DIPLOMSKA NALOGA NINA PUKL - University of …...uporabi in recikliraj! « bi moral p ostati slogan,...
Transcript of DIPLOMSKA NALOGA NINA PUKL - University of …...uporabi in recikliraj! « bi moral p ostati slogan,...
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
NINA PUKL
KOPER 2017
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
RECIKLIRANJE
Nina Pukl
Koper 2017
Mentor: izr. prof. dr. Darjo Zuljan
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Darju Zuljanu, za strokovno podporo in
vodenje pri pisanju diplomske naloge.
Posebej hvala partnerju Maticu in staršem za vso podporo, spodbudo in
potrpežljivost v času mojega študija. Brez njih mi ne bi uspelo.
Hvala vsem, ki ste mi v času študija stali ob strani.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Nina Pukl, študentka visokošolskega strokovnega študijskega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja,
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Recikliranje:
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:______________________
V Kopru, dne _________________
POVZETEK
V času, ko se soočamo z vsakodnevnimi inovacijami s področja tehnike in
tehnologije, je odgovorno ravnanje z odpadki ključni dejavnik varovanja in ohranjanja
našega okolja, vključno z naravo in naravnimi dobrinami. »Zmanjšaj porabo, ponovno
uporabi in recikliraj!« bi moral postati slogan, ki bi usmerjal naše ravnanje z odpadki.
Predpogoj, da bi odpadki zares lahko ponovno postali koristne surovine, je njihovo
ločevanje in pravilno odlaganje, česar pa se moramo naučiti. Da bi lahko razumeli
proces recikliranja, torej predelavo že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem
procesu, moramo najprej razumeti osnovne tehnološke procese recikliranja. Da bi
naučeno ločevanje odpadkov kot osnova tega procesa postalo naša stalnica, pa
moramo vaditi iz dneva v dan od zgodnjega otroštva dalje.
V diplomski nalogi predstavljamo nekaj izkustvenih načinov učenja osnovnih
veščin ravnanja z odpadki. Z otroki, starimi od dveh do treh let, smo reciklirali, ločevali
in se skozi igro učili pomena recikliranja, zmanjševanja količine odpadkov ter varovanja
okolja. S kvantitativno empirično pedagoško raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko
otroci, stari od dveh do treh let, dejansko vedo o recikliranju oziroma o ponovni uporabi
odpadnih materialov. Zanimalo nas je, ali bodo radi sodelovali pri dejavnostih,
povezanih z uporabo in ločevanjem tovrstnih materialov, in če, pri kateri dejavnosti
bodo najraje sodelovali.
Ključne besede: recikliranje, ločevanje odpadkov, embalaža, tehnologija,
ekologija.
ABSTRACT
Recycling
In times of booming technical and technological innovation responsible waste
management is the key to protecting and preserving the environment, nature and its
capital. "Reduce, reuse, recycle!" should be the slogan guiding our waste management
actions. However, the preconditions for waste to be once again turned into useful
materials are waste sorting and adequate disposal, but one has to learn how to do it.
To understand recycling, which denotes the processing of used materials, it is crucial to
thoroughly understand the basic technological processes. That being said, waste
sorting will only become a constant in people's life if they practice daily from early
childhood onwards.
This thesis presents several methods of experiential learning of the basic waste
management skills. Children aged from two to three years were encouraged to recycle
and sort materials and learn through play about the importance of recycling, reducing
the amount of waste and environmental protection. Using a quantitative empirical
approach we explored how much children of that age actually know about recycling or
reusing waste materials. Our goal was to determine whether the children would be
eager to participate in the activities related to using and sorting the materials and which
activities they would prefer.
Keywords: recycling, waste sorting, packaging, technology, ecology.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2
2.1 Tehnologija .................................................................................................... 2
2.2 Obravnava tehnologije v obdobju zgodnjega učenja ...................................... 2
2.2.1 Tehnologija v vrtcu .................................................................................. 3
2.2.2 Etapni cilji ................................................................................................ 4
2.2.3 Konceptna razsežnost tehnike in tehnologije v vrtcu ............................... 6
2.2.4 Usmerjene dejavnosti tehnike in tehnologije ............................................ 7
2.2.5 Tehnična ustvarjalnost otrok ................................................................... 8
2.3 Varnost pri delu z otroki .................................................................................. 8
2.4 Ekologija ........................................................................................................ 9
2.5 Ekološka zavest ............................................................................................. 9
2.6 Ekološka vzgoja predšolskih otrok ................................................................. 9
2.7 Ekološka etika ...............................................................................................10
2.8 Recikliranje ...................................................................................................10
2.8.1 Ekološki izdelki .......................................................................................11
2.8.2 Embalaža in embalažni materiali ............................................................11
2.8.3 Papirna in kartonska embalaža ..............................................................12
2.8.4 Kovinska embalaža ................................................................................12
2.8.5 Plastična embalaža ................................................................................13
2.8.6 Keramika ................................................................................................13
2.8.7 Biološki odpadki .....................................................................................13
3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................14
3.1 Problem, namen in cilji naloge .......................................................................14
3.2 Raziskovalni hipotezi in raziskovalna vprašanja ............................................14
3.3 Metodologija ..................................................................................................15
3.3.1 Raziskovalna metoda .............................................................................15
3.3.2 Raziskovalni vzorec ...............................................................................15
3.3.3 Način zbiranja podatkov .........................................................................15
3.4 Priprave in analize izvedenih dejavnosti ........................................................15
3.4.1 Ročna izdelava papirja za novoletne voščilnice 1 ...................................15
3.4.2 Ročna izdelava papirja za novoletne voščilnice 2 ...................................18
3.4.3 Ročna izdelava papirja za novoletne voščilnice 3 ...................................22
3.4.4 Izdelava košev za ločeno zbiranje odpadkov ..........................................24
3.4.5 Igra s kovino ...........................................................................................29
3.4.6 Igra s keramiko ......................................................................................34
4 ZAKLJUČEK ........................................................................................................39
5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................42
KAZALO SLIK
Slika 1: Spoznavanje materialov in obdelovalnih tehnik .............................................. 4
Slika 2: Spoznavanje in uporaba orodja ter naprav..................................................... 5
Slika 3: Razvijanje spretnosti, konstruiranje in ustvarjalne sposobnosti ...................... 5
Slika 4: Prikaz interakcije dejavnikov .......................................................................... 8
Slika 5: Zaščitni znak. ................................................................................................11
Slika 6: Trganje in pobiranje časopisnega papirja 1 ...................................................16
Slika 7: Trganje in pobiranje časopisnega papirja 2 ...................................................17
Slika 8: Prelivanje časopisnega papirja z vodo ..........................................................17
Slika 9: Prikaz strukturnega odstotka f(%) vključitve otrok v igro – Papir 1 ................18
Slika 10: Mešanje papirja in vode ................................................................................19
Slika 11: Mešanje papirne kaše ...................................................................................19
Slika 12: Presipavanje papirne kaše na sita ................................................................20
Slika 13: Ravnanje kaše z roko ...................................................................................20
Slika 14: Valjanje papirne kaše ...................................................................................20
Slika 15: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Papir 2 ................................21
Slika 16: Krasitev papirja s temperami 1 ......................................................................23
Slika 17: Krasitev papirja s temperami 2 ......................................................................23
Slika 18: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Papir 3 ................................24
Slika 19: Izdelava koša za papir ..................................................................................26
Slika 20: Izdelava koša za embalažo ...........................................................................26
Slika 21: Razvrščanje odpadkov 1 ...............................................................................27
Slika 22: Razvrščanje odpadkov 2 ...............................................................................27
Slika 23: Razvrščanje odpadkov 3 ...............................................................................28
Slika 24: Ogled zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov ............................................28
Slika 25: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Izdelava košev ...................29
Slika 26: Predstavitev didaktične igrače ......................................................................30
Slika 27: Igra z maticami, podložkami in vijaki .............................................................31
Slika 28: Izdelava hranilnikov ......................................................................................31
Slika 29: Igra s senzorno tablo 1 .................................................................................32
Slika 30: Igra s senzorno tablo 2 .................................................................................32
Slika 31: Igra s podložkami, maticami in vijaki .............................................................33
Slika 32: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Kovina ................................34
Slika 33: Trganje mozaičnih ploščic z mreže 1 ............................................................35
Slika 34: Trganje mozaičnih ploščic z mreže 2 ............................................................36
Slika 35: Hoja po keramiki ...........................................................................................36
Slika 36: Slikanje s temperami na staro opeko ............................................................37
Slika 37: Izdelava okvirja slike .....................................................................................37
Slika 38: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok k igri – Keramika .............................38
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Igra je način, s katerim otrok raziskuje okolje, v katerem živi. V svet raziskovanja in
učenja ga najprej popeljejo igrače, ob njih se vsakodnevno srečuje tudi s tehniko. Z
opazovanjem, posnemanjem in prepoznavanjem sveta okoli sebe se uči bivati v danem
času ter prostoru. S svojo mimiko posnema stroje in vozila, jih prepoznava po obliki,
gibanju, velikosti ter značilnih zvokih. Pri igri gradi in konstruira, ob tem tudi razstavlja
ter si na ta način pridobiva lastne izkušnje za doseganje svojih ciljev. Otrok pri
dejavnosti razvija lastno mišljenje tako, da razpoznava okoliščine, ki so jim tehnični
predmeti izpostavljeni. Ob gradnji in razdiranju teh predmetov razvija govorne
sposobnosti ter bogati tehnični jezikovni zaklad. Ob tem si pridobiva primeren odnos do
dela, do drugih otrok, prijateljev in si že sam poskuša razvijati organizacijske
sposobnosti. V okviru vzgojne dejavnosti razumemo politehnično vzgojo kot dejavnost
in načelo, ki prispeva k oblikovanju otrokove osebnosti, k uporabi metod in oblik, ki
omogočajo razvijanje tehnične ustvarjalnosti. Tak način dela pa predpostavlja lastno
angažiranje otrok in vzgojitelja na senzornem, gibalnem, govornem, praktičnem in
intelektualnem področju (Papotnik, 1993).
