Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
-
Upload
poslanicamiru -
Category
Documents
-
view
359 -
download
11
Transcript of Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
1/83
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
2/83
Prevedel: Fran Burgar
Naslov izvirnika:
The Essene Gospel of Peace
Edmund Bordeaux Szekely:
The Discovery of the Essene Gospel of Peace
CIP katalogizacija v knjigi
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
221
POPOLNO ivljenje / [prevedel Fran Burgar). Ljubljana : Aura, 1990.
Vsebina: Esenski evangelij = The Essene Gospel of Peace. Odkrit jemirovnega evangelija esenov = The Discovery of the Essene Gospel of
Peace / Edmond Bordeaux Szekely
1. Szekely, Edmond Bordeaux: Odkritje mirovnega evangelija esenov21780480
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
3/83
POPOLNO IVLJENJE
Esenski evangelij
Posebna izdaja revije AURA
1990
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
4/83
VSEBINA
Beseda o knjigi 7
Esenski mirovni evangelij 9
Esenska obhajila 11
Dar ivljenja v skromni travi 19
Sedemkratni mir 27Svete reke 37
Od k ri t je m irovnega evangeli ja esenov 41
Uvod 43
Studenec 47
Potok 49
Reka 52
Morje 57
Moje latinske in grke ole pri piaristih 60
Naj vam v srcih zapoje sv. Fran iek 63
Sveti Fran iek 63
Hvalnica Soncu 63
Bratje65
Nepozabni prvi dan v Rimu 67
Drugi in tretji dan: precej bolj prijetna 72
Skrivni vatikanski arhivi 75
Epilog 83
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
5/83
BESEDA O KNJIGI
Mirovni evangelij esenov je ena najbolj nenavadnih knjig v
zgodovini lovetva. Odkar je pred ve kot petdesetimi leti
izla prva izdaja, je bilo to besedilo prevedeno e v sedem-
najst razli nih jezikov in izlo je brez tevila izdaj in ponati-sov. Samo v ZDA je bilo v zadnjih desetih letih prodanih
kaken milijon izvodov. Vendar pa nobeden od zalonikov
in teh je bilo v vseh deelah veliko te izjemne
priljubljenosti ni zlorabil za kovanje dobi ka. Cisto vsi so
motivirani z neko vrsto nevidnega lovekoljubja knjigo
ponudili po ceni, po kateri je bila vsebina esenskega evan-
gelija dostopna vsakomur. In v vseh teh letih, ki so minila
od prve objave, niso tega besedila nikdar razirjali z
reklamo. Kakor nauki prvih kristjanov se je tudi ta knjiga
vselej irila od enega iskalca resnice do drugega.
Kon no sta bila po petdesetih letih, leta 1974, izdana drugi
in tretji zvezek esenskega mirovnega evangelija, prva izdaja
pa je bila naprodaj e v skoraj petdesetih dravah. Zdaj se
pripravljajo nove izdaje. Kakor so bili stari odkrili prvi
zvezek, zdaj sinovi in h ere verskih revolucionarjev prej-
njega rodu odkrivajo brez asno sporo ilo esenskega evan-
gelija v obeh knjiicah, ki torej dopolnjujeta delo, za eto
pred toliko leti v skrivnih vatikanskih arhivih.
Kaj je torej ta skrivnostni magnetizem, ki privla i tevilne
mlade duhove, naveli ane ortodoksne prakse konvencio-
nalnih cerkva? Kaj privede odpadnika od Kristusa k ivemu
esenu Jezusu? Morda je odgovor na to vpraanje v tistem,
kar mi je letos poleti povedal nekdo, ki me je obiskal na
domu v gozdnati Britanski Kolumbiji, ko sem ravno prevajal
drugi in tretji zvezek esenskega evangelija.
7
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
6/83
O i so mu arele, ko mi je dejal: Nih e ne more vedeti,
kako zapu enega sem se po util, ko sem izstopil iz Cerkve.
Moje razumsko miljenje ni moglo ve prenaati praznega
obredja in pravljic. Ko sem se odvrnil od Kristusa, sem sevrgel v naro je Nietzscheju in njegovi filozofiji in postal
prepri an ateist. Vendar pa je bilo zmagoslavje prazno; srce
mi je hrepenelo po ne em vijem od tistega, kar sem jaz
sam, in razum ni mogel zadostiti elje po a enju. Tedaj
sem prebral esenski mirovni evangelij. Iz njegovih strani je
arela zlata resnica. Ne da bi me kdorkoli prepri eval, sem
vedel, da je to pravi Kristus in z njegovimi nauki sta se mi
nasitili dua in duh. V udovito celoto sta se spojila logika in
ljubezen in za util sem, da sem kon no nael svoj dom.
Ko sem opazoval njegov obraz, ki je bil poln ljubezni in
sijo e vneme, si nisem mogel kaj, da se ne bi spomnil na
verz pesmi, ki mi je bila v mladosti zelo ljuba:
Pozabil sem, da je moje telo sveto, ker se je umilo v jasni
reki venega reda:
ude vseh udeev!
Pri pri ujo i knjiici si elim le tega udea, da bi bralec
prav tako stopil v isto reko in prejel krst prastare resnice
esenskega razodetja.
Edmund Bordeaux Szekely San Diego, Kalifornija 1975
8
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
7/83
Esenski mirovni evangelij
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
8/83
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
9/83
ESENSKA OBHAJILA
In primerilo se je, da je Jezus na re nem bregu zbral sinove
lu i, da bi jim razkril, kar je bilo skrito; kajti minilo je bilo
sedem let in sleherni od njih je postal zrel, da slii resnico,
kakor cvet, ki se odpre iz popka in vzcveti, ko ga pokli eta
angela sonca in vode.
In med njimi je bil vak druga en od drugega, nekateri so
bili stari, drugi pa so na licih e imeli roso mladosti, nekateri
so bili vzgojeni po izro ilu svojih o etov, spet drugi pa niso
poznali ne o eta ne matere. Vsi pa so imeli jasne o i in
gib no telo, kajti to je bilo znamenje, da so celih sedem let
hodili z angeli matere Zemlje in se ravnali po njenihzakonih. In vseh sedem let so jih med spanjem u ili nez-
nani angeli Nebekega o eta. Zdaj pa je priel dan, da
vstopijo v bratov ino izvoljenih in spoznajo skrivne nauke
starein, Enoha in drugih pred njim.
Jezus pa je odvedel sinove lu i k staremu drevesu, ki jeraslo ob reki, in pokleknil na kraju, kjer so se po obreju
razra ale od starosti nagrban ene in posivele korenine.
Tudi sinovi lu i so pokleknili in se spotljivo dotaknili debla
starega drevesa, kajti nau ili so se bili, da so drevesa bratje
lovekovim sinovom. Imajo namre isto mater, Zemeljskomater, katere kri te e po drevesnih sr ikah in v telesih
lovekovih sinov. In tudi o eta imajo istega, Nebekega
o eta, igar zakoni so vpisani v veje drevesa ivljenja in
vtisnjeni v ela lovekovih sinov.
11
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
10/83
in Jezus je iztegnil roke k drevesu in dejal: Glejte drevo
ivljenja, ki stoji sredi neskon nega morja. Ne glejte le s
telesnimi o mi, temve glejte z duhovnimi o mi na drevo
ivljenja kakor na izvir teko ih rek; kakor na iv studenec v
pu avi. Glejte ve ni vrt udeev in sredi njega drevo
ivljenja, ta ude vseh udeev, ve no vejevje za nenehno
rast, ki je pognalo korenine v reki ivljenja, izvirajo i iz
neminljivega studenca. Z duhovnimi o mi glejte angela
dneva in angela no i, onadva varujeta sadove s plameni
ve ne lu i, ki gorijo vsepovsod.
Glejte, o sinovi lu i, veje drevesa ivljenja se iztezajo h
kraljestvu Nebekega o eta. In glejte, korenine drevesa
ivljenja segajo k prsim matere Zemlje. In sin lovekov je
povzdignjen v neskon no viavo in hodi med udenimi
deli po ravnici; kajti samo sin lovekov ima v svojem telesukorenine drevesa ivljenja; tiste korenine, ki sesajo na prsih
matere Zemlje; in samo sin lovekov nosi v svojem duhu
veje drevesa ivljenja; tiste veje, ki se iztezajo k nebesom, h
kraljestvu Nebekega o eta.
Celih sedem let ste po ves dan delali z angeli matereZemlje; in celih sedem let ste spali v naro ju Nebekega
o eta. In zdaj imate obilno zasluenje, kajti dan vam bo dar
jezikov, da boste mogli sprejeti polno mo vae matere
Zemlje, zapovedovati njenim angelom in vladati vsemu
njenemu kraljestvu; in da boste mogli sprejeti veli astno
slavo vaega Nebekega o eta; da boste mogli zapove-dovati njegovim angelom in vstopiti v ve no ivljenje v
nebekem kraljestvu.
In celih sedem let vam te besede niso bile dane, kajti kdor
zlorablja dar jezikov, da i e bogastvo ali premaga
sovranike, ta ni sin lu i, temve satanov potomec in bitjeteme. Samo ista voda namre more odsevati son no svet-
lobo; voda, ki je polna blata in nesnage, pa ne more odse-
vati ni esar. In ko telo in duh sedem let hodita z angeli
Zemeljske matere in Nebekega o eta, tedaj je sin lovekov
12
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
11/83
kakor reka, ki v opoldanskem soncu te e v daljavo in
odseva slepe o lu svetlikajo ih se dragih kamnov.
Posluajte me, sinovi lu i, kajti razkril vam bom darjezikov, da boste zjutraj, ko boste govorili z Zemeljsko
materjo, in zve er, ko boste govorili z Nebekim o etom,
blije nebeki enosti, enosti, za katero je bil sin lovekov
dolo en od za etka asov.
Povedal vam bom globoke in skrivnostne re i. Kajtiresni no vam povem, vse stvari so od Boga in poleg njega
ni nikogar. Odprite svoja srca, da boste hodili po pravih
poteh, tam kjer je on.
Ko zjutraj odprete o i, e preden vam angel sonca odpre
telo, sami pri sebi recite tele besede, da vam bodoodmevale v duhu; kajti besede so samo odpadlo listje,
kadar v njih ni ivega duha. Recite tedaj tele besede:
'Vstopam v ve ni in neskon ni vrt udeev, v duhu sem
eno z Nebekim o etom, v telesu eno z Zemeljsko materjo,
s srcem, ubranim s svojimi brati, lovekovimi sinovi, daru-
jem svoj duh in svoje telo svetemu, istemu in odreilnemunauku, nauku, ki je bil od nekdaj znan Enohu.'
In ko se vam bodo te besede vtisnile v duh, izrecite na
prvo jutro po soboti tele besede: 'Zemeljska mati in jaz sva
eno. Njen dih je moj dih; njena kri je moja kri; njene kosti,
njeno meso, njeno drobovje, njene o i in uesa so mojekosti, moje meso, moje drobovje, moje o i in uesa. Nikdar
je ne zapustim in vselej me bo hranila in ohranjala moje
telo.' In za utili boste, da vam po telesu polje mo
Zemeljske matere, kakor reka, kadar naraste zaradi deevja
in te e s silnim hrumom.
Na drugo jutro po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel
zemlje, daj mojemu semenu rodovitnost in tvojo mo , daj
mojemu telesu ivljenje/ Kakor vae seme ustvarja novo
ivljenje, tako te e skozi zemljo seme angela zemlje; v travi,
13
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
12/83
v prsti, v vsem ivem, kar raste iz zemlje. Vedite, sinovi lu i,
da je prav angel zemlje, ki vae seme spreminja v sinove,
spremenil tudi droben elod v ta mogo ni hrast, da ustvarja
penico, iz katere lovekovi sinovi pridelujejo kruh. Semenu
vaega telesa pa ni treba priti v ensko telo; kajti mo
angela zemlje je neznansko velika in angel zemlje lahko
ustvari tako notranje duhovno kakor zunanje telesno ivlje-
nje.
