošni-ške logike. Splošno stanje družbe

vsekakor izraža miselnost, da se šele z razvrednotenjem simbolov preteklih ideologij, z njihovim mno-žičnim reproduciranjem in tako re-duciranjem v objekt kapitalistične potrošnje lahko dokončno rešimo njihovega ideološkega naboja. Če se zgoraj omenjena peščica ljudi, ki jih to osebno zadeva, s tem ne more lahkotno sprijazniti, toliko slabše zanje. Takšno stanje je seveda nor-malno v svetu, kjer se vrednote me-njujejo tako hitro, da se ne uspejo obdržati niti eno generacijo.

Plakat, ki je v času velike retrospek-tivne razstave Ausstellung Laibach Kunst Perspektive (Umetnostna galerija Maribor; 24. 2.-14. 4. 2011) polnil mariborske ulice, predstavlja porcelanasto skodelico s svastiko, po zgledu posodja, ki ga je nacistič-na elita uporabljala v času tretjega rajha. Skodelica naj bi se nanašala na znano Laibachovo sliko iz leta 1982, kjer so enega najprepoznav-nejših motivov iz slovenskega sli-karstva, Kofetarico Ivane Kobilice, priredili tako, da se na skodelici v vprašanju pojavi črn Malevichev suprematistični križ, ki so si ga Lai-bachi že na začetku prisvojili za svoj zaščitni znak. Najbolj subverzivna gesta tega dejanja je seveda izha-jala iz dejstva, da znak močno spo-minja na totalitarno politično iko-nografijo, četudi to (še) ni! Dejstvo, da je bilo prikazovanje nacistične svastike v tem času prepovedano, je bil samo še dodaten razlog za zbujanje nelagodja ob prisvajanju ikonografije, ki je v splošnem druž-benem stanju 80-ih let spominjala na nekaj, kar se vzporeja z ultima-tivnim izvirom zla, še posebej, če se ga aplicira na nacionalni za-klad (motiv kofetarice). Vprašanje je, kako je skodelica iz sodobnega plakata za retrospektivno razstavo Laibachov povezana s skodelico iz leta 1982. Prva razlika je vsekakor ta, da je na skodelici Malevichev križ zamenjal znak, na katerega se

BesedIlo / MonIka vrečar

laIBach ≠ ljuBljana,svastIka ≠ nacIZeM

je ta (v umetnosti Laibachov) sub-verzivno nanašal, in sicer kljukast križ. Druga sprememba pa je ta, da je kofetarica odložila skodelico, ki je sedaj predstavljena sama zase, izven vsakega kontekstualnega okvirja, natanko v skladu s stanjem komodificiranih objektov sodobne potrošnje. Tretja, nemara najzani-mivejša nadgradnja te spremembe namembnosti znaka pa je, da je bila kot spremljevalni del razstave Laibachov v preddverju galerije postavljena stojnica, kjer so se pro-dajali različni uporabni predmeti potiskani z Laibachovskimi motivi, med njimi tudi ikea style keramična skodelica z motivom kljukastega križa. Če se tega dejstva lotimo s slovensko nostalgično zavestjo o re-volucionarnem naboju, bi to lahko interpretirali kot še eno subverziv-no gesto kolektiva Laibach, tokrat usmerjeno proti masovnemu kapi-talizmu. Slednje bi lahko izpeljali iz dejstva, da so v 80-ih kritizirali tota-litaristično ideologijo natanko skozi ironično oponašanje njenih ritualov, danes pa počnejo enako s potro-šniško logiko poznega kapitalizma. Vendar kot vemo, v ostalih državah razvitega sveta velike umetniške razstave nujno spremlja takšno re-produciranje umetniških motivov, ki se potem prodajajo v specializi-ranih trgovinah, ki so obvezni del vseh večjih galerij. V tem primeru je Laibach kunst zabredel globoko v umetniški mainstream, a ne po naključju ali v nasprotju s svojimi načeli, temveč z zavestjo o statusu sodobne umetnosti, katere establi-rani del je postal skozi proces pripo-znanja, da je čas za revolucionarno umetnost minil.