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Tehnologija
Tehnologija je veda o načinu izdelovanja česarkoli in je skupek postopkov od
začetnega do končnega stanja. Na svetu ne obstaja noben izdelek, ki ne bi nastal po
neki tehnologiji. Obstajajo različne vrste tehnologij: mehanska tehnologija, tehnologija
materialov, kemijska, gradbena, medicinska tehnologija, biotehnologija, informacijsko-
komunikacijska tehnologija idr.
Tehnologija je pomembna veda, lahko jo poimenujemo tudi motor družbe, saj jo
sooblikuje. Lahko prilagaja ali spreminja naravni svet za izpolnitev človekovih potreb in
želja. Tehnologija je inovacija v naravnem okolju, da lahko zadosti potrebam in željam
ljudi. Ljudem pomaga tako doma, na delovnem mestu kot v prostem času. Omogoča
izdelavo izdelkov, sistemov, ki rešujejo probleme in odpravljajo težave. V odločanje o
uporabi tehnologij naj bi bili vključeni vsi državljani. Družbeno stališče mora biti takšno,
da lahko uporabljene tehnologije izboljšajo življenje vsem ljudem. Potreba po
seznanjanju s tehnologijo narašča, zato ta postaja pomemben del vzgoje in
izobraževanja že v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Za večino ljudi je razumevanje
tehnologije težavno, vsi pa se zavedamo, da so računalniki, traktorji, gensko
spremenjeni organizmi ipd. tehnološki produkti. Človek mora biti za uspešno
vključevanje v okolje, ki je dejansko tehnično okolje, tehnološki pismen, za poučevanje
tehnologije pa morajo biti vzgojitelji in učitelji tudi primerno usposobljeni.
Tehnološka dejavnost je ciljno naravnana in načrtna, njeni rezultati pa so včasih
nepričakovani. Na njen razvoj vplivajo različni dejavniki, od potreb posameznikov, želja
po večji ekonomičnosti do razvoja in izpopolnjevanja naprav ter sistemov idr. Zaradi
zagotavljanja potreb in udobja so ljudje z inovacijami preoblikovali svet (Zuljan, 2014).
2.2 Obravnava tehnologije v obdobju zgodnjega učenja
Otroci že zelo zgodaj zmorejo razumeti, da ljudje za prilagoditev naravnega okolja
človeškim željam in potrebam uporabljamo ustvarjalno mišljenje. Na njim razumljiv in
primeren način jih moramo vključevati in spodbujati k razlikovanju med umetnim in
naravnim okoljem. Že z začetnim raziskovanjem ugotavljajo, kako so ljudje razvili
načine za izboljšanje udobja, povečanje prostega časa, za oblikovanje okolja in za
lažje delo. Zavedajo se okolja, v katerem živijo, ne poznajo pa povezave med tem
okoljem in vplivom tehnologije nanj ter na njegovo spreminjanje. Natančno tudi ne
vedo, kako pridelujemo, predelujemo, pridobivamo in prevažamo hrano. Z učenjem
spoznavajo, kako nastajajo osnovne sestavine hrane, posamezne jedi, kako nastajajo
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
zgradbe, pohištvo, telefoni, avtoceste in vse, kar nas obdaja. Učijo se namena in
pomembnosti tehnologije za človekovo vsakodnevno življenje (Zuljan, 2014).
2.2.1 Tehnologija v vrtcu
»Papotnik (1999) navaja več predpostavk in zakonitosti iz Kurikula za vrtce, ki
podpirajo usmeritev strokovnega delavca v vrtcu za delo na področju tehnike in
tehnologije:
- Posamezna razvojna področja so med seboj prepletena in povezana z
različnimi funkcijami (zaznavni, spoznavni, intuitivni, socialni vidik).
- V predšolskem obdobju je pomembno, da v t. i. kritičnem obdobju za otroka
strokovni delavci storijo čim več tudi pri pripravi na naslednjo stopnjo vzgoje
in izobraževanja.
- Neposredna aktivnost, manipuliranje in čim pogostejše rokovanje s
predmeti z namenom pridobivanja izkušenj z ljudmi, stvarmi, analiziranjem
dejavnojsti in oblikovanjem pojmov ter predpojmovnih struktur je skupaj z
notranjo motivacijo in reševanjem konkretnih primerov ter pridobivanjem
socialnih izkušenj prvenstveno in nujno potrebno pri učenju predšolskega
otroka.
Kot pomembne globalne cilje za področje tehnike in tehnologije v vrtcu Papotnik
(1999) iz Kurikula za vrtce navaja:
- spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe,
- spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju
tehnike in tehnologije,
- spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.
Kot pomembne konkretne cilje za področje tehnike in tehnologije v vrtcu pa
Papotnik (1999) iz Kurikula za vrtce navaja:
Otrok:
- spoznava, da ima urejanje prostora in lega predmetov določen namen,
- odkriva različna gibanja glede na trajanje in glede na hitrost,
- spoznava, kaj gibanje povzroči in kaj gibanje vzdržuje,
- odkriva in spoznava lastnosti teles (predmetov),
- odkriva lastnosti zraka,
- prepoznava, posnema in uporablja tehnične predmete in procese ter
spoznava njihov namen in pomen,
- uri se v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost,
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
- razvija predstavo o nastajanju odpadkov ter pomenu in možnosti predelave,
- spoznava delovni proces in razvija primeren odnos do dela in
organizacijske sposobnosti.« (Podstudenšek, 2012, str. 10–11).
2.2.2 Etapni cilji
Za dosego končnega cilja je pomembno, da si ustrezno in natančno zastavimo
vmesne, etapne cilje. Papotnik, Katalinič in Fošnarič (2005) navajajo tri: spoznavanje
materialov in obdelovalnih tehnik; poznavanje in uporaba orodja ter naprav; razvijanje
spretnosti, konstruiranje in ustvarjalne sposobnosti.
1. Spoznavanje materialov in obdelovalnih tehnik
- Ugotavljanje in odkrivanje pomena in namena posameznih pojavov, predmetov
in procesov.
- Ustvarjanje in poustvarjanje iz različnih materialov (lesa, furnirja, usnja, papirja,
plastičnega materiala itd.).
- Oblikovanje in preoblikovanje modelov, predmetov, razvijanje tehnično
ustvarjalnih sposobnosti ter zmožnosti.
Slika 1: Spoznavanje materialov in obdelovalnih tehnik (Papotnik idr., 2005)
2. Spoznavanje in uporaba orodja ter naprav
- Urjenje, preizkušanje in utrjevanje v različnih tehnoloških operacijah
(sestavljanje, lepljenje, šivanje, žaganje, rezanje, barvanje ipd.). Pomembno je,
da si otroci že v predšolskem obdobju pridobijo delovne navade in si pri
različnih dejavnostih oblikujejo posamezne spretnosti ter skrbijo za urejen in
varen delovni prostor.
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
Slika 2: Spoznavanje in uporaba orodja ter naprav (Papotnik idr., 2005)
3. Razvijanje spretnosti, konstruiranje in ustvarjalne sposobnosti
- Pri konstruiranju s sestavljankami pridobiva razumevanje pomena in funkcije
nekaterih strojnih delov ter razumevanje pojmov (npr. jermen, os, prenos,
zobnik ipd.).
- Pri konstruiranju s sestavljankami pridobiva tehnično fizikalna znanja in
izkušnje.
Slika 3: Razvijanje spretnosti, konstruiranje in ustvarjalne sposobnosti (Papotnik idr.,
2005)
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
2.2.3 Konceptna razsežnost tehnike in tehnologije v vrtcu
Usmerjevalni in globalni cilji tehnike
ter tehnologije v predšolskem obdobju
Ustvarjalni delovni proces
Vidiki
1. Specialnodidaktični
2. Pedagoškopsihološki
3. Tehniški, tehnološki, fizikalni, ergonomski, oblikovni, organizacijski in ekonomski
Etapni cilji
Spoznavanje materialov Spoznavanje in uporaba Konstruiranje, razvijanje
in obdelovalnih tehnik orodja ter naprav spretnosti in ustvarjalnih
sposobnosti
Usmerjenost dejavnosti
Ugotavljajo, preizkušajo, sestavljajo, razstavljajo, gradijo, primerjajo, vrednotijo.
Izdelek ni namen, ampak le sredstvo za oblikovanje ustvarjalne in celovite
osebnosti
(Papotnik idr., 2005, str. 56).