Tretje jutro po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel lu i, z
vso mo jo vstopi v ude mojega telesa.' In s temi besedami
objemite drevo ivljenja tako, kakor sem jaz objel tale hrast,
svojega brata, in za utili boste, kako vam angelova mo
priteka v roke, v noge in v celo telo, kakor spomladi ste ejo
drevesni sokovi po drevesu, da celo iztekajo iz debla, tako
vam bo angel lu i preplavil telo z mo jo Zemeljske ma-
tere.
etrto jutro po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel
veselja, spusti se na zemljo, raztrosi lepoto in veselje na vse
otroke Zemeljske matere in Nebekega o eta.' In po deju
boste li na s cvetlicami posuta polja in se Zemeljski materi
zahvalili za sladki vonj cvetov, kajti resni no, povem vam,
cvetlica nima drugega namena, kakor da prinaa veselje v
srce sinu lovekovega. In z novimi uesi boste prisluhnili
petju ptic in z novimi o mi boste zagledali barve sonca ob
vzhodu in zahodu. Vsi ti darovi Zemeljske matere vam
bodo dali veselje in privreli v vas kakor studenec, ki
nenadoma privre na plan v pu avi. In vedeli boste, da
nih e ne stopi pred Nebekega o eta, kogar ni mimo sebe
spustil angel veselja; kajti zemlja je bila ustvarjena v veselju
in v veselju sta Zemeljska mati in Nebeki o e ustvarila sinu
lovekovega.
Peto jutro po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel sonca,
vstopi v moje telo in me okoplji v ognju ivljenja.' In za utili
boste, da v sredi e telesa pritekajo arki vzhajajo ega
sonca, v tisto sredi e, kjer se sre ujeta angel dneva in
14
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
13/83
angel no i, son na mo pa bo vaa, preniknila bo v vsak
del vaega telesa, saj v njem bivajo angeli.
esto jutro po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel vode,vstopi v mojo kri in daj mojemu telesu vode ivljenja.' In
za utili boste, da vam v kri vdira mo angela vode, mo
Zemeljske matere bo kakor dreve e valujo e vodovje in
potoki stekla skozi kri in vse telo. In to je zdravilno, kajti
angel vode ima silno mo , in e ga ogovorite, bo svojo mo
ravnal po vaih zapovedih, kajti kadar v sinu lovekovembivajo boji angeli, tedaj je vse mogo e.
Sedmo jutro po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel
zraka, vstopi v moj dih in daj mojemu telesu zraka ivlje-
nja.' Vedite, sinovi lu i, da je angel zraka sel Nebekega
o eta in da nih e ne stopi pred boje obli je, kogar ni onpustil mimo sebe. Kadar dihamo, sploh ne pomislimo na
angela zraka, saj dihamo na slepo, kakor ivijo na slepo
sinovi teme. Vendar, ko v vae besede in v va dih vstopi
mo ivljenja, takrat vsaki pokli ete angela zraka in s tem
tudi neznane angele bojega o eta; in tako se vse bolj in
bolj bliate nebekemu kraljestvu.
Na sobotni ve er pa izrecite tele besede: 'Jaz in Nebeki
o e sva eno.' Nato pa zatisnite o i, sinovi lu i, in v spancu
vstopite v neznana kraljestva Nebekega o eta. In okopali
se boste v lu i zvezd in Nebeki o e vas bo vzel v svojo
dlan in v vas obudil studenec znanja; ta vodnjak mo i, iz
katerega lije iva voda, naliv ljubezni in vseobsegajo e
modrosti, ki je kakor sijaj ve ne lu i. In nekega dne se vam
bo odprlo duhovno oko in tedaj boste vedeli vse.
Na prvi ve er po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel
ve nega ivljenja, spusti se vame in daj mojemu duhu
ve no ivljenje.' Nato zaprite o i, sinovi lu i, in si v snu
predo ite enost vsega ivega. Resni no, povem vam: pod-
nevi z nogami stojimo na tleh in nimamo kril, da bi z njimi
poleteli. Vendar pa na duh ni vezan na zemljo in ko se
15
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
14/83
zno i, premagamo svojo vezanost na zemljo in se sre amo
s tistim, kar je ve no. Saj sin lovekov ni le to, kar je videti,
in samo z duhovnimi o mi lahko spoznamo zlate niti, s
katerimi smo zvezani z vsem ivim.
Drugi ve er po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel ust-
varjalnega dela, spusti se na zemljo in daj vsem lovekovim
sinovom od svojega obilja.' Ta mogo ni angel Nebekega
o eta je namre pobudnik gibanja in samo v gibanju je
ivljenje. Sinovi lu i, delajte v vrtu bratstva, da boste nazemlji ustvarili nebeko kraljestvo. In ko boste delali, bo
angel ustvarjalnega dela hranil in zoril seme v vaem duhu,
da boste ugledali Boga.
Tretji ve er po soboti pa izrecite tele besede: 'Mir, mir,
mir, angel miru, bodi vselej tu.' I ite angela miru v vsem,kar je ivo, v vsem, kar po nete, v vsaki besedi, ki jo izgo-
vorite. Mir je namre klju do vsega znanja, do vsake
skrivnosti, do vsega ivega. Kjer ni miru, tam vlada satan.
Sinovi teme pa se najbolj enejo, da bi sinovom lu i ukradli
mir. Zato stopite nocoj v zlato reko lu i, ki je obla ilo
angela miru. Zjutraj pa prinesite iz nje boji mir, ki je onkrajumevanja, da boste lahko z njim tolaili srca sinov loveko-
vih.
etrti ve er po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel mo i,
spusti se k meni in napolni vsa moja dela z mo jo.' Kajti
resni no, povem vam, kakor na zemlji ni ivljenja brez
sonca, tako ni duhovnega ivljenja brez angela mo i. Kar
mislite in kar utite, je kakor mrtev spis, so zgolj prazne
besede, je mrtev jezik mrtvih ljudi. Sinovi lu i pa ne bodo
le mislili, ne bodo le utili, temve bodo tudi delali in
njihova dejanja bodo uresni itev misli in ustev, kakor zlati
poletni sadei dajejo smisel pomladnemu zelenemu listju.
Peti ve er po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel ljubez-
ni, spusti se k meni in mi napolni vsa ustva z ljubeznijo.'
Kajti v ljubezni postanejo Nebeki o e, Zemeljska mati in
16
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
15/83
sin lovekov eno. Ljubezen je ve na. Ljubezen je mo neja
od smrti. In vsako no se bodo sinovi lu i okopali v sveti
vodi angela ljubezni, tako da bodo zjutraj mogli kr evati
lovekove sinove s prijaznimi dejanji in z blagimi besedami.Kajti kadar se srce sinu lu i okopa v ljubezni, tedaj izreka
samo e prijazne in blage besede.
esti ve er po soboti pa izrecite tele besede: 'Angel mod-
rosti, spusti se k meni in mi napolni vse misli z modrostjo.'
Vedite, sinovi lu i, da so nae misli mo ne kakor blisk, kLvviharju udari in razkolje mogo no drevo. Zato pa morate
akati sedem let, da se nau ite govoriti z angeli, ker ne
veste ni esar o mo i svojih misli. Zato pa tudi potrebujete
modrost v vsem, kar mislite, govorite in delate. Kajti
resni no, povem vam, kar je storjeno brez modrosti, je
kakor konj brez jezdeca, ki s pene im se gobcem in zbelimi o mi ponorelo dirja v zijo e brezno. Kadar pa vaa
dela vodi angel modrosti, tedaj je steza v neznane kraje
odprta in urejenost in skladnost vodita vae ivljenje.
Takno druenje z angeli je bilo sinovom lu i darovano
zato, da bi s svojimi telesi, ki jih je o istila Zemeljska mati, in
z duhom, ki ga je o istil Nebeki o e, vselej zapovedovali in
sluili angelom, iz veka v vek, med menjavo dnevov po nji-
hovem trdnem zaporedju; zjutraj, ko se iz svojega izvira
prikae lu , in zve er, ko lu odide, ko se stemni in ko se
zdani, nenehoma, v vseh asovnih dobah.
Resnica se rojeva iz svetlega vodnjaka, la iz temne mlake.
Gospostvo vseh otrok resnice je v rokah angela lu i, da
morejo hoditi po stezah lu i.
Blagor vsem sinovom lu i, ki svojo usodo ravnajo pozakonu, zvestem spremljevalcu na vseh poteh. Naj vas
zakon blagoslovi z vsem dobrim, vas obrani vsega hudega
in vam razjasni srca z uvidom v ivljenjske re i in vas
bogato obdaruje s poznavanjem ve nega.
17
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
16/83
Takrat je nad hribom vzel prvi krajec in svetli arki so se
zasvetlikali na reki. Sinovi lu i pa so ob Jezusovih besedah
kakor en mo pokleknili v spotovanju in hvalenosti, saj jih
je u il na starodavni na in o etov, tako kakor so stareinepou ili tudi Enoha.
In Jezus je dejal: Zakon je bil postavljen zato, da bi otroke
lu i obdaroval z zdravilno mo jo in silnim mirom, dolgim
ivljenjem, rodovitnimi semeni neminljivega blagoslova, z
ve no radostjo v nesmrtnosti ve ne lu i.
Ko se dani, objamem svojo mater, ko se no i, grem k
o etu, a ko no in jutranji svit mineta, vdihujem njune za-
kone in tem obhajilom se ne odre em do konca asov.
18
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
17/83
DAR IVLJENJA V SKROMNI TRAVI
Bilo je meseca thebeta, ko zemljo po deevnih nalivihprekrijejo poganjki mlade trave in ko je to smaragdno
zeleno prekrivalo tako mehko kakor puh mladega pi an-
ka. In na tak jasen, son en dan je Jezus zbral mlade izvo-
ljene brate, da bi z uesi sliali in s srci razumeli nauke svo-
jih o etov, tako kakor so bili pou ili tudi Enoha.
Jezus je sedel pod zgrban eno staro drevo in vzel v roke
lon ek, v njem je rasel neen poganjek penice, najpopol-
neje rastline med iti. Nena bilka v lon ku je arela od
ivljenja, prav kakor trava in zeli, ki so prekrivale gri evje
vse tja do oddaljenih polj in e dlje. Jezus je z rokami rahlo
poboal bilko v lon ku, tako narahlo, kakor da bi se
dotaknil glavice majhnega otroka.
In Jezus je dejal: Blagor vam, sinovi lu i, ki ste stopili na
nesmrtno pot in stopate po stezi resnice, kakor so ravnali
vai o etje v starih asih, ko so jih u ili veliki. Z duhovnimi
o mi in uesi vidite in sliite znamenja in zvoke kraljestva
Zemeljske matere: modro nebo, kjer domuje angel zraka;
ume o reko, po kateri te e angel vode; zlato lu , ki jo iz-
areva angel sonca. In resni no vam povem, vse to je v vas
prav kakor je zunaj vas; kajti va dih, vaa kri in ogenj iv-
ljenja v vas so eno z Zemeljsko materjo.
Med vsemi temi re mi in e med mnogimi drugimi pa jenajdragoceneji dar vae Zemeljske matere trava pod vaimi
nogami, tudi tista, po kateri hodite, ne da bi pomislili nanjo.
Ponien in skromen je angel zemlje, kajti nima kril, da bi
vzletel, nima zlatih svetlobnih arkov, da bi z njimi pregnal
meglo. Toda njegova mo je velika in njegovo obmo je je
irno, kajti s svojo mo jo prekriva zemljo in brez njega bitudi lovekovih sinov ne bilo, kajti lovek ne more iveti
brez trave, dreves in rastlin Zemeljske matere. Vse to pa
angel zemlje daruje lovekovim sinovom.