50

≠

Molièr je spisal igro George Dandin v 17. stoletju. Še za časa življenja francoskega dramatika je prevajalec Krsto Frankopanski prevedel prve

tri prizore v slovenski jezik. Delo je velikega pomena za slovensko literarnozgodovinsko znanost. Kljub temu dejstvu pričujoča igra ni bila pogosto snov za gledališko ustvarjanje. Režiser Luka Martin Škof je deveti, ki se je na Slovenskem lotil izziva te komedije.

Lik Georgea Dandina je prikaz človeka, ki je skušal v življenju doseči več, kot mu je to dopuščal njegov stan. Bil je kmet, ki se je bil primoran pod taktirko žene Angeli-ke obnašati kot plemič. Da bi ji ustregel, je deloval preko svojih zmožnosti, kar ga je kaj kmalu stalo zdrave pameti in vsesplošnega veslanja proti breznu. Jamo mu je z vara-njem vestno kopala predvsem žena. George je kljub pre-danosti ljubljeni Angeliki kmalu uvidel, kaj se dogaja za njegovim hrbtom, vendar je ostal nemočen. Ženi so dajali potuho tudi njeni starši, katerim je George zaman skušal dopovedati nemoralnost hčerkinega početja. Tako je pri-šel do spoznanja, da je izkoriščen, prevaran in zaradi svo-jega porekla v brezizhodnem položaju ter se nekako vdal v usodo.

Komika je situacijska, na trenutke preplitka, da bi zadovoljila slehernega gledalca. Veliko je vložkov humorja na prvo žogo, vsak zase banalen, vendar je celota usmer-jena v parodijo prikaza puhlosti sodobne družbe. Prizori so nasičeni in hitri, vendar kljub dinamičnosti zlahka zatavaš v bednosti njenega sporočila. Morda ne čisto v negativ-nem smislu, le v misli: Kam tonejo vse naše vrednote in z njimi ves naš svet? … Glasbeni vložki so premišljeno vpeti v kontekst, popestrijo predstavo. Režiser je mojstrsko pri-kazal aktualnost Molièrove misli – vse to z izbranimi detajli skozi celotno igro. Izvrstna igra vrhunske igralske zasedbe pa je neizpodbitno tisti glavni element, ki ne dovoljuje, da

bi komedija usahnila v banalnost temati-ke. Izpostaviti gre predvsem Danijela Ma-lalana v vlogi gospe De Boudeleau, Ange-likine mame, ki jo je res vrhunsko izpeljal, ter seveda odlični Radoš Bolčina v glavni vlogi, ki s posrečenim ajdovskim dialek-tom približa lik Georga Dandina ljudstvu in ga v svojem stilu izpili do take meje, da zlahka prebije četrto steno in se spoji z občinstvom. Nadarjenost igralke Mojce Fatur in njena izredna obrazna mimika pa naredi lik Angelike zelo prepričljiv.

V komedijo je ujeta precej klavrna podoba preprostega človeka, ki se je tru-dil pretvarjati biti nekaj, kar ni bilo v stilu z njegovim stanom in načinom razmišljanja ter je tako potonil v lastni bedi. To lahko apliciramo širše na sodobno družbo, ki neprestano teži k nekim navideznim vre-dnotam in se utaplja v prevelikih materia-lističnih sanjah. Kar jo seveda dela le na videz srečno, navzven se vse sveti in buh-ti, duševno pa gnije v propadajoči sobi svojega bolnega uma. Lopata, ki jo pre-naša po odru glavni lik, ter hiša v nedo-končanem stanju, v četrti gradbeni fazi, vleče zgovorne sporočilne vzporednice s stanjem slovenske propadajoče gospo-darske idile. Preko likov pa seveda odseva izčrpanost vrednot slehernega človeka.

Gledališče Koper nam je tako v apri-lu s predstavo George Dandin ali Pretenta-ni soprog ponudilo predzadnjo premiero v letošnji sezoni. Na spletu (http://www.gledalisce-koper.si/) si lahko ogledate pe-stro ponudbo za tekoči mesec in si morda kak večer popestrite v prijetnem vzdušju topline rdečih sten. Koprsko gledališče izpostavljam, ker je glede na lokacijo naj-bolj priročno Obalnim študentom. Kogar pa zamika dodatna popestritev, naj se odpelje do tržaškega ali goriškega hrama kulture in si tam utrga košček mane za svojo dušo.