Konceptno razsežnost tehnike in tehnologije podrobno prikazuje miselni vzorec z
vsemi kategorijami, sestavinami in elementi. Pri tem je treba upoštevati tehnične,
tehnološke, oblikovne, specialnodidaktične, pedagoškopsihološke, ekonomske in
organizacijske vidike. Vse te vidike je treba povezati v okviru ustvarjalnega delovnega
procesa z vsemi operativnimi in globalnimi cilji. V pripravljenem procesu otroci
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
spoznavajo delovne tehnike, materiale, naprave, različna orodja. Spretnost in
ustvarjalnost razvijajo preko konstruiranja (Papotnik idr., 2005).
2.2.4 Usmerjene dejavnosti tehnike in tehnologije
Zuljan (2011) v svojem delu Metodika tehnične vzgoje našteva več usmerjenih
dejavnosti, prek katerih se otrok sooča s tehniko in tehnologijo, ki jih navajamo v
nadaljevanju.
1. Ugotavljanje
- Otrok razlikuje objekte, stroje, vozila, orodja, pripomočke, ki jih srečuje in videva
v okolju, v katerem živi, ugotavlja ter primerja.
2. Preizkušanje
- Otrok si oblikuje pravilne spretnosti in delovne navade ob ergonomsko pravilno
urejenem in varnem delovnem mestu ter se uri v različnih tehnoloških opravilih,
kot so rezanje, žaganje, prebijanje, pribijanje, lepljenje, barvanje, sestavljanje,
šivanje idr.
3. Sestavljanje
- Otrok razvija sposobnosti za konstruktorstvo in inovativnost ter si pridobiva
tehnično fizikalna znanja in izkušnje.
- Z gradniki različnih sestavljank sestavlja makete, objekte, modele in na tak
način odkriva osnovne tehnične funkcije, kot so dviganje, vrtenje, kroženje,
poganjanje in prevažanje.
4. Razstavljanje
- Otrok si oblikuje čut natančnosti, reda, odgovornosti, pri tem pa razvija
sposobnosti za sodelovanje pri reševanju in odkrivanju problemskih situacij.
- Otrok oblikuje pravilen odnos do ustvarjalnega dela in razstavlja sestavljene
makete, objekte in modele.
5. Gradnja
- Otrok z oblikovanjem in preoblikovanjem gradi iz različnih materialov ter si na
tak način razvija svoje tehnične sposobnosti in zmožnosti.
6. Primerjanje
- Otrok primerja in razlikuje orodja, vozila, stroje, objekte ter pripomočke, ki jih
srečuje v svojem okolju.
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
7. Vrednotenje
- Otrok določa objektivna merila za vrednotenje svojih izdelkov, modelov, maket,
projektov, skic in risb.
- Otrok vrednoti in dojema tehnične odnose, kot so vrstni red operacij kot pogoj
za funkcionalni izdelek, skrb za varno delo, sredstva za delo, čas in energija,
ravnotežje, pozornost in skrb za racionalno izrabo materialov, spajanje
materialov z ustreznim vezivom idr.
2.2.5 Tehnična ustvarjalnost otrok
Za tehnično ustvarjalnost je pomembno, da poznamo razliko med ustvarjalnostjo in
produktivnostjo. Zanjo je značilno preoblikovanje snovi, materiala idr. iz začetnega
stanja v drugo, nepoznano, ter prepletanje zavestne in podzavestne dejavnosti
ustvarjalca ter njegovo odkrivanje novega sveta. Pomembne lastnosti ustvarjalnega
procesa so izvirnost, prožnost v mišljenju, spontanost, enkratnost in odprtost za nove
izkušnje (Papotnik, 1992).
2.3 Varnost pri delu z otroki
Vsako človekovo delo spremlja kompleksna dejavnost – varnost. Odvisna je od
objektivnih in subjektivnih dejavnikov, ti pa so med seboj povezani.
V vrtcu je treba otrokom prikazati oziroma demonstrirati varen postopek dela.
Najprej se je treba z otroki pogovoriti o prikazanem postopku dela in glede na povratne
informacije otrok oceniti njihovo razumevanje postopka. V nadaljevanju prikazan
postopek skupaj z otroki izvajamo in utrjujemo (Papotnik, 1993).
Slika 4: Prikaz interakcije dejavnikov (Papotnik, 1993)
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
2.4 Ekologija
Beseda ekologija izhaja iz grških besed oikos in logos, kar pomeni vedo oziroma
nauk o gospodinjstvu oziroma gospodarjenju. Izraz je prvotno pomenil znanost o
gospodarjenju v naravi, danes pa ni več ozko vezan samo na biološko področje,
ampak je ekološka problematika postala predmet proučevanja organizacijskih,
gospodarskih, tehnoloških, pravnih in mnogih drugih znanosti. Ekologija preučuje
odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem, med bogastvom živih organizmov
v okolju, v katerem ti živijo. Pojasnjuje tudi, kako živijo živali in povezanost rastlin druge
z drugo v soodvisnosti z naravnimi dobrinami, kot so npr. voda, zrak, tla, sončna
svetloba (Vuk, 2000).
2.5 Ekološka zavest
Pojem ekološka zavest opredeljuje širok in kompleksen splet etike, psihologije,
izobraževanja. Gre za občutenje potrebe po humanosti in po premišljenem, strpnem ter
razumskem ravnanju z okoljem.
Najbolj pomembno je prebujanje ekološke zavesti v ljudeh samih. Človek mora
sam priznati in spoznati svojo povezanost z naravo in življenjsko odvisnost od nje,
njenega bogastva, zakonitosti in ravnovesja. Zaradi obremenjevanja okolja, ropanja
zemeljskega bogastva, rušenja ravnovesja v naravi, uničevanja življenja in splošnega
brezobzirnega gospodarjenja je človeka neodgovorno ravnanje z naravo pripeljalo tudi
do nevarnosti in ogroženosti. Ekološka zavest je temelj, na katerem je možno ustvariti
pogoje, da bi lahko rešili ekološko krizo. Človekova ravnanja izhajajo iz njegove
ekološke zavesti. Najprej je pomembna odgovornost vsakega posameznika, vsekakor
pa je pri tem treba poudariti tudi ekološko zavest skupin, podjetij, države idr. (Vuk,
2000).
2.6 Ekološka vzgoja predšolskih otrok
Okoljska vzgoja je v predšolskem obdobju zelo pomembna, saj lahko z njo
dosežemo spremembo celotne kulture. Vrtec daje velik pomen okoljskemu
izobraževanju in ga z različnimi dejavnostmi, metodami in pristopi tudi izvaja. Z
neposrednim stikom z naravo otroku omogočimo, da razvije pozitivna čustva do narave
in okolja, in na tak način ponotranji pozitivne ekološke vrednote. V vrtcu se srečuje s
pomenom ločevanja odpadkov, s tem se nauči, kako se razgrajujejo različni materiali.
Ob tem spoznava tudi negativni vpliv na okolje, če odpadke odlagamo na neprimernem
mestu. Za dosego omenjenega cilja se moramo ozaveščanja otrok lotiti na spoznavni,
čustveni in akcijski ravni. V naravi otroci doživljajo pozitivna čustva, kot so spoštovanje,
ljubezen in pomen življenja v sožitju z naravo. Tako bodo lažje ponotranjili in sprejeli
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
ekološko usmerjene vrednote. Na spoznavni ravni zaznajo razmišljanje o naravnih
procesih v okolju, jih reflektirajo in razmišljajo o rešitvah, ki bi jih lahko pozneje sami
uresničili. Na akcijski ravni pa se otroci naučijo spretnosti, ki jim bodo pomagale pri
spoznavanju, reševanju problemov, sodelovanju in prepričevanju širjenja ekološke
zavesti in ukrepov za ohranjanje ekološke čistosti (Marentič Požarnik, 1994).
2.7 Ekološka etika
Ekološka etika se ukvarja s presojo vseh vidikov, kako človek ravna z okoljem, od
biotičnih skupnosti do biosfere, ekosistemov in narave nasploh (Vuk, 2000).
Ekologija in današnji problemi, povezani z njo, zahtevajo spremenjen odnos
človeka do narave. Potrebna je sprememba človekove miselnosti. Zapišemo lahko tudi,
da potrebujemo etične norme, ki bodo pravilno uravnavale človekovo sobivanje z
naravo. Etika se je do sedaj zanimala le za človeka, človekovo razmerje do sebe, do
soljudi in do Boga. Človekovo okolje je ostajalo zunaj področja, za katerega se je
zanimala etika, če ni šlo za človeško družbo. S tega vidika ni nenavadno, da je človek
zmeraj bolj izgubljal čut za odnos do narave. Pri ekološki etiki gre za sožitje človeka in
sveta oziroma narave, za njuno sobivanje. Človek mora upoštevati svojo vrednost in
pravice, hkrati pa tudi spoštovati vrednost in pomembnost narave ter svoje vloge v njej
(Grmič, 1994).
2.8 Recikliranje
Recikliranje pomeni predelavo že uporabljenih odpadnih snovi v proizvodnem
procesu. Z recikliranjem zmanjšujemo trošenje potencialno uporabnih snovi,
zmanjšujemo porabo svežih surovin in energije ter s tem preprečujemo onesnaženje
vode, zemlje, zraka. V primerjavi s konvencionalno proizvodnjo recikliranje zmanjšuje
izpuste toplogrednih plinov. Recikliranje je glavni del pri sodobnem ravnanju z odpadki
in tretji del v hierarhiji: zmanjšaj, ponovno uporabi in recikliraj.