19
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
18/83
Zdaj vam bom pripovedoval o skrivnostnih re eh, kajti
resni no, povem vam, ta ponina trava je ve kot le hrana
za loveka in ival. Svojo veli ino skriva za preprostim vide-
zom, prav kakor pripovedujejo poro ila o vladarju iz nek-
danjih dni, ki je preoble en v bera a hodil po vaseh pod
svojo oblastjo, vedo , da bodo taknemu ljudje povedali
marsikaj, pred kraljem pa bi se vrgli na tla od strahu. Tako
skriva ponina trava svojo veli ino pod obla ilom iz poni-
nega zelenila, lovekovi sinovi pa hodijo po njej, jo orjejo,
pokladajo ivini, ne poznajo pa skrivnosti, ki so skrite v njej,
in med temi je tudi skrivnost ve nega ivljenja v nebekem
kraljestvu.
Toda sinovi lu i vedo, kaj je skrito v travi, kajti njim je
dano tolaiti lovekove sinove. Kakor nas Zemeljska mati
u i s prgi em penice v tem preprostem lon ku, tako vi isti
glineni lonec uporabljate, ko iz njega pijete mleko ali to ite
ebelji med. Zdaj je v lon ku rna zemlja in suho listje, na-
mo ena z jutranjo roso, dragocenim darilom angela zem-
lje.
Jaz pa sem namo il prgi e penice, da vanjo vstopi angel
vode. Angel zraka jo je bil objel in prav tako angel sonca in
mo teh treh angelov je prebudila angela ivljenja v penici
in v slednjem zrncu se bo rodila kal in pognalo bo kore-
nine.
Nato sem dal prebujeno ito v zemljo angela zemlje in jo
predal mo i Zemeljske matere, vsi trije angeli pa so vstopili
v ito, in ko je sonce etrti vstalo, so iz zrnc vzklile bilke. In
resni no, povem vam, ni ve jega udea od tega.
Bratje so spotljivo zrli na nena stebelca v Jezusovih rokah
in nekdo se je vpraal: U itelj, kakna je skrivnost trave, ki
jo dri v rokah? Zakaj je druga na od trave, ki prekriva gri-
evje in hribovje?
20
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
19/83
In Jezus je odvrnil: Prav ni druga na ni, o sin lu i. Vse kar
ivi, vsa drevesa, vse rastline v kateremkoli koncu sveta, vse
je del istega kraljestva Zemeljske matere. Jaz pa sem vzel
del ek kraljestva Zemeljske matere in ga dal v ta lonec, da
se ga boste lahko dotaknili z duhovnimi rokami in da bo
njegova mo mogla preiti v vaa telesa.
Kajti resni no, povem vam, obstaja sveta reka ivljenja, ki
je ustvarila Zemeljsko mater in vse njene angele. Ta reka
ivljenja je o em lovekovih sinov nevidna, zato ker hodijo
v temi in ne vidijo angelov dneva in no i, ki jih obdajata in
lebdita nad njimi. Toda sinovi lu i so sedem let stopali z
angeloma dneva in no i in zdaj se jim razkriva skrivnost
obhajila z angeli. In o i vaega duha se bodo odprle in
videli in sliali in dotaknili se boste te reke ivljenja, ki je
ustvarila Zemeljsko mater. In stopili boste v sveto reko iv-
ljenja, ta pa vas bo z neskon no previdnostjo ponesla k
ve nemu ivljenju v kraljestvu Nebekega o eta.
Kaj pa moramo storiti, u itelj? so nekateri za udeno
vpraali. Katere skrivnosti moramo spoznati, da bomo
videli in sliali in utili sveto reko ivljenja?
Jezus pa jim ni odgovoril. Le roke je poloil okrog rasto ih
travnih stebelc, neno, kakor bi bile elo majhnega otroka.
Zatisnil je o i, okrog njega pa so plesali arki svetlobe, ki so
se ble ali v soncu kakor svetloba, ki pred jasnim nebom
trepe e v poletni pripeki. Bratje pa so pokleknili in v spoto-
vanju sklonili glave pred mo jo angelov, ki so stali okrogpostave sede ega Jezusa, on pa je v miru tiho sedel s skle-
njenima rokama, kakor da se je ob travnih bilkah zatopil v
molitev.
In nih e ni vedel, ali je minila ura ali leto, kajti as se je
ustavil in bilo je, kakor da je vse stvarstvo zadralo dih.
Jezus je odprl o i in zrak je napolnil vonj po cvetlicah, ko je
spregovoril: Tole je ta skrivnost, o sinovi lu i; tukaj v tej
ponini travi. V njej se sre ujeta Zemeljska mati in Nebeki
21
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
20/83
o e; v njej je reka ivljenja, ki je ustvarila vse stvarstvo;
resni no vam povem, samo sinu lovekovemu je dano, da
vidi in slii in se dotakne reke ivljenja, ki te e med zemelj-
skim in nebekim kraljestvom. Poloite roke okrog nenihbilk angela zemlje in zagledali in zasliali in dotaknili se
boste mo i vseh angelov.
Eden za drugim so bratje sedali v spotovanju do mo i
angelov in z rokami prijemali neno travo. In vsak je v sebi
za util reko ivljenja z mo jo vre e reke po spomladan-
skem viharju. Mo angelov jim je plala v dlani, od tam
naprej v roke in jih mo no stresala, prav tako kakor stresa
drevesne veje severni veter. In vsi so se udili mo i ponine
trave in temu, da v sebi zdruuje vse angele in kraljestvi
Zemeljske matere in Nebekega o eta. Sedli so pred Jezusa,
on pa jih je u il.
In Jezus je dejal: Glejte, o sinovi lu i, to drobno travo.
Uzrite v njej angela Zemeljske matere in Nebekega o eta.
Kajti zdaj ste vstopili v reko ivljenja in njegovi valovi vas
bodo ob danem asu odnesli proti ve nemu ivljenju v
kraljestvu Nebekega o eta.
Kajti v travi bivajo vsi angeli. Tukaj je angel sonca, tule v
tem zelenem svetlikanju v peni ni bilki. Kajti nih e ne
more gledati v sonce, kadar je visoko na nebu, saj njegova
arka lu oslepi o i lovekovih sinov. In zato angel soncavse ivo spremeni v zeleno barvo, da lahko sin lovekov
vidi razli ne in mnogovrstne odtenke zelenega in v njih
najde krep ilo in tolabo. Kajti resni no, povem vam, vse,
kar je zeleno in polno ivljenja, ima v sebi mo angela
sonca, tudi tele nene bilke mlade penice.
Angel vode pa travo blagoslovi, kajti resni no, povem
vam, v travi je ve angela vode kakor kateregakoli drugega
angela Zemeljske matere. e travo v rokah zme kate, boste
zaznali vodo ivljenja, ki je kri Zemeljske matere. In vselej
ko se dotaknete trave in stopite v reko ivljenja, dajte zemlji
22
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
21/83
nekaj kapelj vode, da si bo trava opomogla ob pomo i
angela vode. Vedite tudi, da je v travi angel zraka, kajti vse,
kar ivi in zeleni, je bivali e angela zraka. Z obrazom se
sklonite tik k travi, globoko vdihnite in sprejmite vase angela
zraka. Ta namre biva v travi, prav kakor biva hrast v elo-
du in riba v morju.
Travo ustvarja angel zemlje in kakor se otrok pred
rojstvom hrani iz svoje matere, tako zemlja daje peni ne-
mu zrnu od svojega in mu pomaga pognati kviku, da
objame angela zraka. Resni no vam povem, vsako peni -
no zrno, ki vzklije, je zmaga nad smrtjo, v kateri vlada
satan. Kajti ivljenje se za enja vselej na novo. Angel ivlje-
nja priteka v telo sina lu i skozi travne bilke in ga s svojo
mo jo spravi v drhtenje. Kajti trava je ivljenje in sin lu i je
ivljenje in med sinom lu i in travnimi bilkami te e ivljenje
in gradi most za sveto reko lu i, ki je dala ivljenje vsemustvarstvu.
In ko sin lu i z rokama prime travne bilke, tedaj mu angel
veselja napolni telo z glasbo. Stopiti v reko ivljenja pomeni
biti eno s petjem ptic, z barvami poljskih cvetlic, vonjem
itnega snopja, pravkar zvezanega na poljih. Resni no vampovem, kadar sin lovekov nima veselja v srcu, tedaj dela
za satana in daje upanje sinovom teme. V kraljestvu lu i ni
alosti, tam so samo angeli veselja. Zato se od nene travne
bilke u ite pesmi angela veselja, da bodo sinovi lu i hodili z
njim in tako tolaili srca lovekovih sinov.
Za naa telesa skrbi Zemeljska mati, kajti iz nje smo rojeni
in v njej imamo svoje ivljenje. Zato nam daje hrano z
vsako travno bilko, ki se je dotaknemo z rokami. Kajti res-
ni no, povem vam, penica nas ne hrani le s kruhom. Da v
nas stopi mo Zemeljske matere, lahko jemo tudi mlado
travo. Vendar pa morate bilke dobro preve iti, kajti sin
lovekov ima druga ne zobe kakor ivali, in le e jo dobro
preve imo, more angel vode stopiti v kri in nam dati mo .
Jejte torej, o sinovi lu i, od te popolne rastline z mize nae
23
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
22/83
Zemeljske matere, da bodo vai dnevi na tej zemlji dolgi,
kajti to zbuja naklonjenost v bojih o eh.
Resni no vam povem, ko se po travnih bilkah dotaknete
reke ivljenja, stopi v vas angel mo i. Kajti angel mo i je
svetla lu , ki obdaja vsako ivo bitje, kakor svetle i obro i,
ki obdajajo polno luno, in kakor meglice, ki se dvigajo s
polj, ko se sonce vzpne na nebo. Angel mo i pa stopi v sina
lu i, e ima le-ta isto srce in e je njegova edina elja
tolaiti lovekove sinove in jih pou evati. Dotaknite se
travnih bilk in za utite, kako vam angel mo i vstopa v
konice prstov, te e navzgor v telo in vas stresa, da zdrhtite
od za udenja in spotovanja.
Vedite tudi, da je v travnih bilkah tudi angel ljubezni, kajti
v vsem ivem je ljubezen in velika je ljubezen, ki se
sinovom lu i daje po nenih travnih bilkah. Kajti resni no,
povem vam, reka ivljenja te e skozi vse ivo in vse, kar
ivi, se koplje v njej. In kadar se sin lu i z ljubeznijo
dotakne travnih bilk, tedaj se travne bilke odzovejo njegovi
ljubezni in ga spremijo k reki ivljenja; tam najde ve no
ivljenje. Ta ljubezen pa nikdar ne presahne, saj izvira v
reki ivljenja, ki te e v ve no morje, in najsi bo sin lovekov
e tako dale od svoje Zemeljske matere in svojega Nebe
kega o eta, vsaki ko se bo dotaknil travne bilke, bo prejel
naznanilo angela ivljenja; in njegove noge mu bo omo ila
sveta reka ivljenja.
Angel modrosti pa ureja gibanje planetov, menjavo letnih
asov in primerno rast vsega ivega. Tako angel modrosti
ureja obhajanje sinov lu i z reko ivljenja po nenih travnih
bilkah. Kajti resni no, povem vam, vae telo je sveto, saj se
koplje v reki ivljenja, ki je ve ni red.
Dotaknite se travnih bilk, sinovi lu i, in dotaknite se angela
ve nega ivljenja. Kajti e boste gledali z duhovnimi o mi,
tedaj boste resni no videli, da je trava ve na. Zdaj je mlada
in nena in se sveti kakor novorojen ek. Kmalu pa bo zrasla
24
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
23/83
in tedaj bo ljubka kakor mlado drevo, ko rojeva prve
sadee. Nato pa bo orumenela od starosti in potrpeljivo
bo sklonila glavo, kakor polje po etvi. Nazadnje se bo
posuila, saj v lon ku ni prostora za vse ivljenje penice.Vendar pa ne bo umrla, orumenele bilke se bodo vrnile k
angelu zemlje, ta pa jemlje rastline v svoje naro je in jih
uspava, v porumenelem listju pa delajo nato vsi angeli, in
glejte, spremeni se in ne umre, temve spet vstane v
druga nem obla ilu. In tako sinovi ivljenja nikdar ne vidijo
smrti, temve vid ijo spreminjanje samega sebe in vstajenje vve no ivljenje.