Molière:

george dandIn alI pretentanI soprog (george dandIn ou le MarI confondu)

prevajalec: aleš Berger režiser in avtor priredbe: luka Martin škofscenograf: Miha knifickostumografka: nadja Bedjaničavtor glasbe: Mirko vuksanovičoblikovalec luči: luka Martin škofIgralci: radoš Bolčina, Mojca fatur, Igor štamulak, danijel Malalan, Miha rodman, dunja Zupanec, rok Matek

51

ogledalo družBI …

oBIščIbesedilo

vesna

lešnIk

ureja

aleksandra

rengeo

cena v unIverZItetnI knjIgarnI (–10 %): 18,86 eurKnjiga o generaciji, ki lahko verjame le v večkulturno Evropo in tudi v druge utopije. Je sprehod po delu zgodovine kratkega stoletja, ki opisano (avtorje-vo) generacijo najbolj zaznamuje. Gre hkrati (in le delno) za roman, esej in spominsko pripoved. Poglavja in zgod-be, ki se prepletajo v različnem času in prostoru, nam pripovedujejo o Istri, Ita-liji, bivši Jugoslaviji, Sloveniji, Španiji, Mediteranu in Latinski Ameriki. O dra-mah druge svetovne vojne, o istrskem eksodusu, o španski demokratični tranziciji in o vojnah v bivši Jugoslaviji.Gre za dokaj intimno in drzno izpoved

ene od prič našega časa in prostora. Kot pišeta Tone Hočevar v Delu in An-drej Mrevlje v Dnevniku, je to knjiga, ki kliče po slovenskem prevodu. Pre-vod knjige v slovenščino bi tako, kot je italijanskemu bralstvu, tudi sloven-skemu približal segment zgodovine in multikulturne obmejne stvarnosti, ki je tukaj, kljub geografski bližini, premalo znan.Franco Juri, poslanec v slovenskem parlamentu, nekdanji diplomat v Špa-niji in na Kubi, publicist, novinar, Istran, pripadnik italijansko govoreče skupno-sti v Sloveniji. Knjigo Vrnitev v Las Hur-des je napisal v materinščini in izdal pri Rimski založbi Infinito edizioni.

cena v unIverZItetnI knjIgarnI (–10 %): 13,46 eurTam, kjer sonce pesek peče, doma je velikanski lev. O, da, tisti lev, ki iz Afri-ke je prišel.Košata griva ve, kaj veli bonton, Ma-ticu pozvoni, povabi ga na rompom-pom. Pot po pustinji pravi dečka brž premami, oreh zlat na kokosovi palmi in tralali vseh sort popotnika v njem predrami. A Matiček si kmalu želel bo domov, k ljubi mami pod najmilejši krov. Drobcena, v hudomušne stihe oblečena pravca o Maticu in velikan-skem levu. Besedilce žlahtne Kristine Brenkove ožarijo mehke, navihane ilu-stracije Polone Lovšin.

Kristina Brenkova (1911–2010) je pe-snica, dramatičarka, prevajalka (med drugim Pike Nogavičke, največkrat ponatisnjenega književnega dela v slovenski zgodovini) ter urednica, sodi med najpomembnejše urednike za mladinsko in otroško literaturo v slovenskem prostoru. Njena osebnost, njena srčnost in pretanjenost ter nje-no delo sta neusahljiv vir navdiha ure-dnikov založbe Sanje. Polona Lovšin je ilustratorka. Po končani akademiji je objavljala v reviji Zmajček, pa nato v revijah Cicido, Ciciban in Kekec. Njene občutene ilustracije so oživele mnogokatero slikanico, z likovno go-vorico je opremila kopico učbenikov.