Recikliramo lahko steklo, papir, tkanine, elektroniko in plastiko. Vse to se pripelje v
zbirni center, kjer se sortira, očisti in s posebnimi postopki predela v material za nove
izdelke in ponovno pošlje v proizvodnjo.
Poznamo dve vrsti recikliranja. Osnovno recikliranje materiala je preprostejše. Pri
njem se na primer steklo ali rabljen papir vrneta v proizvodni proces. Paziti moramo na
kakovost novega izdelka, saj lahko s ponovno uporabo material izgubi svoje prvotne
lastnosti. Dober primer tega je papir, saj ga lahko le nekajkrat recikliramo, ker
celulozna vlakna postanejo prekratka za ponovno uporabo. Odstranjevanje določenih
materialov iz kompleksnih izdelkov pa je druga oblika recikliranja. Pri tej obliki
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
recikliranja je pomemben le odstranjeni material. Ta vrsta recikliranja je v uporabi
zaradi vrednosti odstranjenega materiala, kot sta zlato iz elektronskih komponent in
svinec iz akumulatorjev, pa tudi zato, ker je ta material škodljiv (npr. živo srebro v
termometrih) (Wikipedija, 2017).
2.8.1 Ekološki izdelki
»PEFC je program za potrjevanje certifikacije gozdov. Pridobljeni certifikat PEFC
je zagotovilo, da prihaja les za lesne in papirne izdelke iz gozdov, s katerimi se
trajnostno gospodari. Certifikat, ki potrjuje skladnost trajnostnega gospodarjenja z
gozdovi in predelave lesa glede na mednarodno in nacionalno sprejete standarde,
omogoča boljše pogoje trgovanja in konkurenčno prednost. Za pridobitev
certifikata neodvisen akreditiran certifikacijski organ pisno potrdi skladnost
trajnostnega gospodarjenja z gozdom z določenimi standardi, certifikat za
trajnostno gospodarjenje z gozdom po PEFC shemi pa izda Zavod za certifikacijo
gozdov.« (Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor,
2017).
Slika 5: Zaščitni znak (Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu
Maribor, 2017)
2.8.2 Embalaža in embalažni materiali
Beseda embalaža je francoskega izvora (l'emballage). V širšem pomenu pomeni
nosilec ali ovoj oziroma sredstvo, v katerega zavijemo, polnimo, vstavimo blago. V
Sloveniji uporabljamo izraz ovojnina. Slovenska določila dopuščajo tudi strokovni izraz
embalaža. Embalaža oziroma ovojnina so izdelki iz različnih materialov, namenjeni
temu, da blago obdajajo ali držijo skupaj. Na ta način je mogoče surovine ali izdelke
hraniti in rokovati z njimi na poti od proizvajalca do končnega uporabnika (Radonjič,
2008).
Embalaža se v literaturi najpogosteje razvršča glede na embalažni material, iz
katerega je. Glede na material za izdelavo embalaže ločimo kovinsko, stekleno,
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
leseno, plastično, papirno in kartonsko ter tekstilno in kompleksno embalažo. Vse
navedene kategorije embalaže so soodvisne in med seboj povezane.
Glede na trajnost delimo embalažo na vračljivo ali povratno in nevračljivo ali
nepovratno embalažo. Od izbire materiala je odvisen okoljski profil embalaže. Ločimo
osnovne in pomožne embalažne materiale. Embalažni material ima določene prednosti
in pomanjkljivosti, zato je izbor materiala zelo pomemben dejavnik pri naporu za
uresničevanje programa razvoja embalaže (Radonjič, 2008).
2.8.3 Papirna in kartonska embalaža
Papir je prozoren in ploščat material, ki ga sestavljajo prepletena vlakna
rastlinskega izvora. V današnjem času med vsemi gradivi, iz katerih izdelujemo
različne izdelke, največkrat uporabljamo papirnata gradiva. Papir uporabljamo v
različne namene, vendar pa se največkrat in največ uporablja v tiskarske namene
(Papotnik, 1993).
Sprva so papir izdelovali ročno, prvi papirni stroj je bil izdelan v Franciji (Pavko-
Čuden idr., 2005). Osnovna surovina za papir je les, ki je sestavljen iz vlaknin.
Kakovost vlaknin je odvisna od kakovosti in vrste lesa. Papir ima lahko zelo različne
lastnosti glede na surovinsko sestavo, proizvodni postopek in dodelavo (Radonjič,
2008). Lepenka in karton sta prav tako sestavljena iz vlaknin, ki pa se po svojih
lastnostih razlikujeta od papirja. Najpogostejše oblike kartonske in papirne embalaže
so škatle, posode valjastih oblik, vrečke, vreče ipd. (Papotnik, 1993).
2.8.4 Kovinska embalaža
Kovine in kovinske zlitine, ki prenašajo visoke mehanske obremenitve in se jih da
predelovati ter oblikovati s toplotnimi in mehanskimi postopki, uvrščamo med najbolj
popolna konstrukcijska gradiva. Med osnovne konstrukcijske kovine spadajo magnezij,
baker, železo, aluminij in nikelj (Žarnič, 2005). Med kovinsko embalažo spada
aluminijasta in jeklena embalaža. Aluminijasto embalažo so začeli uporabljati v začetku
20. stoletja, s proizvodnjo tanke folije. Prve pločevinke iz aluminija se pojavijo na trgu
leta 1958. Do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bil za kovinsko embalažo značilen
porast porabe in proizvodnje, nato pa je sledilo zastajanje, saj je kovinsko embalažo
nadomestila plastična. Na zmanjševanje proizvodnje je močno vplivala gospodarnost
pakiranja v druge vrste embalaže. Kljub temu je, zaradi svojih lastnosti in praktičnosti,
kovinska embalaža na določenih mestih nezamenljiva (pločevinke, sodi, tube, ročke,
pokrovčki, folije) (Radonjič, 2008).
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
2.8.5 Plastična embalaža
Plastična embalaža zajema skupino sintetičnih polimernih materialov. Polimeri so
snovi, ki jih definiramo kot velike molekule. Te so sestavljene iz ponavljajočih se
strukturnih enot in predstavljajo najobsežnejšo skupino. Delimo jih na dve skupini:
duroplaste in termoplaste. Duroplasti so prostorsko nepovrnljivo zamreženi, se ne talijo
in dobijo trajno obliko. Termoplasti so ob toploti taljivi, postanejo tekoči in se dajo
predelati. V zadnjih letih je tehnološki razvoj prispeval k vedno večji uveljavitvi
plastičnih materialov zaradi posebne skupine materialov, ki so biološko razgradljivi
(Radonjič, 2008).
2.8.6 Keramika
Keramika izvira iz besede cerami in je poimenovana po predelu starih Aten.
Keramika je trda, ima visoko tlačno trdnost in nizko prostorninsko maso. Obstojna je pri
višjih temperaturah in odporna proti abraziji ter koroziji. Lahko jo uporabljamo tudi kot
polprevodnik in električni izolator. Njena pomanjkljivost pa je, da je krhka in ni odporna
na hitre temperaturne spremembe.
Glede na uporabljene surovine razvrščamo keramiko v dve vrsti: na tradicionalno
ali klasično in sodobno ali tehnično. Tradicionalno keramiko imenujemo tudi silikatna
keramika, saj je izdelana iz naravnih surovin, gline (silikatov). Te so porcelan,
lončevina, groba gradbena keramika, kamenina in fajančevina. Sodobna keramika pa
je izdelana iz sintetičnih surovin. Mednje spadajo elektronska, magnetna in inženirska
keramika (Godec, 2005).
2.8.7 Biološki odpadki
Zavržena hrana predstavlja dvakratno breme za okolje. Pojavi se v fazi predelave
in kot odpadek. Zavržena hrana se na odlagališču razkraja pod anaerobnimi pogoji. Ob
tem se sprošča deponijski plin, ki je sestavljen iz metana, ta pa je škodljiv za naše
zdravje in okolje (Šömen Joksić, 2013). Biološki ali organski odpadki predstavljajo več
kot tretjino vseh odpadkov. Nastajajo v gospodinjstvih in jih ob ustreznem ločevanju
kompostiramo. Kompostiranje lahko izvajamo doma ali na centru za ravnanje z
odpadki. Z izločanjem biorazgradljivih odpadkov lahko preprečimo razkrajanje
odpadkov in nenadzorovano gnitje ter s tem vplivamo na zmanjševanje onesnaženosti
zraka in podtalnice. Med biološke odpadke spadajo ostanki zelenjave in sadja,
papirnate brisače, papirnati podstavki, papirnati kozarci in krožniki, kavna usedlina,
ostanki kuhane hrane, listje, trava idr. (Komunala Kočevje, 2017).