In tako angel dela nikdar ne spi, temve vodi peni ne
korenine vse globlje v angela zemlje, tako da neni zeleni
poganjki premagajo smrt in satanovo vladavino. Kajti
ivljenje je gibanje in angel dela nikdar ne miruje, nene-homa dela v vinogradu Gospodovem. Zatisnite o i, kadar
se dotaknete trave, sinovi lu i, toda nikar ne zaspite, kajti
dotakniti se reke ivljenja pomeni dotakniti se ve nega
ritma ve nega kraljestva in okopati se v reki ivljenja pome-
ni, bolj in bolj zaznavati mo angela dela v sebi in na zemlji
ustvariti nebeko kraljestvo.
Mir je darilo reke ivljenja sinovom lu i. Zato se zmeraj
pozdravljajte z 'M ir s tabo'. Tako kakor trava pozdravlja
vae telo s poljubom miru. Resni no vam povem, mir ni as
brez vojne, saj se prijazen poto ek vse prerad spremeni v
dero o reko in val, ki ziblje olni , ga lahko kaj hitro vre vskalovje in zdrobi na kose. Tako se nasilje pritaji v loveko-
vih sinovih, e niso postavljene strae miru. Dotaknite se
travnih bilk in po njih reke ivljenja. V njej boste nali svoj
mir, mir, ki ga je ustvarila mo vseh angelov. S tem mirom
bodo arki svete lu i pregnali temo.
Ko so sinovi lu i eno z reko ivljenja, tedaj jih mo travnih
bilk odvede k ve nemu kraljestvu Nebekega o eta. Vi pa
boste vedeli veliko ve o skrivnostih, za katere zdaj e ni
as. Kajti v ve nem kraljestvu te ejo tudi druge svete reke.
25
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
24/83
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
25/83
SEDEMKRATNI MIR
Mir z vami, je dejal stareina, ko je pozdravil brate, ki so
se zbrali k pouku.
Mir s tabo, so mu odgovorili; nato pa so se zbrali na
re nem bregu, kakor so storili vselej, kadar jih je u il kdo
od starein, da so delili nauke z angeli Zemeljske matere:
zraka, sonca, vode, zemlje, ivljenja in veselja.
In stareina je rekel bratom: Pripovedoval vam bom o
miru, kajti pri vseh angelih Nebekega o eta je mir tisto, po
emer svet najbolj hrepeni, kakor hrepeni utrujen otrok, da
bi naslonil glavico na materine prsi. Celo kadar ni vojne, v
kraljestvih najbolj pogreajo mir. eprav ni sliati tru a
venketajo ih me ev, pa v kraljestvu morda vendarle vladata nasilje in boj. eprav si vojske ne korakajo nasproti, pa
vendarle ni miru, e lovekovi sinovi ne hodijo z bojimi
angeli. Kajti resni no, povem vam, veliko jih je, ki ne poz
najo miru, ker se vojskujejo s svojim telesom; ker se
vojskujejo s svojimi mislimi; ker ne ive v miru z o eti in
materami ali s svojimi otroki; so sprti s svojimi prijatelji in
sosedi; ne poznajo lepote svetih spisov. Podnevi ne delajo z
angeli v kraljestvu Zemeljske matere, pono i pa ne spijo v
naro ju Nebekega o eta. V njih ni prevladal mir, kajti
nenehoma hlepijo po re eh, ki jim bodo na koncu prinesle
le trpljenje in bolest, celo po pasteh bogastva in slave, ki jih
je nastavil satan, da bi skual lovekove sinove; in ivijo, ne
da bi poznali sveti zakon, po katerem ivijo: stezo angelov
Zemeljske matere in Nebekega o eta.
Kako pa bomo svojim bratom prinesli mir, u itelj? so
nekateri vpraali stareino. Prav bi bilo, da bi bili vsi love
kovi sinovi deleni blagoslova angela miru.
On pa jim je odgovoril: Resni no, samo kdor ivi z vsemi
angeli v miru, more z lu jo miru razsvetliti druge. Zato ivi-
27
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
26/83
te najprej v miru z angeli Zemeljske matere in Nebekega
o eta. Kajti v viharju vetrovi vzvalovijo in zmotijo vodo v
reki in le v zatiju, ki pride za njim, se lahko spet umiri.
Pazite, ko vas bodo bratje prosili za kruh, da jim ne bostedali kamna. Najprej ivite v miru z angeli, kajti tedaj bo va
mir kakor izvir, ki se med dajanjem vselej znova polni; in
im ve boste dajali, tem ve se vam bo dalo, tak je namre
zakon.
Tri bivali a ima sin lovekov in nih e ne bo stopil predboje obli je, kdor ni v vseh treh spoznal angela miru. To
so njegovo telo, njegove misli in njegova ustva. Kadar mu
misli vodi angel miru, kadar njegova ustva o i uje angel
ljubezni in kadar dejanja njegovega telesa odsevajo ljube-
zen in modrost, tedaj ga angel miru nezmotljivo privede k
prestolu Nebekega o eta. Brez nehanja pa mora moliti, dabo satanova mo z vsemi njegovimi boleznimi in ne isto-
stmi pregnana iz vseh treh bivali ; da bosta v telesu, mislih
in ustvih vladali modrost in ljubezen.
Najprej mora sin lovekov poiskati mir svojemu telesu;
kajti telo je kakor gorsko jezerce, ki odseva sonce, kadar jemirno in isto; e pa je polno blata in kamnov, ne odseva
ni esar. Najprej mora iz telesa pregnati satana, da bo lahko
vanj znova vstopil boji angel in se v njem nastanil.
Resni no, v telesu ne more vladati mir, e ni sveti e
svetega zakona. Zato recite tistemu, ki trpi zaradi bole in in
hudih muk in vas prosi za pomo , naj se sam prenovi spostom in molitvijo. Povejte mu, naj pokli e angela sonca,
angela vode in angela zraka, naj vstopijo v njegovo telo in
preenejo satanovo mo . Pokaite mu notranji in zunanji
krst. Recite mu, naj je vse darove Zemeljske matere z njene
mize: sadee z dreves, trave s polj, dobro mleko ivali,
ebelji med. Nikar naj ne kli e satanove mo i, kajti kdorubija, ubija svojega brata in kdor je meso ubitih ivali, je od
telesa smrti. Povejte mu, naj svojo hrano pripravlja z og-
njem ivljenja, in ne z ognjem smrti, kajti ivi angeli ivega
Boga sluijo le ivim ljudem.
28
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
27/83
In etudi jih ne more videti in sliati in se jih dotakniti, pa
je vendarle v vsakem trenutku obdan z mo jo bojih
angelov. Dokler so o i in uesa zaradi nepoznavanja zako-
na in poelenja po satanovih radostih zaprta, jih ne bo nevidel, ne slial, ne za util. Toda e se bo postil in molil k i-
vemu Bogu, naj preene vse njegove bolezni in ne istosti,
tedaj se mu bodo o i in uesa odprla in nael bo mir.
Vendar pa ne trpi le ta, kdor je pod streho vzel satanove
muke, temve tudi njegova mati, o e, ena, otroci, pri-
jatelji; tudi oni trpijo, kajti nih e ni otok sam zase in sile, ki
se pretakajo skozenj, pa najsi bodo angelske ali satanske,
resni no, te sile drugim koristijo ali pa kodijo.
Tako torej molite k svojemu nebekemu o etu, kadar je
sonce opoldan visoko na nebu: ,O e na, ki si v nebesih,
polji lovekovim sindvom angela miru; naemu telesu pa
polji angela lu i; da bo ve no bivalo v njej.'
Tedaj bo sin lovekov nael mir v svojih mislih; vodil ga bo
angel modrosti. Kajti resni no, povem vam, ni je ve je mo i
v nebesih in na zemlji, kakor je misel sinu lovekovega.
etudi nevidna telesnim o em, pa ima vendarle vsaka misel
veliko mo , mo , ki more spraviti'nebesa v drhtenje.
Kajti nobenemu drugemu ivemu bitju v kraljestvu Zeme-
ljske matere ni bila dana mo misli, kajti ivali, ki se plazijo,
in ptice, ki letijo, ne ivijo po svojem miljenju, temve po
enem zakonu, ki obvladuje vse. Le lovekovim sinovom je
bila dana mo misli, celo taknega miljenja, ki more
zdrobiti okove smrti. Nikar ne mislite, da nimajo mo i, ker
jih ni videti. Resni no, povem vam, blisk, ki razkolje
mogo en hrast ali potres, ki zaseka razpoko v zemljo, sta le
igra i v primeri z mo jo miljenja. Resni no, vsaka misel
teme, pa najsi bo hudobna, jezna ali ma evalna, povzro i
pogubo kakor ogenj, ki se pocL brezvetrnim nebom preira
skozi suhljad. lovek pa ne vidi niti prelivanja krvi niti ne
29
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
28/83
slii usmiljenja zbujajo ih krikov rtev, zato ker je slep za
duhovni svet.
Toda e njegovo mo vodi sveta modrost, tedaj vodijomisli sina lovekovega v nebeko kraljestvo in tako se posta
vi raj na zemlji; tedaj vae misli dvigujejo due ljudi, kakor
hladna voda v reki poivi telo v poletni pripeki.
Kadar ho e godna ptica prvikrat zleteti, je krila e ne
nosijo in spet in spet pada na zemljo. Vendar poskuaznova in znova in nekega dne poleti kviku ter pusti zemljo
in svoje gnezdo dale za seboj. Tako je tudi z mislimi sinu
lovekovega. im dlje hodi z angeli, toliko bolj so njegove
misli napolnjene s sveto modrostjo. In resni no, povem
vam, priel bo dan, ko bodo njegove misli premagale celo
kraljestvo smrti in se pognale kviku k ve nemu ivljenju vnebekih kraljestvih; kajti z mislimi, ki jih vodi sveta mod
rost, postavljajo lovekovi sinovi most iz lu i, po katerem
bodo dosegli Boga.
Tako molite k svojemu nebekemu o etu, kadar je sonce
opoldan visoko na nebu: ,O e na, ki si v nebesih, poljisvojega angela miru vsem lovekovim sinovom in polji
naim mislim angela mo i, da bomo zdrobili okove smrti.'
Nato pa mora sin lovekov poiskati mir v svojih ustvih; da
se bo njegova druina veselila njegove ljubezni polne
dobrote, prav tako pa njegov o e, njegova mati, ena,
otroci in vnuki. Kajti Nebeki o e je stokrat ve ji od vseh
o etov semena in krvi, in Zemeljska mati je stokrat ve ja od
vseh mater telesa in vai pravi bratje so vsi, ki posluajo
voljo Nebekega o eta in Zemeljske matere, in ne vai
bratje po krvi. Kljub temu pa morate svojega Nebekega
o eta videti v svojem telesnem o etu in svojo Zemeljsko
mater v svoji materi na zemlji, kajti mar nista tudi onadva
otroka Nebekega o eta in Zemeljske matere? Prav tako
morate svoje brate po krvi ljubiti, kakor ljubite svoje prave
brate, ki hodijo z angeli, kajti mar niso tudi oni otroci Nebe-
30
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
29/83
kega o eta in Zemeljske matere? Resni no vam povem,
laje je ljubiti ljudi, ki si jih ravnokar spoznal, kakor ljudi v
svojem domu, ki poznajo nae slabosti, so sliali nae jezne
besede in videli nao nagoto, kajti ti nas poznajo, kakorpoznamo sami sebe, in pred njimi se sramujemo. Tedaj
moramo poklicati angela ljubezni, naj vstopi v naa ustva,
da jih o isti. In vse, kar je bilo prej nepotrpeljivost in spor,
se spremeni v skladnost in mir, kakor izsuena tla, ki se
napijejo blagodejnega deja in ozelenijo, postanejo voljna
in rahla od novega ivljenja.