Kristina Brenkova, Polona Lovšin / prIšel je velIkanskI lev / Cena: 14,95 EUR

cena v unIverZItetnI knjIgarnI (–10 %): 30,56 eurRoman Kradljivka knjig, ki je postavljen v čas druge svetovne vojne, skozi oči smrti pripoveduje zgodbo o Liesel Meminger, ki živi v rejniški družini v bližini Münchna. Tam se znajde zato, ker njeno mater, komunistko, transpor-tirajo v Dachau. Čeprav Liesel ne zna brati, na pogrebu svojega brata prvič ukrade knjigo – precej srhljivi priročnik za grobarje. Ko se s pomočjo svojega rejniškega očeta nauči brati, knjige postanejo njena strast. Drugi kradejo hrano za preživetje, ona pa krade knji-ge, ki jih nato med bombnimi napadi deli z drugimi. Tako ona kot okoliški prebivalci se vse bolj spreminjajo, tako zaradi vsebine knjig kot tudi grozot, ki se dogajajo okrog njih.Marcus Zusak je navdih za roman čr-

pal iz materinih pripovedi o nacistični Nemčiji, bombardiranju Münchna in o Judih, ki so korakali skozi malo nem-ško mesto, kjer je živela. Knjiga je v Av-straliji izšla kot leposlovje za odrasle, v ZDA pa je po izidu kar 105 tednov vztrajala na lestvici najbolj prodajanih knjig za mladostnike. Markus Zusak, avstralski pisatelj, rojen očetu Avstrijcu in materi Nemki kot najmlajši od štirih otrok. Navdih za pi-sanje je dobil, ko je prebral knjigi Starec in morje ter Kaj žre Gilberta Grapa. Pisa-ti je začel, ko je bil star 16 let, njegova prva knjiga je izšla sedem let kasneje. Pri tridesetih že velja za enega bolj ino-vativnih in poetičnih pisateljev, ki ga avstralski in ameriški kritiki opisujejo kot literarni fenomen. Za svoja literar-na dela je prejel vrsto avstralskih pa tudi mednarodnih literarnih nagrad.

Marcus Zusak / kradljIvka knjIg / Prevod: Katarina Draškovič / Cena: 33,95 EUR

Franco Juri / vrnItev v las hurdes / Prevod: Gašper Malej / Cena: 20,95 EUR

pre-BerI

52

Polly Jean Harvey se je leta 1969 rodila družini, ki je gojila močno ljubezen do ameriškega blu-esa. Na njeni poti do uspeha je tovrstna glas-

bena zvrst vplivala na njeno ustvarjalno domiselnost. Multi glasbenica, ki preigrava na več kot pet različnih inštrumentov, je leta 1990 formirala bend z imenom PJ Harvey. Album za albumom je eksperimentirala z različnimi stili glasbe, kot so pop, rock, elektronika in folk. Njeno izvirnost je opaziti na vsakem izmed njih, saj se vidi, da svojega kova ne želi ponavljati. Vsaki skladbi skuša dodati nekaj drugačnega in to ji uspe-va še danes. Za vsak album, vseh skupaj jih je osem, si je domislila svojevrsten stil podobe oblačenja, s tem pa je podkrepila idejo svojega sporočila vsake-ga studijskega albuma posebej. Njen glas in njeno izražanje v skladbah sta ne le temačna, groteskna, ekscesna in agresivna, temveč tudi močno subtilna, nežna in strastna. Glasbenica sočustvuje z lepotami in grdotami življenja, se ne pretvarja in je samosvo-ja, kritična. Prvenec Dry je tako ključni, saj je v 90-ih letih opozorila nase kot brezkompromisna ustvarjal-ka alternativne glasbe (rocka). Vsestranskost doka-zuje tudi s sodelovanjem z mnogimi glasbeniki, kot so Tricky, Nick Cave, John Parish. Večkrat je oživela stare skladbe svojih predhodnikov in jih interpretirala po svoje. Ustvarjanje PJ Harvey se pri tem ne spre-minja, ampak skladbam dodaja žlahtnost, poslušalcu

pa željnost do ponovnega poslušanja. V začetku februarja je izdala težko pričakovani osmi studij-ski album.