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Problem, namen in cilji naloge
Namen diplomske naloge je otroke na čim bolj igriv način ozavestiti o pomenu
recikliranja za čisto okolje. K osveščanju o čistem okolju in o recikliranju lahko veliko
prispevamo že v vrtcu. Otroke že zgodaj na ustrezen način seznanimo s pomenom
recikliranja za čisto okolje, naše zdravje in naš planet. S tem ne vplivamo samo na
izboljšanje lastnega zdravja in današnjega okolja, temveč skrbimo tudi za odgovoren
odnos do prihodnjih rodov. Pri vzgoji, usmerjeni k spodbujanju recikliranja in skrbi za
čisto okolje, imajo vzgojitelji zelo pomembno vlogo. Ključno pri tem je, s primerno
vzgojo začeti že v zgodnjem otroštvu. Zelo pomemben je zgled ne samo vzgojitelja,
temveč tudi staršev in vrstnikov. S svojim vedenjem moramo otrokom pokazati pravi
odnos do čistega okolja in z zgledom privzgojiti odgovoren odnos do zmanjševanja
količine odpadkov. V predšolskem obdobju je primerna motivacija otrok igra. Otroci se
skozi igro lažje učijo, lažje si zapomnijo, pridobljeno znanje pa je trdnejše. Spodbujanje
k čistemu okolju in recikliranju mora biti jasno in enostavno ter podkrepljeno z aktivnim
učenjem in slikovitim gradivom.
V nalogi smo si zastavili naslednje cilje:
- ozaveščanje otrok o čistem okolju,
- spoznavanje pomena recikliranja,
- aktivno sodelovanje otrok pri pripravi in izvedbi dejavnosti,
- ob koncu dejavnosti ugotoviti, koliko znanja o odpadkih so otroci usvojili.
3.2 Raziskovalni hipotezi in raziskovalna vprašanja
Zastavili smo si dve delovni hipotezi:
H1: Otroci bodo radi sodelovali pri dejavnosti s papirjem.
H2: Otroci zelo malo vedo o recikliranju.
V diplomski nalogi smo si zastavili tudi naslednja raziskovalna vprašanja:
- Kaj otrokom predstavlja pojem recikliranje?
- Ali so otroci prek izvedenih dejavnosti in neposredne izkušnje spoznali pomen
recikliranja?
- Ali lahko otroci že v predšolskem obdobju s svojo dejavnostjo vplivajo na to, da
je okolje čisto?
- Pri kateri dejavnosti bodo otroci najraje sodelovali?
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
3.3 Metodologija
3.3.1 Raziskovalna metoda
Uporabili smo kvalitativno in kvantitativno empirično pedagoško raziskavo.
3.3.2 Raziskovalni vzorec
V raziskavi je sodelovalo štirinajst otrok prvega starostnega obdobja iz enote Ob
gozdu Vrtca Pobrežje. Otroci so stari od dveh do treh let. V skupini je sedem deklic in
sedem dečkov. Dejavnosti so bile prilagojene njihovi starosti in niso bile zanje
prezahtevne. Izvajali smo jih v dopoldanskem času. Dejavnosti smo tudi fotografirali in
si sproti zapisovali, kako so otroci sodelovali.
3.3.3 Način zbiranja podatkov
Podatke za raziskavo smo pridobili z metodo opazovanja. Z dejavnostmi smo želeli
doseči cilje, ki smo si jih zastavili.
3.4 Priprave in analize izvedenih dejavnosti
Izvedli smo naslednje dejavnosti:
- Ročna izdelava papirja za novoletne voščilnice 1.
- Ročna izdelava papirja za novoletne voščilnice 2.
- Ročna izdelava papirja za novoletne voščilnice 3.
- Izdelava košev za ločeno zbiranje odpadkov.
- Igra s kovino.
- Igra s keramiko.
3.4.1 Ročna izdelava papirja za novoletne voščilnice 1
Področje dejavnosti: delovno-tehnična vzgoja.
Tema: Igra s papirjem.
Cilji:
- Globalni cilj:
· spoznavanje snovi in razvijanje spretnosti na področju tehnike in
tehnologije.
- Operativni cilji:
· otrok se igra s papirjem in ga raziskuje,
· otrok razvija ročne spretnosti,
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
· otrok spoznava, kako se stvari mešajo in kako se njihove lastnosti
spreminjajo,
· otrok spozna potek izdelave papirja.
Oblike dela: skupna, skupinska, individualna.
Metode dela: pogovor, igre, lastna aktivnost otrok, demonstracija.
Sredstva in pripomočki: časopisni papir, voda, posodice, banjica.
Korelacija: narava, jezik.
Viri: Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za
šolstvo.
Uvodna motivacija
Z otroki smo se odpravili v garderobo, kjer je urejen kotiček za zbiranje
časopisnega papirja, zamaškov in alkalnih baterij. Otroci so se seznanili s pojmom in
namenom ločevanja navedenega. Otroke smo ob tem spodbudili, da vsak odnese v
igralnico nekaj časopisnega papirja.
Dejavnosti
Otroci so najprej imeli možnost proste igre, pri tem smo jih le opazovali. Pozneje
smo se jim pri igri pridružili in prisluhnili njihovim pogovorom.
Slika 6: Trganje in pobiranje časopisnega papirja 1
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
Slika 7: Trganje in pobiranje časopisnega papirja 2
Slika 8: Prelivanje časopisnega papirja z vodo
Zaključek
Papir smo premešali, pokrili in odnesli na hladno.
Evalvacija
Skupaj z otroki smo v igralnico prinesli časopisni papir. Otroci so papir trgali, metali
v zrak in mečkali. Najprej smo jih opazovali, nato smo se jim pridružili. Deklica A. je
začela s trganjem časopisnega papirja, nato so se ji postopoma pridružili še ostali
otroci. Večina otrok je bila pri trganju zelo spretna, mlajši malo manj. Slednje smo z
lastno aktivnostjo še bolj spodbudili k dejavnosti. Ko smo natrgali papir, smo ga dali v
veliko plastično posodo. Otroci so bili pri pobiranju papirja zelo vztrajni. Papir smo nato
s pomočjo manjših posod prelili z vodo, premešali in pustili stati čez noč.
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
Analiza rezultatov
Slika 9: Prikaz strukturnega odstotka f(%) vključitve otrok v igro – Papir 1
Pri igri s papirjem je sodelovalo dvanajst otrok, od tega šest dečkov in šest deklic.
Med opazovanjem igre smo ugotovili, da se je v igro samostojno vključilo 83 % otrok,
medtem ko se je 17 % otrok vključilo ob spodbudi.
3.4.2 Ročna izdelava papirja za novoletne voščilnice 2
Področje dejavnosti: delovno-tehnična vzgoja.
Tema: Ročna izdelava papirja.
Cilji:
- Globalni cilj:
· spoznavanje snovi in razvijanje spretnosti na področju tehnike in
tehnologije.
- Operativni cilji:
· otrok spoznava potek izdelave papirja,
· otrok razvija predstavo o tem, kdaj se je kaj zgodilo, in o zaporedju
dogodkov,
· otrok spoznava mešanje snovi in kako se pri tem spreminjajo lastnosti
snovi.
Oblike dela: skupna, skupinska, individualna.
Metode dela: pogovor, igra, demonstracija, razlaga, lastna aktivnost otrok.
Sredstva in pripomočki: barva, posodice, pripomočki za izdelavo papirja, papirnata
kaša (pulpa), kuhinjski mešalnik.
Korelacija: narava, jezik.
83 %
17 %
Otrok se samostojno vključi v igro
Otrok se v igro vključi ob spodbudi
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
Viri: Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za
šolstvo.
Uvodna motivacija
Otroke smo seznanili z dejavnostjo in jim predstavili pripomočke za izdelavo
papirja.
Dejavnosti
V igralnico smo prinesli banjico, v kateri je bil namočen časopisni papir. Skupaj z
otroki smo se pogovorili o tem, kaj se je zgodilo s papirjem, in si ogledali vsebino
banjice. Otroke smo nato povabili k mizam, jih seznanili z dejavnostjo in skupaj ročno
izdelali papir, ki smo ga nato uporabili za novoletne voščilnice.
Slika 10: Mešanje papirja in vode
Slika 11: Mešanje papirne kaše
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
Slika 12: Presipavanje papirne kaše na sita
Slika 13: Ravnanje kaše z roko
Slika 14: Valjanje papirne kaše
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
Zaključek
Papir smo položili na krpo in ga pripravili za sušenje.
Evalvacija
Ta dan smo v igralnico prinesli posodo z natrganim papirjem, ki smo ga predhodno
namočili v vodo. Na mizo smo pripravili vse potrebne pripomočke za izdelavo papirja.
Prinesli smo tudi modro barvo in mešalnik. Ugotavljali smo, za kaj vse lahko mešalnik
uporabljamo. Skupaj z otroki smo pogledali, kaj se je čez noč zgodilo s papirjem in
vodo. Deček z imenom N. je opazil, da je vode zmanjkalo. Otrokom smo povedali, da je
časopisni papir nekaj vode vpil, nekaj pa jo je vseeno ostalo. V posodo z namočenim
papirjem smo dodali nekaj modre barve, saj smo želeli papir obarvati. Nato smo z
mešalnikom premešali vsebino posode in dobili papirno kašo. Tudi otroci so se
preizkusili v mešanju z mešalnikom. Pri tem smo skrbeli za varnost otrok. Ko smo
papirno kašo dobro premešali, smo otrokom ponudili različna sita, vedra in manjše
posode. Spodbudili smo jih, da so vedra in posodice napolnili s papirno kašo. Večina je
pazila, da kaša ni padala na tla. Dva dečka sta ob spodbudi pristopila k dejavnosti. Ko
so otroci napolnili vedra in posodice, so papirno kašo stresali na sita, ki so bila že
pripravljena na mizi. Ponudili smo jim tudi valjarje, s katerimi so kašo povaljali. Nekateri
so papirno kašo poravnali kar z roko. Po končani dejavnosti smo papir dali sušiti na
krpo.