Kajti tevilna in silno bole a so trpljenja lovekovih sinov,
kadar niso povezani z angelom ljubezni. Resni no, lovek
brez ljubezni me e temno senco na vsakogar, ki ga sre a,
najbolj pa na ljudi, s katerimi ivi; njegove grobe in jezne
besede legajo na njegove brate kakor smrad, ki se dviga izusmrajene mlake. Tisti pa, kdor jih izgovarja, trpi bolj od
vseh drugih, kajti mrak, ki ga obdaja, privablja satana in
njegove hudi e.
Ce pa pokli e angela ljubezni, tedaj se tema razdeli,
son na lu se to i iz njega in mavrica mu zaplee okrogglave, iz prstov pa umija blagodejen de, in vsem, ki se
zbirajo ob njem, prinaa mir in mo .
Zato takole molite k nebekemu o etu, ko je sonce
opoldan visoko na nebu: ,O e na, ki si v nebesih, polji
vsem lovekovim sinovom svojega angela miru; in poljinjim, ki so naega semena in nae krvi, angela ljubezni, da
bosta mir in skladje za vselej prebivala v nai hii.
Tedaj mora sin lovekov poiskati mir z drugimi lovekovi-
mi sinovi, celo s farizeji in duhovni, celo z bera i in brez-domci, celo s kralji in vladarji. Kajti vsi so lovekovi sinovi,
ne glede na svoj poloaj, nalogo, ne glede na to, ali so nji-
hove o i odprte in vidijo nebeka kraljestva ali pa e bivajo
v temi in nevednosti.
31
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
30/83
Kajti loveka pravi nost lahko popla a nezaslunega in
kaznuje nedolnega, sveti zakon pa je enak za vse, bodisi
za bera a ali kralja, pastirja ali duhovna.
I ite mir z vsemi lovekovimi sinovi in od lu nih bratov
boste zvedeli, da e od asov starega Enoha in e dlje
ivimo po svetem zakonu. Kajti nismo ne bogati ne revni.
Delimo vse re i, celo obleko in orodje, s katerim obdelu
jemo zemljo. In druno delamo na poljih z vsemi angeli in
pridelujemo darove Zemeljske matere, da moremo vsemdati jesti.
Kajti najmo neji angel Nebekega o eta, angel dela,
blagoslovi vsakega loveka, ki mu pri delu daje najbolje,
kajti tedaj ne bo poznal ne pomanjkanja ne preobilja.
Resni no, vsega je v obilju v kraljestvu Zemeljske matere in
Nebekega o eta, e vsak lovek opravlja svojo nalogo,-
kajti e se lovek svoje naloge ogiblje, jo mora opraviti kdo
drug, saj so nam vse re i v nebekem in zemeljskem kra
ljestvu dane za ceno dela.
Sinovi lu i so vselej iveli tam, kjer so se mogli sre evati z
angeli Zemeljske matere: ob rekah, drevesih, cvetlicah,pti jem petju, tam kjer sonce in de objameta telo, ki je
sveti e duha. Se imamo opraviti z zakoni vladajo ih; e jih
upotevamo, kajti na zakon je zakon Nebekega o eta in
Zemeljske matere; e se bojujemo z njimi, kajti nih e ne
vlada mimo boje volje. Raje se trudimo iveti po svetem
zakonu in vselej v vseh re eh podpirati dobro; tedaj se bokraljestvo teme spremenilo v kraljestvo lu i; mar lahko tema
obstane tam, kjer je lu ?
Zato takole molite k nebekemu o etu, ko je sonce
opoldan visoko na nebu: ,O e na, ki si v nebesih, polji
vsem lovekovim sinovom svojega angela miru; in poljivsemu lovetvu angela dela, kajti kadar opravljamo sveto
nalogo, nam ni treba drugih blagoslovov.'
32
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
31/83
Tedaj mora sin lovekov iskati mir z modrostjo starih
asov; kajti resni no, povem vam, v svetih zvitkih je zaklad,
ki je stokrat ve ji od kateregakoli dragega kamna in zlata v
najbogatejih kraljestvih in bogateji; kajti resni no, v njih je
modrost, ki jo je Bog razkril sinovom lu i, tudi tista izro ila,
ki So se nam ohranila od starega Enoha in naukov velikih
pred njim na neskon no dolgi poti v preteklost. In to je
naa dedi ina, kakor deduje sin lastnino svojega o eta, e
se dokae vrednega njegovega blagoslova. Resni no, s
preu evanjem naukov brez asne modrosti lahko spoznamo
Boga, kajti povem vam, resni no, veliki so gledali Boga iz
o i v o i; kakor se mi dotikamo bojih nog, ko beremo
svete zvitke.
In ko bomo spregledali z o mi modrosti in razumeli
brez asne resnice v svetih zvitkih z uesi umevanja, tedaj
moramo stopiti med ljudi in jih pou evati, kajti e sveto
vedenje ljubosumno skrivamo in se delamo, kakor da je
samo nae, tedaj smo kakor tisti, ki najde studenec visoko v
gorah in ga, namesto da bi ga pustil te i v dolino, da bi teil
ejo ljudem in ivalim, zakoplje s kamni in prstjo in pri tem
oropa vode e samega sebe. Pojdite med lovekove sinove
in jim pripovedujte o svetem zakonu, da boste reili same
sebe in mogli stopiti v nebeka kraljestva. Govorite pa jim z
besedami, ki jih bodo mogli razumeti, v prispodobah iz
narave, ki gredo do srca, kajti dejanje mora najprej zaiveti
kakor elja v prebujenem srcu.
Zato takole molite k nebekemu o etu, ko je sonce
opoldan visoko na nebu: ,O e na, ki si v nebesih, polji
vsem lovekovim sinovom svojega angela miru; in polji
naemu znanju angela modrosti, da bomo mogli hoditi po
potih velikih, ki so gledali boje obli je.
Tedaj pa naj sin lovekov poi e mir z Zemeljsko materjo,
kajti nih e ne bo dolgo ivel in bil sre en, kdor ne bo astil
svoje Zemeljske matere in se ravnal po njenih zakonih. Kajti
njen dih je va dih; njena kri je vaa kri; njene kosti so vae
33
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
32/83
kosti; vae meso je njeno meso; vae drobovje je njeno
drobovje; vae o i in uesa so njene o i in uesa.
Povem vam, resni no, eno ste z Zemeljsko materjo; ona jev vas in vi ste v njej. Iz nje ste bili rojeni in vanjo se
povrnete. Kadar deuje, pada iz oblakov kri vae Zemeljske
matere; dih vae Zemeljske matere epeta v listju v goz
dovih in mogo no veje z gora; sladko in jedro je meso vae
Zemeljske matere v sadeih na drevesih; krepke in nezdro-
bljive so kosti vae Zemeljske matere v mogo nih pe inahin skalah, ki stoje kakor straarji iz izgubljenega asa; res
ni no, smo eno z nao Zemeljsko materjo in kdor se zvesto
dri zakonov svoje matere, temu bo tudi ona ostala zvesta.
Toda priel bo dan, ko bo sin lovekov odvrnil svoj obraz
od Zemeljske matere in jo izdal, ko bo svojo mater in svojoprirojeno pravico celo' zatajil. Tedaj jo bo prodal v suenj
stvo in njeno meso bo raztrgano, njena kri zastrupljena in
njen dih zaduen; v vse konce kraljestva bo prinesel ogenj
smrti in njegova lakota jo bo oropala vseh darov in 2a sabo
pustila pu avo.
Vse to bo storil, ker ne pozna zakona. In kakor umirajo i
ne zaznava svojega smradu, bo tudi sin lovekov slep za
resnico; kakor ropa in pustoi svojo Zemeljsko mater, tako
ropa in pustoi in pogublja samega sebe. Kajti rojen je bil iz
svoje Zemeljske matere in je eno z njo in vse, kar stori svoji
materi, stori samemu sebi.
Pred davnim asom, pred svetovnim potopom, so po
zemlji hodili veliki ljudje, njihov dom in kraljestvo so bila
velikanska drevesa, takna, kakrna ive danes le e v
pripovedkah. iveli so ve rodov dolgo, kajti jedli so z mize
Zemeljske matere in spali v naro ju Nebekega o eta in
niso poznali ne betenosti, ne starosti, ne smrti. lovekimsinovom so predali veli astje svojega kraljestva, celo skrivno
znanje o drevesu ivljenja, ki je stalo v sredi u neskon ne
ga morja. Toda o i lovekovih sinov je zaslepil satan s svo-
34
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
33/83
jim i prikaznimi in obljubami o mo i; celo mo i, ki zmaguje
z nasiljem in s prelivanjem krvi. In tedaj je sin lovekov
odvezal zlate niti, ki so ga vezale na njegovo Zemeljsko
mater in njegovega Nebekega o eta; stopil je iz svete reke
ivljenja, v kateri je bilo njegovo telo eno z zakonom; in
za el je rabiti le svoje misli, svoja ustva in svoja dejanja;
tam, kjer je bil prej le en zakon, jih je naredil na stotine.
In tako so se lovekovi sinovi sami pregnali iz domovine in
od tistega asa se gnetejo za svojimi kamnitimi zidovi in ne
sliijo ve epetanja vetra v visokih drevesih zunaj svojih
mest.
Resni no, povem vam, knjiga narave je sveti zvitek, in e
ho ete, da se lovekovi sinovi sami reijo in najdejo ve no
ivljenje, tedaj jih nau ite spet brati ive rke Zemeljskematere. Kajti zakon je zapisan v vsem ivem. Zapisan je v
travi, drevesih, rekah, gorah, pticah na nebu in ribah v
morju, najrazlo neje pa v sinu lovekovem. Le kdor se vrne
v naro je Zemeljske matere, bo nael ve no ivljenje in
reko ivljenja, ki vodi k nebekeTnu o etu; le tako se da
izogniti temnemu videnju prihodnosti.
Zato takole molite k nebekemu o etu, ko je sonce
opoldan visoko na nebu: ,O e na, ki si v nebesih, polji
angela miru vsem lovekovim sinovom; in polji v kraljestvo
nae Zemeljske matere angela veselja, da bodo naa srca
polna petja in veselja, ko se stisnemo v naro je svoje ma-
tere.
Nazadnje pa mora sin lovekov zaiveti v miru s kra-
ljestvom svojega Nebekega o eta; kajti, resni no, sin
lovekov je rojen iz semena svojega p eta in telesa svoje
matere, da bo mogel najti svojo resni no dedi ino in
zvedeti, da je kraljevi sin.
Tam, kjer je na Nebeki o e, je veliko ravni in mnogo
skrivnih re i, o katerih zdaj e ne morete vedeti ni esar.
35
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
34/83
Resni no vam povem, da je kraljestvo naega Nebekega
o eta tako irno, tako irno, da noben lovek ne more
spoznati njegovih meja, ker teh sploh ni. Vendar pa lahko
celo njegovo kraljestvo odkrijemo v kapljici rose na poljski
cvetlici, ali pa v vonju pravkar pokoene trave na poljih pod
poletnim soncem. Resni no, ni besed, s katerimi bi se dalo
opisati kraljestvo Nebekega o eta.
Dedi ina sinu lovekovega je resni no veli astna, kajti
samo njemu je dano vstopiti v reko ivljenja, ki ga vodi vkraljestvo Nebekega o eta. Vendar pa se mora sin
lovekov najprej zmiriti s svojim telesom, s svojimi mislimi,
ustvi, s lovekovimi sinovi, s svetim znanjem in kraljestvom
svoje Zemeljske matere. Kajti resni no, povem vam, to je
oln, ki bo sinu lovekovega popeljal po reki ivljenja k
nebekemu o etu. Imeti pa mora mir, sedemkratni mir,preden bo spoznal edini mir, ki presega razumevanje, celo
razumevanje Nebekega o eta.