Na višku ustvarjalnosti »BOOM« in Let the England shake

Za izdajo albuma Let the England Shake si je PJ Harvey vzela kar dve leti, da je proučila stanje v deželi, ki jo v skladbah nagovarja. Besedila je obogatila z zapisanimi besedami o krutosti ter nepomembnosti vojn in nasilja s pozicije vsake-ga vpletenega. Tako je šla preko meja, se spustila izven okvirja današnjosti ter skomponirala sklad-be, ki so povsem drugačne od njenih prejšnjih. Povsem pričakovana je njena izpovednost in zvočna, mojstrska interpretacija skladb s pomo-čjo dveh izjemnih glasbenikov, Johna Perisha in Micka Harveya. Kot se za vseživljenjsko, izkuše-no umetnico spodobi, pa je PJ Harvey tista, ki je sposobna vtisniti v plošček svoja čustva in jih deliti s svetom. Njen glas v albumu Let the En-gland shake je močan v hitro tempiranih sklad-bah, v baladah pa nežen, pri čemer dopušča, da se poslušalec z njo prelevi v čustvovalca ter se popelje v nove dimenzije. Avtorica je za album prejela več kot pozitivne kritike. Marsikdo si upa trditi, da je to vrh njenega ustvarjanja, pri takih ustvarjalcih, kot je PJ Harvey, pa se nikoli ne ve, kdaj bodo s pojavnostjo spet presenetili. PJ Har-vey je nedvomno umetnica, ki bo vedno prese-netila s svojo karizmo in njenim komponiranjem unikatne glasbe med že tako nasičenim glasbe-nim prostorom. Ne gre je vzeti le za vzor, temveč tudi kot glasnico sporočilnosti v skladbah, kot so On Battleship Hill in All and Everyone, v katerih groteskno in jasno opisuje preteklost, pred kate-ro si marsikdo zatiska oči. Upamo lahko, da bodo imeli organizatorji koncertiranja glasbenih sku-pin v Sloveniji dovolj posluha, da bodo PJ Harvey povabili na obisk, če ne, jo bo mogoče slišati v sosednjih državah. Gremo!

pj harveypo -slu-šaj

53

besedilo

neža pavšIč

popularna uMetnost na glasBeneM področju je dandanes že Bolno

prenasIčena s podoBo ženskIh teles, težkoegoIstIčnIMI gangsterjI, prepo-navljanjeM Iste MelodIje v raZlIčnIh

IZvedBah In seveda BreZ novega, aktualnega sporočIla. sleherneMu se večkrat ZaZdI Balastno preIgravanje

In poskus prIBlIževanja kvalItetI glasBenega ustvarjanja neuMno,

nepotreBno, saj je kvalItetna glasBa skrIta v Zaodrju dogajanja. današnjI

glasBenIkI sIcer sledIjo trendoM, vendar se včasIh ZaZdI, da Iščejo

vZornIka v predhodnIkIh, ponesrečeno In alI celo nehote. tako se lady gaga še sanja ne, da je s svojo ekstrava-gantnostjo In drZnostjo, ne po potI

glasBe, Marveč po MočI karIZMe In drugačnostI, podoBna pj harvey.

po-glej

besedilo

Borut

jerMan

Film je del Kino art mreže,

pobude za celovitejši

razvoj filmske kulture v

Sloveniji, ki se na Obali

vrti v Art Kinu Odeon v Izoli.

Ugodne članske in študentske

vstopnice!

BožjI Možje»no one under-stands. who’s killing who?«

pIsatelj v sencI»well all the words are there, they’re just in the wrong order.«

Roman Polanski je disidentski ameri-

ški režiser, ki je skozi svojo kariero snemal filme z različnimi tema-tikami, ampak z izredno podobnim pristopom. V svoje filme je vedno dal del sebe, svoje osebne zgodbe in življenja. Rav-no zaradi tega vsi zgle-dajo sivi in tesnobni. In ravno zaradi tega siv in tesnoben zgleda tudi Pi-satelj v senci, njegov za-dnji film, ki mu je prine-sel srebrnega medveda na Berlinalu ter nagrado

za najboljšega režiserja in najboljši film na Euro-pean film awards – film, ki ga je posnel kot ameri-ški ubežnik in montiral v Švici v hišnem priporu.

o ZgodBIThe Ghost (duh) (Ewan McGregor) je angleški pi-satelj, ki se preživlja s pisanjem avtobiografij zna-nih osebnosti. Njegova služba povsem odraža nje-govo osebnost. Angleška založba ga najame, da dokonča avtobiografijo bivšega angleškega pre-mierja Adama Langa (Pierce Brosnan). Njegov av-tobiograf je namreč mrtev, umrl je med opravlja-njem dela in v sumljivih okoliščinah. The Ghost prevzame nalogo in kmalu ugotovi, da čeprav ne razume politike, začenja politika razumeti njega.