Analiza rezultatov
Slika 15: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Papir 2
Pri igri s papirjem je sodelovalo dvanajst otrok, od tega šest dečkov in šest deklic.
Med opazovanjem igre smo ugotovili, da se je v igro samostojno vključilo 67 % otrok,
33 % otrok pa je bilo treba spodbuditi.
67 %
33 %
Otrok se samostojno vključi v igro
Otrok se vključi v igro ob spodbudi
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
3.4.3 Ročna izdelava papirja za novoletne voščilnice 3
Področje dejavnosti: delovno-tehnična vzgoja.
Tema: Izdelovanje in poslikava novoletnih voščilnic.
Cilji:
- Globalni cilj:
· spoznavanje snovi in razvijanje spretnosti na področju tehnike in
tehnologije.
- Operativni cilji:
· otrok razvija predstavo o tem, kdaj se je kaj zgodilo, in o zaporedju
dogodkov,
· otrok se uri v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost,
· otrok spoznava, kako se stvari mešajo in kako se njihove lastnosti
spreminjajo,
· otrok spozna potek izdelave papirja.
Oblike dela: skupna, skupinska, individualna.
Metode dela: pogovor, igre, demonstracije, razlage, lastna aktivnost otrok.
Sredstva in pripomočki: barva, slamice, nanovo izdelan papir.
Korelacija: narava, jezik.
Vir: Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za
šolstvo.
Uvodna motivacija: Otrokom smo predstavili izdelavo novoletnih voščilnic.
Dejavnosti
Otroke smo spodbudili, naj si ogledajo nanovo nastali papir. S pripravljenimi
pripomočki smo papir okrasili s temperami (rdečo, belo in rjavo).
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
Slika 16: Krasitev papirja s temperami 1
Slika 17: Krasitev papirja s temperami 2
Zaključek:
Pripravljeni izdelek smo uporabili za novoletne voščilnice.
Evalvacija
Tokrat smo v igralnico prinesli tempere različnih barv (rdeča, rjava in bela). Otroke
smo najprej povabili do okna, da smo si skupaj pogledali, ali se je papir ustrezno
posušil. Zraven smo jih usmerjali z vprašanji: »Ali je papir suh, vlažen, trd?« Sledili so
različni odgovori. Skupaj smo ugotovili, da se je papir ustrezno posušil in da ga bomo
lahko uporabili pri tokratni dejavnosti. Predhodno smo zaščitili mize in pripravili barve.
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
K mizi smo povabili vsakega otroka posebej in mu podali jasna in natančna navodila.
Otroci so prstke namočili v barvo in odtisnili na papir. Otroci niso mešali barv med
seboj. Kdor je želel, je imel tudi možnost pihanja barve s slamico. Otroke smo pri
dejavnosti opazovali, jih spodbujali in najmlajšim nudili pomoč. Otrokom je bila
dejavnost zanimiva, saj so lahko na papirju opazili svoj prstni odtis. Ob koncu
dejavnosti smo igralnico skupaj pospravili in se pripravili na malico. Končne izdelke
smo obrezali v obliko novoletne jelke in jih namenili za novoletno voščilo.
Analiza rezultatov
Slika 18: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Papir 3
Pri igri s papirjem je sodelovalo trinajst otrok, od tega šest dečkov in sedem deklic.
Med opazovanjem smo ugotovili, da se je v igro samostojno vključilo 92 % otrok, 8 %
pa se jih je vključilo ob spodbudi.
3.4.4 Izdelava košev za ločeno zbiranje odpadkov
Področje dejavnosti: delovno-tehnična vzgoja.
Tema: Izdelava košev.
Cilji:
- Globalni cilj:
· doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti.
- Operativni cilji:
· otrok razvršča odpadke v ustrezne koše za smeti,
· otrok pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo ter
kako lahko prispeva k ohranjanju naravnega okolja,
92 %
8 %
Otrok se samostojno vključi v igro
Otrok se vključi v igro ob spodbudi
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
· otrok razvija predstavo o nastajanju odpadkov in o pomenu ter možnostih
njihove predelave.
Oblike dela: skupna, skupinska, individualna.
Metode dela: pogovor, igra, demonstracija, razlaga, lastna aktivnost otrok.
Sredstva in pripomočki: časopisni papir, reklamni papir, plastenke, pločevinke,
škatlice, zamaški, plastični lončki, plastične in papirnate vreče, papirnate serviete,
velike kartonaste škatle, škarje, lepilo Mekol, olupki jabolk in mandarin ipd.
Korelacija: narava, jezik, umetnost, matematika.
Vir: Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za
šolstvo.
Uvodna motivacija
Otroke smo najprej povabili v jutranji krog in jih spodbudili k pogovoru o ločevanju
odpadkov. Zastavili smo jim naslednja vprašanja: »Ali kdo ve, kaj so odpadki?« Otroci
so podali zanimive odgovore. Povedali so, da so to papirčki, olupki jabolk, ati da v koš
cigaret, steklenico … »Kam doma odlagate odpadke?« Otroci so povedali, da v koš, v
zabojnik za odpadke, smetarji odpeljejo odpadke, imajo takšen beli avto ... Sledilo je
zanje nekoliko težje vprašanje: »Ali kdo ve, kam odpeljejo odpadke?« Otroci so ob tem
povedali, da ne vedo, zato smo jih v nadaljevanju seznanili s postopkom ločevanja
odpadkov in njihovim odvozom. Nato smo se skupaj odpravili na dvorišče vrtca in si
tam ogledali zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov.
Dejavnosti
Skupaj z otroki smo oblepili tri velike kartonaste škatle: opremili smo jih z
ustreznimi in otrokom razumljivimi fotografijami ter materiali. Na prvo škatlo smo
prilepili fotografije sadja in zelenjave, na drugo zamaške in različno velike lončke, na
tretjo pa natrgan časopisni papir in manjše škatle. Na tleh so bile različne vrste
odpadkov, ki smo jih prinesli od doma. Otroke smo spodbudili k razvrščanju odpadkov
in jih pri dejavnosti opazovali, usmerjali, spodbujali in jim pomagali.
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
Slika 19: Izdelava koša za papir
Slika 20: Izdelava koša za embalažo
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
Slika 21: Razvrščanje odpadkov 1
Slika 22: Razvrščanje odpadkov 2
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
Slika 23: Razvrščanje odpadkov 3
Slika 24: Ogled zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov
Zaključek
Po sadni malici so otroci odnesli olupke sadja v zaboj, namenjen odlaganju
bioloških odpadkov.
Evalvacija
V igralnici smo pripravili tri dejavnosti. Otroci so se po svoji želji posedli k mizam.
Pri prvi mizi smo pripravili škarje in različno reklamno gradivo. Otroci so morali v njem
poiskati sadje in zelenjavo ter ju izrezati. Pri tej dejavnosti sta sodelovali dve deklici in
bili zelo vztrajni pri iskanju, izrezovanju in lepljenju na škatlo. Pri drugi mizi so imeli
otroci na voljo lepilo, zamaške in lončke, pri tretji pa kartonaste škatlice in natrgan
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
časopisni papir. Najprej smo otroke le opazovali pri posamezni dejavnosti, nato pa smo
se jim tudi pridružili, jih spodbujali … Izdelane koše smo namestili na ustrezno mesto v
igralnici. Namen dejavnosti je bil, da otroci prek lastne aktivnosti in doživetja ustrezno
razvrstijo različne kose odpadkov v za to pripravljene koše.
Po končani sadni malici smo otroke ponovno povabili na preprogo. Predhodno
smo na preprogi pripravili različne kose odpadkov (plastične vrečke, lončke, zamaške,
papir, plastenke, kovinske posode, kartonaste škatle za jajca, tetrapake itd.) in olupke
sadja. Otroke smo spodbudili, da naj sami poskusijo razvrstiti čim več odpadkov v
ustrezen koš. Otroci so sami izbirali in pobirali odpadke ter jih odnašali v ustrezen koš.
Večina otrok je pri razvrščanju aktivno sodelovala, razen treh dečkov, ki kljub spodbudi
tega niso želeli. Razvrščanje otrokom ni delalo večjih težav in zato so tudi ob naši
pomoči odpadke ustrezno razvrstili.
Analiza rezultatov
Slika 25: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Izdelava košev
Pri izdelavi košev je sodelovalo deset otrok, od tega štirje dečki in šest deklic. Med
opazovanjem dejavnosti smo ugotovili, da se je v dejavnost samostojno vključilo 90 %
otrok, medtem ko se jih 10 % vključilo ob spodbudi.
3.4.5 Igra s kovino
Področje dejavnosti: delovno-tehnična vzgoja.
Tema: Igra s kovino in izdelava hranilnika.
Cilji:
- Splošni cilj:
· otrok spoznava različne materiale (kovina).
90 %
10 %
Otrok se samostojno vključi v igro
Otrok se vključi v igro ob spodbudi
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
- Operativni cilji:
· otrok poskuša prepoznati kovinska sredstva,
· otrok spoznava lastnosti kovine,
· otrok se uri v različnih tehnoloških opravilih,
· otrok razvija finomotoriko.