Zato takole molite k nebekemu o etu, ko je sonce
opoldan visoko na nebu: ,O e na, ki si v nebesih, polji
angela miru vsem lovekovim sinovom; in polji v svojekraljestvo, Nebeki o e, svojega angela ve nega ivljenja,
da se dvignemo onkraj zvezd in zaivimo ve no ivljenje!
Starosta je obmolknil in silen mir je prevzel brate, nikomur
ni bilo do besede. Na reki, tihi in srebrni kakor steklo, so se
igrale sence poznega popoldneva, na temne em nebu pa
je bilo videti filigranski prvi krajec miru. Veliki mir Nebeke-
ga o eta jih je obdal z nesmrtno ljubeznijo.
36
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
35/83
SVETE REKE
Prili ste v najsveteji krog, v skrivnost vseh skrivnosti, ki jebila stara e tedaj, ko je bil na o e Enoh e mlad in je hodil
po zemlji. Dolga leta ste bili na poti, vselej hode po poti
pravi nosti, ive po svetem zakonu in svetih zaobljubah
nae bratov ine; in iz svojega telesa ste naredili novo
sveti e za boje angele. Prav tako ste dolga leta podnevi
delali z angeli Zemeljske matere in vsako no spali v naro- ju Nebekega o eta in neznani angeli so vas pou evali.
Zdaj pa boste zvedeli o svetih rekah in o starodavni poti, po
kateri se jih da prebresti; okopali se boste v nebeki lu i in
razkrile se vam bodo vse re i, o katerih ste prej samo
sanjali.
Zdaj, ob uri son nega( vzhoda, tik preden angeli Zemeljske
matere vdahnejo ivljenje v e spe o zemljo, stopite v sveto
reko ivljenja. Skrivnost te svete reke nosi va brat, drevo,
in svojega brata, drevo, boste v mislih objeli, kakor ga s
pozdravom objamete podnevi, ko hodite ob jezerskem
bregu. In postali boste eno z drevesom, kajti na za etkuvseh asov smo bili vsi v sveti reki ivljenja, ki je rodila vse
stvarstvo. Ko boste objeli svojega brata drevo, vam bo mo
svete reke stekla skozi telo in vzdrhteli boste od njene sile.
Tedaj globoko vdihnite od angela zraka in pri izdihu izgo-
vorite besedo ivljenje. In resni no, postali boste drevo
ivljenja, ki poganja korenine globoko v sveto reko ivljenja.In kakor angel sonca ogreva zemljo in se vsa iva bitja na
njej in v vodi razveselijo novega dne, tako se bo vae telo
razveselilo v svetem toku ivljenja, ki bo pritekalo v vas po
vaem bratu drevesu.
In ko bo sonce visoko na nebu, boste poiskali sveto rekozvokov. V opoldanski pripeki vsa iva bitja mirujejo in i ejo
senco; angeli Zemeljske matere za trenutek po ijejo. Tedaj
spustite v svoja uesa sveto reko zvokov; kajti to lahko
zasliite le v tiini. Pomislite na reke, ki ste ejo po nenadni
37
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
36/83
nevihti v pu avi, in na hrume i um voda, ko te ejo mimo.
Resni no, to je boji glas, e tega e niste vedeli. Kajti tako
kot je zapisano, na za etku je bil glas in glas je bil pri Bogu
in glas je bil Bog. Povem vam, resni no, ko se rodimo,stopimo v svet z bojim zvokom v uesih, celo s petjem
oddaljenega nebekega zbora in svetim petjem zvezd na
kroenjih po njihovih poteh; sveta reka zvoka te e prek
zvezdnih obokov in skozi neskon no kraljestvo Nebekega
o eta. Vselej je v naih uesih, etudi je ne sliimo. Prisluh-
nite ji v opoldanski spokojnosti; okopljite se v njej in ritemboje glasbe naj vam odmeva v uesih, dokler ne postanete
eno s sveto reko zvoka. Ta zvok je bil ustvaril zemljo in svet,
ustvaril gore in postavil zvezde na njihov prestol sredi veli-
astja najvijih nebes.
In okopali se boste v reki zvokov in glasba njenih voda sebo preto ila v vas; kajti na za etku vseh asov smo bili vsi v
sveti reki zvoka, ki je rodil vse stvarstvo. In mogo no
umenje reke zvoka vam bo steklo skozi telo in vzdrhteli
boste od njegove mo i. Tedaj globoko vdihnite od angela
zraka in sami postanite zvok, da vas bo sveta reka zvoka
odnesla k neskon nemu kraljestvu Nebekega o eta, tjakjer se dviga in pojema ritem sveta.
In ko ve erni mrak angelom Zemeljske matere blago
zatisne o i, tedaj zaspite tudi vi, da bo va duh odel k nez-
nanim angelom Nebekega o eta. Preden zaspite, pa
pomislite na svetle in udovite zvezde, na svetle, sijo e, od
dale vidne in presvetle zvezde. Kajti v teh trenutkih so
vae misli kakor lok spretnega lovca, ki zna pu ico usme-
riti, kamor ho e. Naj bodo vae misli, preden zaspite, pri
zvezdah; kajti zvezde so lu in Nebeki o e je lu , celo
tista, ki je tiso krat svetleja od svetlobe tiso erih sonc. Sto-
pite v sveto reko lu i, da bodo okovi smrti za vselej izgubili
svoj prijem in se boste, reeni zemeljskega bremena, po
sveti reki lu i dvignili skozi zaslepljujo o veli ino zvezd v
nesko no kraljestvo Nebekega o eta.
38
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
37/83
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
38/83
V spomin na Janeza XXIII
Po svoji soutja polni modrosti
je postal pape, II Papa, milijonom.
Po svojem ustvarjalnem duhu
je postal glasnik nove dobe.
V srcu je bil esen.
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
39/83
Odkritje mirovnega evangelija esenov
Eseni in Vatikan
Edmond Bordeaux Szekely
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
40/83
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
41/83
UVOD
V tem delu je veliko besed posve enih sv. Fran iku
Asikemu in to ne brez razloga.
Poleg vsega drugega je bil tudi zadnja poosebitev esenskega
duha. Kakor krotek boji trubadur je prinaal sporo ilo
ljubezni, istosti in preprostosti; nih e drug ni tako popolno
predstavljal esenskega duha.
im bolj se je priblieval industrijski vek, tem nepomemb-
neja je postajala duhovnost v lovekem ivljenju, tako da
smo danes e povsem pozabili, da izviramo iz Matere
Zemlje in O eta Neba. Tehnologija je bog 20. stoletja, svet
orjakih strojev pa popolnoma odvisen od omejenih energetskih virov; sprogramirali smo ra unalnikega boga, ki
proizvaja materialne re i, katerih pove ini sploh ne potre
bujemo in ki so celo kodljive.
Lep zgled za ta premik v vrednotah je prav odziv sveta na
odkritje zvitkov ob Mrtvem morju leta 1945. Seveda je bilo
razburjenje veliko, vendar zaradi arheolokega odkritja, ni
pa bil to praznik vnovi nega duhovnega rojstva. Neznansko
tevilo knjig in lankov o tem odkritju obravnava samo
suhoparne tehni ne nadrobnosti in zapletene teoloke ute
meljitve, prepletene s komentarji h komentarjem, razsekane
z opombami.
Kaj se je zgodilo z nami? V nai preteklosti je bil as, ko je
bil celo zrak zvrhoma poln udenega, ko so ptice prepeva-
43
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
42/83
le pesmi misterija, ko si lahko na prani cesti sre al bosono
gega svetnika in se skupaj z njegovim duhom dvignil v ne
znana obmo ja svetosti. Z mamili in samouni evalnimi teh
nikami si danes priskrbimo evforijo, vera pa je pove ini
stvar dolnosti in pravi nosti, ki je na sporedu ob nedeljah
ob 11. uri.
udenje in spotovanje udea ivljenja, ki je bilo v esenski
bratov ini ob Mrtvem morju navzo e s toliknim arom in
ki je nato izpuhtelo z zadnjim esenom, sv. Fran ikomAsikim, se je v meni prebudilo, ko sem odkril esenski evan
gelij. To je udena knjiga, ne le zaradi modrosti in napot
kov na njenih straneh, temve zato, ker odseva duha m inu
le dobe, ko razdalja med lovekom in Bogom e ni bila
tako velika in ko je vsa Narava prepevala z glasovi ptic.
Esenski evangelij ni edini rokopis te vrste v vatikanskih
arhivih. Tam najde evangelije po Mateju, Barnabu, Janezu,
Petru in Tomau, ki so jih brali manihejci, nato dela Esen-
ska knjiga geneze, Canto Christus in Fiziolog, ki so jih
napisali esenski heretiki in ki jih pripisujejo Ambroziju,
Tertulijanove pamflete in rokopise Gregorija udodelca. Vsi
ti rokopisi so bili kot apokrifni spisi zavreni in prekleti na
veke vekov z njihovimi pisci in privrenci vred.
Bili so asi, v katerih bi objava enega teh neznanih spisov
zbudila neznansko vznemirjenje pri iskalcih resnice in
zagrizeno nasprotovanje prizadevnih teologov. Danes pa
nas nobena stvar ve ne preseneti. Nobena stvar nas ne
pretrese. Odkar je eksplodirala prva atomska bomba, odkar
se zavedamo, da je ivljenje na robu uni enja, se je nae
gledanje na ivljenje in smrt nepreklicno spremenilo. Ker
smo se navadili na vsakodnevno nasilje in grozote v tem ali
onem delu sveta, se nam zdijo pregovarjanja o tem, ali je ta
ali oni apokrifni spis pristen ali ne, nepomembna in neza
nimiva. Vendar pa vdanost v usodo in ravnodunost ne
bosta dali odgovora na vpraanje, kako prepre iti svetovno
katastrofo. Odprli smo Pandorino skrinjico atomske energi-
44
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
43/83
je; s klju em modrosti lahko odpremo tudi skrito zakladnico
prastare modrosti, ki aka na to, da jo odkrijemo v poza-
bljenih rokopisih, starodavnih zvitkih ali v neznanemvedenju v nas samih. Spet moramo odkriti svoje stali e v
upodobitvi sveta, svojo od vekomaj dano vlogo Stvarniko-
vega sodelavca; pomagati moramo pri sejanju in pri etvi in
zemljo spet spremeniti v vrt.
Sami moramo znova odkriti esenski evangelij. Sami mora-
mo odpreti srce pesmi sv. Fran ika Asikega.
45
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
44/83
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
45/83
STUDENEC
iveli so v pu avi, na bregovih pe enega morja. li so v
go o samoto, ker ni bila tako strana kakor preganjanje
soljudi. In v izsueni pu avi so zasadili svoj vrt, ki je rastel
in uspeval stoletja. Pri sebi so varovali najstareje znanje in
najve ji zaklad svetosti, kar jih je kdajkoli bilo na svetu. Bili
so bratov ina esenov.
Svojega rodu si e sami niso bili povsem v svesti, saj se jimje spomin na za etek izgubljal v davninah asa. Mojzes je
bil esen in prav tako starodavni preroki. Otroci lu i iz stare
Sumerije so bili njihove krvi, prav tako pa tudi zdravniki in
u itelji starega asa pred vesoljnim potopom. Bratov ina je
bila vselej z nami.
Ko so zasadili svoj vrt v pu avi, so ga zalivali z ljubeznijo in
skrbjo. Vstajali so ob svitu, da bi se pogovarjali z angeli
Zemeljske matere in opazovali njene raznolike darove.
Hvalili so angele sonca ob njegovem vzhodu in zahodu in s
pu avskih rastlin nabirali roso, da bi na najbolj suh ko ek
sveta privedli angela vode. Brali so iz knjige Zemeljske
matere in kar so.se iz nje nau ili, so uporabili, da so doseglipopolno skladnost z okoljem. V've ernem mraku so se
pogovarjali z angeli Nebekega o eta in se iz Zakona nau i-
li, kako prenesti poljub miru na zaskrbljena ela ljudi, ki so
jih poiskali, da bi nali zdravje in pomo . U ili so sveti
zakon; z neskon no potrpeljivostjo so ga zapisovali na
zvitke, da bi ga tako ohranili za vse ase. Pisali so pesmihvale, veselja, trpljenja. Veselje in skrbi ljudi so delili tudi
takrat, kadar je to presegalo meje lovekega.