o fIlMuPisatelj v senci je luciden triler o prepletenem odnosu med ZDA in Veliko Britanijo. Predvsem pa je film o sleherniku, ki se zaradi spleta okoli-ščin znajde v središču dogajanja, v težišču, kjer se premika svet. The Ghost pooseblja naivnost, strah in nemoč vsakega, ki spozna, da nič ni tako, kot se zdi na TV-ekranu. Od tega skuša najprej zbežati, nato pa se temu upreti z edinim orožjem, ki ga slehernik premore – naivno iskre-nostjo. Ta svet najprej pretrese, ampak ga ne more zaustaviti. Polanski se analize svetovnega političnega dogajanja zadnjih let loti na svojevr-sten in drzen način. Politični triler je forma, ki do-pušča prosperacijo interpretacij in teorij. Pisatelj v senci pa je v svoji senčnosti jasen – mali človek proti sistemu ne more zmagati.

režIja: roMan polanskI

scenarIj: roMan polanskI,

rIchard harrIs

francIja, neMčIja, velIka

BrItanIja, 2010

Igrajo: ewan Mcgregor,

pIerce Brosnan, kIM cat-

trall, olIvIa wIllIaMs,

toM wIlkInson, tIMothy

hutton, john Bernthal, da-

vId rIntoul, roBert pugh,

elI wallach

Xavier Beauvois je nase opozoril

že leta 1991 s svojim prvencem Nord, za

katerega je prejel ce-zarja Francoske filmske akademije za najboljši prvenec in najbolj obe-tavnega igralca. Leta 1995 je posnel N’oublie pas que tu vas mourir, ki mu je odprl pot v ura-dno selekcijo festivala v Cannesu, kjer je prejel veliko nagrado žirije in kasneje tudi prestižno

nagrado francoskih kritikov Jean Vigo za najbolj-ši francoski film. Za njegovo zadnje delo, Božji možje, je lani prejel svojo drugo veliko nagrado žirije v Cannesu.

o ZgodBIFilm Božji možje je posnet po resnični zgodbi o francoskih krščanskih menihih, ki so bili leta 1996 umorjeni v Alžiriji. Takrat je namreč na širšem območju Alžirije divjalo islamsko fun-damentalistično nasilje, ki je zaznamovalo tudi miren in z okoljem povezan krščanski samostan.

o fIlMu»V imenu religije lahko ljudje počnejo najhujša grozodejstva«, je stavek, ki ga proti koncu filma izreče menih. Isti menih vsak dan rešuje življe-nja muslimanov, ki prihajajo v samostansko bol-nišnico iz okoliških vasi. Religija je v filmu Božji možje prisotna v vsakem kadru, vendar ne dolo-ča filma in zgodbe. Obratno, film teče tako, da prisotnost Boga povsem odmislimo. Predvsem, ker nas zadanejo vprašanja človečnosti, odno-sov in iskrenosti do sebe in do drugih. To so vprašanja, ki si jih menihi neprestano postavlja-jo med tem, ko se prepuščajo svoji usodi. Vedo, da zanjo stoji Bog, vendar nikoli ne pozabijo, da so ljudje. Izrazito politični Božji možje tako poka-žejo, da je politično zgolj okvir, ki se postavlja nad človeška dejanja. In da so ravno ta dejanja tista, ki okviru dajejo vsebino. Prepad med kr-ščanstvom in islamom, med Vzhodom in Zaho-dom je lahko zgodovinski, filozofski ali verski. Ni pa človeški. Menihi to vedo, v to verjamejo in so se za to pripravljeni boriti tako, da prepadu ne priznavajo obstoja.

režIja: xavIer BeauvoIs

scenarIj: xavIer Beau-

voIs, etIenne coMar

francIja, 2010

Igrajo: jean-MarIe frIn,

jacques herlIn, phIlIppe

laudenBach, MIchael lons-

dale, xavIer Maly, loIc pI-

chon, olIvIer raBourdIn,

laMBert wIlson

54

55

fIčo docet. Avtor: Jaka Rožac

Pošlji Kažin meseca na kazin@soup.si, objavili ga bomo v NASLEDNJI številki!

kažInMeseca

NAGRADA ZA OBJAVLJENOFOTOGRAFIJO JE 17 EUR!

zdravi_maj.pdf 1 May/09/2011 12:41 AM