Oblike dela: skupna, skupinska, individualna.
Metode dela: pogovor, igre, demonstracije, razlage, lastna aktivnost otrok.
Sredstva in pripomočki: kovinske posode, samolepilna folija, vijaki, matice, žica,
kovinski obročki idr.
Korelacija: narava, jezik, umetnost, matematika.
Vir: Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za
šolstvo.
Uvodna motivacija
Otroke smo povabili na preprogo. Pokazali smo jim vrečo in ponudili možnost, da
so potipali in ugotovili, kaj se skriva v njej. Skupaj smo si ogledali vsebino vreče (v njej
so bili matice in vijaki).
Dejavnosti
Otrokom smo pripravili kovinske posode s plastičnimi pokrovi, na katere smo
naredili zareze za kovance. Iz tega so si izdelali hranilnike. Za drugo dejavnost smo
pripravili večjo leseno desko z različnimi vijaki, pipo, napeljano žico in na njej
nameščene kovinske pokrove, zamaške in kovinske obroče.
Slika 26: Predstavitev didaktične igrače
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
Slika 27: Igra z maticami, podložkami in vijaki
Slika 28: Izdelava hranilnikov
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
Slika 29: Igra s senzorno tablo 1
Slika 30: Igra s senzorno tablo 2
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
Slika 31: Igra s podložkami, maticami in vijaki
Zaključek
Otroke smo spodbudili k pospravljanju hranilnikov na polico in razvrščanju vijakov
ter matic.
Evalvacija
Otroke smo najprej povabili na preprogo. V vreči smo imeli skrite vijake in matice.
Najprej smo jim ponudili možnost, da lahko vsebino v vreči potipajo prek vreče in
poskušajo ugotoviti, kaj se skriva v njej. Kljub različnim odgovorom vsebine niso
pravilno poimenovali. Nato smo jih spodbudili, da so roko potisnili v vrečo in z otipom
ugotavljali, kaj se skriva v njej. Povedali so, da je trdo, mrzlo, niso pa podali pravilnega
odgovora. Z dodatnimi vprašanji in ob naši pomoči so ugotovili, da so v vreči vijaki in
matice različnih velikosti. Otroci so se seznanili z vijaki, jih tipali, si jih ogledovali. V
pogovoru so izvedeli tudi, za kaj vse jih uporabljamo. V nadaljevanju smo na mizo
pripravili manjše lesene plošče, na katerih so bili priviti različni vijaki. Poleg smo
pripravili matice s podložkami, ki so jih privijali na vijake različnih debelin in dolžin. Pri
drugi mizi smo pripravili kovinske posode s pokrovi, v katere smo predhodno naredili
zarezo. Iz teh posod so si otroci lahko izdelali hranilnike. Poljubno so jih oblepili s
samolepilno barvno folijo. Tretja dejavnost je potekala pri omari. Na omaro smo pritrdili
nekoliko večjo leseno desko z različni vijaki, pipo, napeljano žico. Ob tem so se otroci
preizkušali v različnih ročnih spretnostih, v odpiranju in zapiranju pipe, privijanju
vijakov, pri labirintu žice pa so vodili vijake z ene strani na drugo. Deček N. je vzel v
roke posodo z maticami in podložkami, jo dal pod pipo in se igral, kot da naliva vodo.
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
Pri vseh dejavnostih so otroci aktivno sodelovali in bili vztrajni. Pri dejavnostih smo
se izmenjevali, tako da se je lahko vsak otrok preizkusil v posamezni spretnosti.
Analiza rezultatov
Slika 32: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok v igro – Kovina
Pri igri s kovino je sodelovalo trinajst otrok, od tega šest dečkov in sedem deklic.
Med opazovanjem igre smo ugotovili, da se je v igro samostojno vključilo 75 % otrok,
25 % pa se jih je vključilo ob spodbudi.
3.4.6 Igra s keramiko
Področje dejavnosti: Delovno-tehnična vzgoja
Tema: Igra s keramiko
Cilji:
- Splošni cilj:
· otrok spoznava različne materiale (keramika).
- Operativni cilji:
· otrok spoznava lastnosti keramike,
· otrok se uri v različnih tehnoloških opravilih,
· otrok razvija finomotoriko,
· otrok razvija organizacijske sposobnosti,
· otrok sestavi mozaik iz posameznih delov keramike.
Varstvo pri delu: pazljivo ravnanje s posameznimi deli keramike.
Oblike dela: skupna, skupinska, individualna.
Metode dela: pogovor, igre, demonstracije, razlage, lastna aktivnost otrok.
75 %
25 %
Otrok se samostojno vključi v igro
Otrok se v igro vključi ob spodbudi
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
Sredstva in pripomočki: rumena barva, stara opeka, keramične ploščice, čopiči,
zaščitne halje, skupinska slika otrok, pripravljen okvir za sliko.
Korelacija: narava, jezik, umetnost, matematika.
Vir: Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za
šolstvo.
Uvodna motivacija
Otroke smo povabili v jutranji krog, jih pozdravili in jih seznanili z dejavnostmi
tistega dne. S sabo smo prinesli vedro z opeko in ploščicami. Vsebino vedra smo
pokazali otrokom in ti so hitro ugotovili, da so v vedru ploščice in opeka. Hodili so po
keramičnih ploščicah (velikih, malih) bosi in obuti. Z našo pomočjo so trgali mozaične
ploščice z mreže in se tudi pri tem preizkusili v hoji po njih. Ugotovili smo, da je občutek
drugačen, da je lažje hoditi po velikih ploščicah. Pogovor je stekel tudi o keramiki, kje
se ta uporablja in za kaj je primerna.
Dejavnosti
Na mize smo pripravili potreben material za slikanje na opeko, lepilo, mozaične
ploščice, sliko in okvir za sliko ter otroke spodbudili k ustvarjanju.
Slika 33: Trganje mozaičnih ploščic z mreže 1
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
Slika 34: Trganje mozaičnih ploščic z mreže 2
Slika 35: Hoja po keramiki
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
Slika 36: Slikanje s temperami na staro opeko
Slika 37: Izdelava okvirja slike
Zaključek
Otroke smo spodbudili k skupnemu pospravljanju igralnice. Nastalo sliko smo
odnesli v garderobo in jo namestili na oglasno desko, kjer so si jo lahko ogledali tudi
starši.
Evalvacija
Otroke smo povabili v jutranji krog, jih pozdravili in jim pokazali, kaj vse smo ta dan
prinesli s sabo v vrtec. Hitro so ugotovili, da so v vedru ploščice (velike in male
mozaične ploščice) in stara pokrivna opeka. Otroci so ploščice in opeko lahko potipali,
vonjali, težkali. V nadaljevanju smo jih izzvali, da naj se poskušajo sprehajati po
ploščicah, da začutijo občutek dotika (noga in ploščica). Ali je ta hladen, topel, trd,
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
mehek? Poleg smo ponudili še mozaične ploščice, ki so bile že pritrjene na mrežo.
Otroke smo spodbudili, da so si sezuli copatke in tako začutili tla, ena deklica je
poskusila celo z bosimi nogami. Bilo jim je zelo všeč. Nato smo otroke prosili, da naj
nam pomagajo odstraniti mozaične ploščice z mreže, pri čemer so se zelo zabavali.
Prinesli smo košaro in vanjo pospravili mozaične ploščice, saj smo jih pozneje pri
dejavnosti uporabili.
Pri mizah smo pripravili dve dejavnosti. V povezavi s projektom Varno s soncem
so pri prvi mizi z rumeno barvo slikali sonce na staro opeko, pri drugi mizi pa je bila
povečana skupinska fotografija otrok. Na rob okvirja so otroci lepili koščke ploščic in
tako ustvarili okvir za sliko. Sliko z okvirjem smo pozneje obesili v garderobo, da so si
starši lahko ogledali, kaj smo ustvarili v vrtcu. Glede na povratne informacije staršev jim
je bila slika z okvirjem všeč in zanimiva.
Analiza rezultatov
Slika 38: Strukturni odstotek f(%) vključitev otrok k igri – Keramika
Pri igri s keramiko je sodelovalo dvanajst otrok, od tega pet dečkov in sedem
deklic. Med opazovanjem igre smo ugotovili, da se je v igro samostojno vključilo 77 %
otrok, 23 % pa ob spodbudi.
77 %
23 %
Otrok se samostojno vključi v igro
Otrok se v igro vključi ob spodbudi
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
39
4 ZAKLJUČEK
S kvalitativno in kvantitativno empirično pedagoško raziskavo smo želeli ugotoviti,
koliko otroci, stari od dveh do treh let, dejansko vedo o recikliranju oziroma o ponovni
uporabi odpadnih materialov. Zanimalo nas je, ali bodo radi sodelovali pri dejavnostih,
povezanih z uporabo in ločevanjem teh materialov, in če, pri kateri dejavnosti bodo raje
sodelovali. Ko smo načrtovali dejavnosti, se je postavljalo vprašanje, ali je mogoče
dvoletnike z neposredno izkušnjo toliko seznaniti z recikliranjem, da dojamejo njegov
pomen. Na osnovi teoretičnega znanja in poznavanja nekaterih temeljnih zakonitosti
procesa učenja smo predvidevali, da lahko otroci s svojo aktivnostjo že v
najzgodnejšem obdobju vplivajo na zmanjšanje onesnaževanja okolja. Z raziskavo smo
želeli ugotoviti, ali so naša predvidevanja pravilna. Z uporabo odpadnih materialov
(starega papirja, zamaškov, kovinskih matic, keramike, kartonskih škatel idr.) pri igri
smo želeli otroke seznaniti s sloganom, za katerega menimo, da bi moral postati vodilo
pri ravnanju z odpadki. Igre, usmerjene k »zmanjšaj porabo, ponovno uporabi in
recikliraj«, so bile otrokom zelo zanimive.