Med ljudi so se odpravljali, da bi jih zdravili. Eden taknih je
bil tudi esen Jezus. Hodil je med bolnimi in zatiranimi in jih
u il, kako ozdraviti samega sebe. Nekateri so mu sledili in
zapisali, kaj se je dogajalo med njim in trpe imi in ubogimi.
Stareji iz te bratov ine so iz teh besed zloili pesmi in z
47
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
46/83
njimi naredili nepozabno zgodbo o reitelju ljudi, o dobrem
pastirju. In ko je nazadnje priel as, ko so morali bratje
pu avo zapustiti in oditi drugam, so za njimi ostali zvitki
kakor skrivni straarji, pozabljeni varuhi ve ne in ive res-nice.
Za el se je mra en as, as grozot, barbarstva, seiganja
knjig, praznoverja, a enja malikov. Krotki Jezus je za vse-
lej izginil za podobo krianega Boga, esenski bratje so skrili
svoje nauke v duh malotevilnih, ki jim je bilo dano ohranitiga potomcem, zvitki o zdravljenju sveta pa so zapu eni
obleali pod bee imi pu avskimi sencami.
48
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
47/83
POTOK
Rojen je bil sredi 4. stoletja v Stridonu*, v dananji Jugosla-viji. Njegovi stari so bili premoni in so ga z dvanajstimi leti
poslali v Rim, da bi tam nadaljeval olanje. V Rimu je
tudiral latinsko literaturo in v prostem asu raziskoval
katakombe, ki so ga skrivnostno privla evale. Preden je
odel iz Rima, je bil kr en za Hieronima v imenu Cerkve,
in ta ga je kasneje razglasila za svetnika.
Hieronim je naslednjih dvajset let popotoval; nemirni duh
je iskal odgovorov, ki mu jih formalna izobrazba ni mogla
dati. Nazadnje je el, kakor e toliko iskalcev resnice pred
njim, v pu avo. Dolga leta je potoval po halkiki pu avi,
se nau il k svoji latin ini e grko in aramejsko, pa tudimolitve in posta. Hebrejsko se je nau il od judovskih
pu avnikov in rabijev, ki so iveli v raztresenih mestecih v
pu avi. Pri njih je nael odlomke starih rokopisov in s svo-
jim znanjem hebrejskega se je lotil razvozlavanja. Ko je
najdeval vse ve in ve rokopisov, si je v mislih ustvaril
podobo o veliki resnici minulih stoletij, resnici, ki je segala vza etek zgodovine. Bral je skrivnostna hebrejska pisma
starodavne pu avske bratov ine, ki je ivela po zakonu
vseh zakonov. ivljenje teh bratov je bilo v popolnem
skladju z nebom in zemijo; uivali so popolno zdravje in
iveli veliko dlje kakor navadni ljudje; zdravili so bolnike,
pou evali nevedne in izarevali svetost vsem, ki so jih
sre ali.
Nedale pro od njegove skrite doline z dateljnovci in sta-
rim vodnjakom je ivela skupina pu avnikov in Hieronim
je bil prepri an, da so nasledniki skrivnostne bratov ine iz
minulih stoletij. iveli so v majhnih ko ah, namakali vrtove
in imeli na okenskih policah stojalca za knjige. Jedli so
sadee datljevih palm in zelenjavo s svojih vrtov; v pu avi
* Najverjetneje na slovenskem Krasu med Emono in Akvilejo, morda t.Peter na Krasu. Op. prev.
49
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
48/83
so znali poiskati pravo smer s pomo jo zvezd, ki so jih
opazovali v istem pu avskem ozra ju, vstajali so ob
son nem vzhodu in hodili spat ob njegovem zahodu, takrat
pa so se vsaki pogovarjali z angeli in molili k nebekemu
o etu. Imeli so odlomke starih rokopisov, v katerih so bili
popisani njihovi nauki in po katerih so si urejali ivljenje.
Hieronim je pisal prijatelju: Judei habent veritatem
Judje imajo resnico in od tedaj je imel resnico tudi
Hieronim.
Zaradi verskega spora je zapustil pu avo in se odpravil v
Antiohijo, obiskal tam Nazarence iz Beroeje, da bi pri njih
preu il prepis hebrejskega evangelija, ki naj bi bil pristen.
Sloves o njem kot o hebrejskem u enjaku je rastel in v tem
asu je v latin ino prevedel tirinajst Jeremijevih pridig,
tirinajst Ezekijelovih in devet iz estega poglavja Izaije.
Nato ga je spet poklicala pu ava; zbral je svoje knjige in se
vrnil v samoto; spremljali so ga Inocentij, Heliodor in
skupina mladih privrencev. V tej osami je prejel povabilo
iz Rima.
Pape Damaz, ki so ga kasneje razglasili za svetnika, je bil
pesnik, arheolog in utemeljitelj papeke knjinice. Rad je
imel okrasje in pisal je rokopise s rkami, ki jih je sam
zasnoval. Najpomembneja usluga, ki jo je napravil nai
kulturi, pa je bilo povabilo Hieronimu, naj zapusti ljubljeno
pu avo in postane njegov osebni tajnik. Kajti ko je pape
spoznal, kako temeljito pozna rokopise iz prvih stoletij, ga
ni imenoval le za svojega tajnika, temve mu je naloil eeno nalogo prevod Nove zaveze.
Po papeevem mnenju so bili latinski prevodi drugega sto-
letja zaradi nenehnega prevajanja in prepisovanja pis-
moukov polni napak in dvomljivih mest in sicer tako zelo,
da je bil vsak prepis druga na razli ica. Tedaj se je
Hieronim z vso ustvarjalno mo jo lotil obilice gradiva in
pod varstvom papea Damaza ni dokon al le nove izdaje
in dopolnil evangelijev, temve je prevedel tudi psalterij,
50
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
49/83
Visoko pesem. Knjigo pregovorov in Pridigarja. Prav tako je
prevedel Juditino knjigo, Tobijevo knjigo in celo vrsto
apokrifnih spisov med temi tudi odlomke starih he
brejskih in aramejskih spisov, ki jih je tako dolgo in potrpe
ljivo zbiral. In prav ti so tudi vzbudili vihar kritik in obreko
vanja.
Hieronim je pisal papeu Damazu: Koliko lahko popravim
jezik tega spisa in ga vrnem v as njegovega nastanka? Ali jekaken kristjan, najsi bo u en ali neuk, ki me ne bo imeno
val ponarejevalca in brezbonika, ker sem tako predrzen,
da starim rokopisom kaj dodam ali vrinem popravek? To
so bile preroke besede. Ko je bil pape Damaz e iv,
nih e ni izrazil dvoma v pravilnost Hieronimovih prevodov.
A po smrti njegovega za itnika in na pritisk njegovegavelikega nasprotnika, sv. Avgutina, so se oglasili naspro
tujo i glasovi in narasli v upor; ob ine na Grkem so
ovadile njegove prevode in kof je bil prisiljen pridobiti si
pri evanje judovskih prebivalcev. Ve ina le-teh je bila na
Hieronimovi strani, vendar pa je bil ta nenehni hru
preve za miroljubnega filozofa, in avgusta leta 385 je stekim srcem zapustil Babilon ter se napotil v Sveto
deelo.
Spet je sledil klicu pu ave k ve nemu ivljenju in e
naprej brskal za hebrejskimi fragmenti; zgodovina esenske
bratov ine je dobivala zaokroeno podobo. Svoje delo je
nadaljeval v Betlehemu, prevajal med drugim v latin ino
staro zavezo, kronike knjige, Jobovo knjigo in koptske spise
o askezi. Vodil je ustanovitev samostana, v katerem si je
prizadeval nekatere vidike esenske poti preliti v ivljenje.
Do smrti je neutrudno iskal resnico, njegova eja po vseob
segajo em znanju ni bila nikdar poteena.
Po smrti sv. Hieronima so se njegovi rokopisi porazgubili,
nekateri pa so vendarle prili v skrivne vatikanske arhive in
nazadnje v samostan Monte Cassino. Potok je narasel v
reko.
51
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
50/83
REKA
Sveti Benedikt, zavetnik Evrope, je bil rojen okrog leta 480v Nursiji blizu dananjega Spoleta v Umbriji. Podeelski,
vendar izobraeni stari so ga poslali v Rim, da bi se tam
olal in nato posvetil poklicni ivljenjski poti. Toda pokvar
jenost dekadentne prestolnice ga je pretresla do dna in kot
pu avnik se je umaknil v bliino Subiaca. Kasneje si je
nael votlino v pe ini ob jezeru, blizu ruevine Neronovepala e. Legenda pripoveduje, da so mu hrano prinaali
krokarji, vendar pa je verjetneje, da ga je oskrboval Roma-
nus, menih iz enega tevilnih samostanov v bliini.
Na svoji poti iskanja resnice je mladi Benedikt neko
naletel na prevode skrivnostnih hebrejskih fragmentov, kijih je naredil sv. Hieronim kakor je tudi Hieronim pred
mnogimi leti pri svojem iskanju resnice nael izvirnik.
ivljenje esenov v 1. stoletju se je moralo mlademu pu av-
niku zdeti udovita vizija ob njegovih mukah zaradi groze
ega kaosa, v katerem je bil svet pred njegovimi o mi. V
njegovem duhu je cveto i grm ve nega drevesa ivljenjapognal korenine, rasel in uspeval. Bratov ina esenov je
dobila obliko v svetih Benediktovih pravilih mojstrovini
reda in preprostosti, ki se je razvil v samostanski sistem in je
na koncu ohranil zahodno kulturo pred propadom v
mra ni dobi. Sam v svoji votlini se je util most med dvema
svetovoma: s soncem preetega ara in reda bratov iz starih
dni, katerih ivljenje je potekalo v skladu z naravo in veso
ljem, in drugega, barbarskega in hudega asa, ki se je odpi
ral pred njim kakor prepad in grozil, da bo porl in zaduil
modrost in lepoto, ki so jo ustvarili ljudje. Benedikt je za
stavil vse svoje mo i, da se to ne bi zgodilo in je pozval
esenske brate iz preteklosti, naj mu pri tem pomagajo.
Ob njem so se za eli trumoma zbirati u enci. Zapustilje svojo votlino in ustanovil dvanajst samostanov, v vsakem
je bilo pa dvanajst menihov. Njegov sloves je rastel in
obenem tudi neogibni poskusi, da bi ga spravili s poti. Tako
52
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
51/83
kakor se je odvrnil od Rima, je uel tudi spletkam in skupaj
s e nekaterimi u enci je uprl pogled na vrh hriba, ki se
dviga nad Cassinom, na pol poti med Rimom in Neapljem.
Monte Cassinu je bilo usojeno, da postane udovita,
urejena trdnjava varnosti in reda sredi kaoti nih napadov,
zmedenosti in zmenjave. Ob Vatikanu naj bi postal drugo
sredi e zahodne civilizacije. Kakor so eseni varovali sveti
zakon v nemirnih asih 1. stoletja, so tudi benediktinski
menihi v svoji prepisovalnici, ki je imela nalogo sred
njeveke zalonike hie, varovali in urejali dela Cicera,
Seneke, Tacita, sv. Hieronima in sv. Avgutina, Filona Ale
ksandrijskega, Joefa Flavija in mnogih drugih katera bi
sicer vsa poteptali v prah voj aki, ki so kmalu po tistem
zakorakali po Evropi.
Z najvijega kraja na Monte Cassinu je bil lep razgled
na zeleno dolino Iri. Sam samostan pa je obsegal trdnjavo,
pogansko sveti e in sveti gaj. Monte Cassino je bil tako
kakor drugi benediktinski samostani gospodarsko neod
visno, odmaknjeno, samotno mestece, ki se je moglo dobro
upirati neredom v zunanjem svetu. Znotraj teh enklav so
imeli vse, kar so potrebovali: vodne izvire, zelenjavne
vrtove, itna polja, krune pe i (menihi so si sami pekli
kruh, kakor so tudi sami prepisovali knjige), potreb ine za
umetnike in rokodelce ter bogato knjinico s knjigami in
rokopisi, ki so jih prebirali in preu evali v skriptoriju.
Od vseh raznolikosti esenskega ivljenja, kar se jih je
zrcalilo v benediktinskem svetu, pa je bila najlepa in naj
trajneja Regula santa Sveto pravilo. To je bil izjemno
logi en in prakti en kodeks za skupno ivljenje menihov in
se je izkazal za izredno koristnega in dobrodejnega. To
pravilo prilagojeno srednjemu veku zrcali v malone
vsakem svojem delu ivljenjsko pot esenske bratov ine.
Vse premoenje je bilo last skupnosti. Opat, ki so ga menihi
doivljenjsko izbrali, je bil najvija oblast, vendar pa si je
moral vselej pridobiti mnenje sveta starein; kon ni sklep o
vsaki zadevi pa je bil sprejet med njim in Bogom. Tako je
predstavljal loveka in stvarnika obenem, sodelavca v
nikdar kon ani ustvarjalni dejavnosti. Imenoval je svoje ofi-
53
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
52/83
dale priorja, predstojnika novicev, ekonoma in tudi vse
druge in etudi je bila vsaka podrobnost njegovega
vedenja natan no opisana in dolo ena, preveva pravilo
mogo na reka love nosti, bratske ljubezni, in ravno ta
vidik je edinstven v primerjavi z vsemi menikimi in verskimi
srednjevekimi pravili in dokazuje povezavo z esenskim
izro ilom. Modra uravnoteenost med molitvijo, delom in
tudijem ora et labora skrb za telo, pametna
razdelitev asa na po itek, vaje in dobro prehrano,
poudarek na delu v vrtu in na polju, ljubezen do glasbe inumetnosti in predvsem spotljivost do vsakega gosta, kakor
da bi bil Gospod sam vse to je blije bratov ini ob
Mrtvem morju kakor srednjeveki Evropi. Benediktov
zna aj sije iz vseh besed njegovega pravila: modrost
ublaena z ljubeznijo; red in avtoriteta ublaena s
so utjem.Prepis Regule Sante, ki je bil poslan v Rim, se je izgu-
bil, toda prepis, ki ga je svojero no napisal svetnik sam, je
ostal v Monte Cassinu. Med vpadom v Lombardijo so
menihi zbeali s tem izvirnim prepisom, funtno utejo za
kruh in merico za sadje (menihi so vsak dan prejemali po
funt kruha, etrt funta sadja in pol litra mleka) v Rim. Te
svetinje je pape Zaharija sredi 8. stoletja vrnil na Monte
Cassino. V 9. stoletju so veliko rokopisov uni ili ropajo i
Saraceni. Ohranjeni odlomek Regule Sante se je ohranil do
napoleonskih vojn, tedaj pa je bil izgubljen tudi ta zadnji
izvirni pergament sv. Benedikta.
Nekaj pomembnih fragmentov pa se je vendarle
ohranilo in nam danes pri ajo o prvotnem esenskem
izro ilu, kakor ga je zapisal neutrudni prevajalec mnogih
besedil iz 1. stoletja sv. Hieronim.
Prvotni esenski Mir s tabo je postal I i mir in
prizadevaj si zanj. (Beseda o knjigi)
Najviji zakon esenskega evangelija Ljubi svoje brate,
kajti tvoj Nebeki o e je ljubezen, kajti tvoja Zemeljska mati
je ljubezen, kajti sin lovekov je ljubezen je bil po
54
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
53/83
benediktinsko povedan takole: Najprej ljubimo Gospoda
iz dna srca, iz dna due, z vsemi mo mi in nato svojega
blinjega kakor samega sebe. (4. poglavje)
Esenski nauk o nebekem o etu in njegovih angelih, o
njihovem poveli evanju in vodstvu, da bi z njimi iveli v
skladju, In tako bodo tvoji angeli vedeli, da hodi po Nje-
govi poti, je bil predstavljen v temle opozorilu: Zatorej
dobro premislimo, kako ravnamo pred o mi Boga in nje-
govih angelov, vstanimo in pojmo psalme, da nam bo duh
v sozvo ju z glasom. (19. poglavje)
Skupinsko ivljenje in delo esenske bratov ine, ki so
ga tako udovito opisali Joef, Filon in Plinij, je jasno
izraeno v 48. poglavju Benediktovega Svetega pravila:
Pravi menihi ivijo od dela svojih rok, kakor so iveli nai
o etje in apostoli.
Boji nauk je bil univerzalno vodilo najstarejim
esenom, najvijim v vsaki skupnosti in ista boja ljubezen
preveva Benediktov nasvet opatu v 64. poglavju: Vse
stvari uravnajte tako, da bodo mogli mo ni po em stremeti
in da se ibki ne bodo vznemirjali.
Temeljni nauk esenskega evangelija In ljubi svoje
prave brate kakor jih ljubita tvoj Nebeki o e in tvoja
Zemeljska mati je v 72. poglavju Svetega pravila povedan
takole: Skupno ljubezen negujte isto kakor bratje. Boga
se bojte v ljubezni. Ljubite opata poteno in ponino.
Ni esar ne postavljajte pred Jezusa in naj nas vse zdrui v
ve nem ivljenju.
Sv. Benedikt je v svojem Svetem pravilu zapisal, da
morajo v samostanu vselej imeti goste, v 53. poglavju pa e
tole pravilo: Vse obiskovalce, ki se oglasijo, je treba sprejeti
kakor da bi bili Jezus sam. V ve kakor tiso letih, odkar
je bil ustanovljen samostan Monte Cassino, se je izkazala
resni nost teh besed. Obiskovalci vselej najdejo ozra je
sedemkratnega miru, poziv k skupnosti z angeli v trajni
boji navzo nosti v ivem ob estvu.
Malone udeno je, da so samostani sv. Benedikta
ve inoma ostali skorajda nedotaknjeni v vseh vojnah, ki so
divjale zunaj njihovih mirnih zidov. Celo leta 1943 so bile
55
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
54/83
nemke oblasti tako prijazne, da so opozorile opata v
Monte Cassinu, da bo v nekaj dneh samostan v sredi u
odlo ilnih in divjih spopadov in srditega topovskega
obstreljevanja. Pod opatovim vodstvom so stotine menihovizdelovale lesene zaboje in vanje so shranili neprecenljive
redke rokopise, zvitke in kodirana besedila, dela grkih in
rimskih klasikov, najpomembneja dela cerkvenih o etov in
sholastikov in ve kot 40.000 dragocenih pergamentov.
Vse to gradivo je nalo varno zavetje v skrivnih vati-
kanskih arhivih.
56
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
55/83
MORJE
Eden najbolj samosvojih in izjemnih ljudi v zgodovini je bilsv. Fran iek. Bil je eden redkih katolikih svetnikov, ki ga
ne moremo omejiti le na eno religijo ali filozofijo: pripadal
je vsemu svetu.
Kakor je mladi princ Gautama Buddha zapustil o etovo
kraljestvo, da bi poiskal resnico v gozdovih starodavneIndije, je tudi Fran iek e v mladih letih dojel ni evost in
brezupnost materialisti nega sveta, ki se opira na zavist in
sebi nost. Oba sta spoznala, da je spri o morja lovekega
trpljenja najpomembneje, da se z zdravljenjem za ne
takoj. V tem prijemu je obenem brez asna modrost in
sodobna priro nost. e ti gori hia, je rekel Buddha, moranajprej stopiti iz nje. To je storil tudi mladi Fran iek in gol
in brez imetka zapustil bogato o etovo hio, da bi se
posvetil preprostosti, temu zakladu ubonih, in podaril
nepozaben duhovni prazni ni obed vsakomur, kogar je
sre al na svojih popotovanjih po Italiji.
Mladi Buddha in mladi Fran iek. . . sta bila svetle a
utrinka na tema nem nebu lovetva, ki sta ga videla
brezupno ujetega v mreo nevednosti, nasilnosti in eje po
samouni evalni zabavi. Z neizrekljivim so utjem sta gledala
loveke sinove, ki so venomer izpostavljeni nenasitnim
zahtevam mesa, ki venomer pogubljajo svoje zdravje in svojduevni mir v mo virju minljive lastnine.
In kakor blisk s slepe o jasnino razsvetli zemljo, tako je
njuno preprosto in isto ivljenje ublailo trpljenje in
nevednost, s katerim sta bila obdana. Oba sta si v srcu
postavila resni no kraljestvo duha in uspeno zdruila vsemo i ivljenja nasproti silam smrti.
Ni udnega, da je dananja mladina odkrila v obeh
duhovnih veli inah sebi sorodnega duha, katerima more
57
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
56/83
brezmejno zaupati. Vidijo revolucionarnega duha, podob
nega svojemu, v katerem so tudi njihova razo aranja nad
sterilnimi, stereotipno brezciljnimi in napihnjenimi vladajo
imi strukturami, ki temeljijo na togi avtoriteti in oboevanjuzlatega teleta. Oba pomenita dananji mladini upanje in
vrnitev k neminljivi duhovnosti due in preprostosti Narave;
oba sta zadnja prilonost pred zevajo im breznom pogube
lovetva.
Sv. Fran iek je bil morje za reko sv. Benedikta, potok sv.
Hieronima, skriti studenec esenske bratov ine. Pomembno
je tisto, kar je pomenil, ne kar je odkril. Fran iku ni bilo
treba iskati svetih zvitkov; Boja beseda je bila vklesana v
njegovem srcu. Bil je duhovno uteleenje tistih, ki so
napisali svete zvitke, sinteza vseh esenskih bratov. Svojim
preljubim pticam je prepeval o angelih sonca, vode, veseljain miru. Ni nosil evljev, da je lahko pod nogami util
Zemeljsko mater. Pono i je spal na planem, tam kjer ga je
dohitela no , kajti dragocene zvezde Nebekega o eta so
mu obsijale glavo, kjerkoli je legel k po itku. Njegovo pra
vilo je bilo preprosto: Ravnati se po Jezusovih naukih in
hoditi po njegovih stopinjah. In v vsej zgodovini ni nih e
drug tega delal s toliknim veseljem in vztrajnostjo. Popoto
val je skozi italijanska mesta in vasi, kakor so pred
tiso letjem skozi Galilejo popotovali njegovi esenski bratje,
zdravili bolne, pou evali nevedne in delili naznanilo
ljubezni in so utja z vsemi, ki so jim prisluhnili.
Ve krat je dalj asa prebival z benediktinci, tam, kjer je
isto in preprosto ivljenje v rev ini, istosti in poslunosti
navdihovalo pravila menihov. In ko se je s svojimi pu avni-
ki vred zjutraj prebudil, je iztegnil roke k soncu, k deju in
vetru s tistim arom, ki je pred stoletji odlikoval esenske
brate ob Mrtvem morju. Hvalnica soncu in esenski evange
lij sta si v bistvu istovetna; odnos do ivega, ki je bilzna ilen za esenski duh, se je nedotaknjen obdral skozi
stoletja.
58
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
57/83
-
8/10/2019 Edmond Bordeaux Szekely - Esenska Poslanica Miru, 4. Knjiga
58/83
MOJEtATINSKE IN GRKE OLE PRI PIARISTIH
,Cognoscere est Cognoscere Causas' ,Vedeti, pomenipoznati vzrok' je dejal rimski filozof Lukrecij. In zato bom
tudi jaz za el z za etkom.
Za elo se je z nekakno potsdamsko mirovno pogodbo
med mojim o etom, sedmograkim unitarcem, in materjo,
francosko katoli anko. lovek se lahko samo udi, kakomo na je bila ljubezen, ki ju je vezala, eprav sta si bila po
veri