Igra je način, s katerim otrok raziskuje svet, v katerem živi, in je način učenja.
Učenje je izjemno zapleten proces, ki zajema različne vrste umskih in telesnih
dejavnosti, začne pa se že v najzgodnejšem razvojnem obdobju. Z učenjem
pridobljeno znanje, uporabno v novih situacijah, nam pomaga bolje razumeti sebe in
svet. Kot vseh drugih veščin se otrok tudi ravnanja z odpadki nauči. Z odgovornim
lastnim vedenjem in usmerjenimi dejavnostmi lahko ključno pripomoremo k njegovemu
zgodnjemu razumevanju pomena ponovne uporabe odpadnih materialov. Če se bo
naučil ločevati odpadke in če bo vedel, čemu tako ravnanje služi, bo lahko naučena
veščina postala njegova navada. Če se bo učil skozi igro, bo pridobil prijetno izkušnjo
spoznavanja novega, zanimivega in hkrati koristnega ravnanja. Triletni otrok res ne bo
razumel globalnega pomena recikliranja za človeka in njegov obstoj, razumel pa bo, da
lahko iz odpadnih materialov dobi ali naredi nov izdelek. Z leti bo ugotovil, da lahko na
ta način prispeva k zmanjšanju trošenja uporabnih snovi, zmanjšanju porabe surovin in
obenem k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Takrat bo razumel, da lahko z lastnim
ravnanjem prispeva pomemben kamenček v mozaik prizadevanj za ohranitev narave in
virov, pomembnih za življenje.
V teoretičnem delu naloge smo iz literature povzeli nekaj osnov tehnologije in
njene obravnave v obdobju zgodnjega učenja. S pomočjo knjige Didaktika zgodnjega
poučevanja in učenja tehnike in tehnologije avtorja Papotnika (1999) smo predstavili
pomen razumevanja tehnologije v vrtcu in dobro premišljenih ter ustrezno zastavljenih
delnih oziroma etapnih ciljev pri doseganju končnega cilja. Ker mora biti tudi pri
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
40
spodbujanju tehnične ustvarjalnosti otrok v ospredju najprej njihova varnost, smo v
nalogo vključili tudi ta vidik.
V empiričnem delu se je potrdila vnaprej zastavljena delovna hipoteza (H1), ki je
predvidevala, da bodo otroci radi sodelovali pri dejavnostih s papirjem. Največ otrok
(92 %) se je samostojno vključilo v igro ročne izdelave papirja za novoletne voščilnice,
s temo poslikave in izdelovanja novoletnih voščilnic. Tej igri sledi igra na temo izdelave
košev za ločeno zbiranje odpadkov (90 % otrok se je samostojno vključilo v igro), ki je
poleg papirja vključevala tudi druge materiale (plastenke, pločevinke, škatlice idr.).
Delovna hipoteza (H2), ki je predvidevala, da otroci zelo malo vedo o recikliranju, se je
le delno potrdila. Iz uvodnega pogovora z otroki, ko smo jim predstavili posamezno
dejavnost, smo namreč ugotovili, da so zelo malo vedeli o tem, v kakšne namene bi
lahko ponovno uporabili na primer papir. Na podlagi njihovega samostojnega
vključevanja v igro z odpadnimi materiali pa je bilo mogoče sklepati, da jih je k igri
vodilo spontano ravnanje. Čeprav so vedeli, da imajo pred seboj papir, škatlice,
zamaške idr., kar sodi v smeti, so te materiale in izdelke vseeno z zanimanjem
opazovali in se z njimi igrali.
Z zgoraj navedenim bi lahko odgovorili tudi na prvo raziskovalno vprašanje.
Ugotovili smo, da otroci pojma recikliranje niso razumeli, po izvedenih dejavnostih pa
so vedeli, zakaj je prav, da odpadke ločujemo in za kaj lahko posamezne materiale
ponovno uporabimo. S tem smo odgovorili tudi na drugo raziskovalno vprašanje, saj so
otroci z neposredno izkušnjo spoznali pomen recikliranja. Ob upoštevanju pomena
zgodnjega učenja je tudi odgovor na tretje raziskovalno vprašanje pritrdilen. Otroci
lahko s svojo aktivnostjo pripomorejo k čistejšemu okolju, še bolj pomembno pa je
naučeno vedenje, ki ga bodo navade prenesli v svoja poznejša obdobja. Najvišji
odstotek samostojno vključenih otrok je bil pri igri ročne izdelave papirja za novoletne
voščilnice s temo poslikave in izdelovanja novoletnih voščilnic. Ta ugotovitev je tudi
odgovor ne četrto raziskovalno vprašanje.
Ugotavljamo, da so cilji, ki smo si jih zastavili ob načrtovanju izvedenih dejavnosti,
doseženi. Otroci so skozi igro spoznavali pomen čistega okolja in pomen recikliranja.
Pri pripravi in izvedbi dejavnosti so aktivno sodelovali. Večina se je igri pridružila
samostojno, le manjši delež pa ob dodatni spodbudi. Po izvedenih dejavnostih so otroci
vedeli, da se lahko tudi z nekaterimi odpadnimi materiali igrajo, jih razstavljajo,
ponovno uporabijo ipd. Vedeli so tudi, zakaj je odpadke treba ločevati.
Za pripravo diplomske naloge na temo recikliranja smo se odločili na osnovi
zavedanja pomena vzgoje predšolskih otrok, usmerjene k okolju in ekologiji. Le z
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
41
ustrezno in dovolj zgodnjo vzgojo bomo lahko dosegli spremembo celotne družbe. Če
bomo otrokom omogočili, da bodo z neposrednim stikom z naravo razvili pozitiven
odnos do narave in okolja, v katerem živijo, jim bomo omogočili, da ponotranjijo
pozitivne ekološke vrednote.
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
42
5 LITERATURA IN VIRI
Godec, M. (2005). Naravoslovje in poznavanje blaga III: učbenik. Pragersko: Mago.
Grmič, V. (1994). Odgovornost za naravo, Nova etika – etika odgovornosti za naravo.
V D. Novak (ur.), Človek in njegovo okolje: celostno razumevanje okolja – izziv na
pragu tretjega tisočletja (str. 237–238). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za
šolstvo in šport.
Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor. (2017). Zaščitni
znaki. Pridobljeno 7. 1. 2017, http://www.kon-cert.si/zascitni-znaki.html.
Komunala Kočevje. (2017). Biološki odpadki. Pridobljeno 7. 1. 2017,
http://www.komunala-kocevje.si/organski-odpadki/.
Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za šolstvo.
Marentič Požarnik, B. (1994). Učenje, poučevanje in vloga učitelja v ekološki vzgoji,
Cilji ekološke vzgoje so večdimenzionalni in kompleksni. V D. Novak (ur.), Človek
in njegovo okolje: celostno razumevanje okolja – izziv na pragu tretjega tisočletja
(str. 167–170). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Papotnik, A. (1992). Prvi koraki v projektno nalogo: projektni način dela pri tehniki na
razredni stopnji. Radovljica: Didakta.
Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Maribor: Obzorja.
Papotnik, A. (1999). Didaktika zgodnjega poučevanja in učenja tehnike in tehnologije.
Ljubljana: DZS.
Papotnik, A., Katalinič, D. in Fošnarič, S. (2005). To zmoremo že sedaj. Limbuš:
Založba Izotech.
Pavko-Čuden, A., Zorec, D., Čuden, J., Zorec, M., Pavlič, M., Smolej, J., Pavlovčič, A.,
Klenovšek, M., Podobnik, A., Cajhen, M., Pavlin, I., Kren, B., Avsec, J., Čerpič, S.,
Petauer, T. (2005). Ustvarjalne delavnice: zbirka načrtov za obogatitev pouka
tehnike v osnovni šoli. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Podstudenšek, G. (2012). Kako otroci druge starostne stopnje razumejo izdelavo
okvira. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Radonjič, G. (2008). Embalaža in varstvo okolja: zahteve, smernice in podjetniške
priložnosti. Maribor: Založba Pivec.
Šömen Joksić, A. (2013). »Premisli. Jej. Varuj.« – Okoljski odtis zavržene hrane.
Zdravje za vse, 2013(8), 2.
Pukl, Nina (2017): Recikliranje. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
43
Vuk, D. (2000). Uvod v ekološki management. Kranj: Moderna organizacija.
Wikipedija. (2017). Recikliranje. Pridobljeno 13. 1. 2017, https://sl.wikipedia.org/wiki/
Recikliranje.
Zuljan, D. (2011). Metodika tehnične vzgoje. Koper: Pedagoška fakulteta.
Zuljan, D. (2014). Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja. Koper:
Univerzitetna založba Annales.
Žarnič, R. (2005). Lastnosti gradiv. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,
katedra za preizkušanje materialov in konstrukcij.