Diploma PDF Verzija Cela - COnnecting REpositories · 2017. 10. 26. · Matematiko Univerze v...

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Oddelek za biologijo

DIPLOMSKO DELO

Gregor ZORMAN

Maribor 2009

ZORMAN, G (2009).: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.

1

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Oddelek za biologijo

Gregor ZORMAN

PREHRANA IZBRANIH VRST MREŽEKRILCEV (INSECTA: NEUROPTEROIDEA)

DIPLOMSKO DELO

Mentor: red. prof. dr. Dušan Devetak

Maribor, junij 2009

II


2

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za biologijo IZJAVA Podpisani Gregor ZORMAN, rojen 24. 02. 1981, študent Fakultete za naravoslovje in Matematiko Univerze v Mariboru, smer biologija – kemija, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea) pri mentorju red. prof. dr. Dušanu DEVETAKU avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura, ki so korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Gregor Zorman

Maribor, 16. 06. 2009

III


3

ZORMAN, G.: Prehrana izbranih vrst mrežekrilcev (Insecta: Neuropteroidea). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2009. IZVLEČEK Raziskali smo prehrano naslednjih vrst mrežekrilcev: Sialis lutaria, Wesmaelius quadrifasciatus, Hemerobius marginatus, Micromus lanosus in Myrmecaelurus trigrammus. Predstavniki družine Sialidae so bili do sedaj neraziskani, zato izsledki raziskave predstavljajo novost pri študiju prehrane mrežekrilcev. Za raziskavo smo uporabili prostoživeče osebke, ulovljene na območjih Črne Gore, Hrvaške in Slovenije. Živali so bile določene in shranjene v etanolu. Fragmente, najdene v prebavilu, smo analizirali z mikroskopom, tako da smo določili njihov izvor. V prebavilih preiskanih vrst smo našli fragmente telesnih delov členonožcev, kot so noge, krila, sestavljene oči in obustni deli. Določili smo ostanke listnih uši (Aphididae), metuljev (Lepidoptera), vrbnic (Plecoptera), stenic (Heteroptera), hroščev (Coleoptera), posamezna III pelodna zrna, spore gliv, anorganske fragmente, ostanke alg in ostale fragmente rastlinskega izvora. Večji del materiala iz prebavnega trakta pa je nedoločljiv. Deskriptorji: prehrana, mrežekrilci, Neuroptera, Sialis, Wesmaelius, Hemerobius, Micromus, Myrmecaelurus. ABSTRACT The aim of my Graduation Thesis was to research the nutrition of selected lacewings. For research I chose five species: Sialis lutaria, Wesmaelius quadrifasciatus, Hemerobius marginatus, Micromus lanosus in Myrmecaelurus trigrammus. The nutrition of Sialis lutaria species was investigated for the first time in this research. I investigated the contents of the intestines of free-living animals, which were conserved in ethyl alcohol. Analysed lacewings were from Montenegro, Croatia and Slovenia. Fragments, which I found in intestines were analysed with microscope by defining their origin. In the digestive apparatus of lacewings I found fragments of different body parts of Arthropoda, namely legs, wings, compound eyes and mouthparts. I could identify remains of aphids (Aphididae), butterflies (Lepidoptera), stoneflies (Plecoptera), bugs (Heteroptera), beetles (Coleoptera), individual pollen grains, fungus spores, inorganic fragments, remains of blue-green algae (Cyanobacteria) and various plant fragments. The majority of fragments found in the digestive apparatus of lacewings was impossible to identify. Descriptors: food, lacewings, Neuroptera, Sialis, Wesmaelius, Hemerobius, Micromus, Myrmecaelurus.

IV


4

KAZALO: 1. UVOD ..........................................................................................................................1

1.1 Splošno o mrežekrilcih..........................................................................................1 1.2 Pomen preučevanja prehrane mrežekrilcev............................................................4 1.3 Prehranjevalni tipi mrežekrilcev ............................................................................4 1.4 Vrsta prehrane mrežekrilcev..................................................................................5 1.5 Vrsta prehrane odraslih osebkov reda velekrilcev (Megaloptera) ...........................6 1.6 Vrsta prehrane odraslih osebkov družine rjavih mrežekrilcev (Hemerobiidae) .......6 1.7 Vrsta prehrane odraslih osebkov družine volkcev (Myrmeleonidae) ......................7 1.8 Morfologija prebavnega trakta mrežekrilcev..........................................................8 - Shema prebavnega trakta kamelovratnice vrste Raphidia etrusca (Stelzl, 1987). .......9

2. NAMEN DIPLOMSKEGA DELA .............................................................................10 3. MATERIAL IN METODE DELA ..............................................................................10

3.1 Strnjena kronologija poteka dela .........................................................................10 4. REZULTATI ..............................................................................................................11

4.1 Seznam analiziranih vrst s podatki o nahajališču .................................................11 4.2 Število pregledanih osebkov po posameznih vrstah .............................................11 4.3 Analiza prehrane po posameznih osebkih in vrstah..............................................12 4.4 Primerjava vrste hrane med volkci in rjavimi mrežekrilci ....................................13 4.5 Opis analizirane prehrane vrste Sialis lutaria (Linnaeus, 1758) ...........................14 4.6 Opis analizirane prehrane vrste Wesmaelius quadrifasciatus (Reuter, 1894) ........14 4.7 Opis analizirane prehrane vrste Hemerobius marginatus (Stephens, 1836) ..........15 4.8 Opis analizirane prehrane vrste Micromus lanosus (Zelený, 1962).......................15 4.9. Opis analizirane prehrane vrste Myrmecaelurus trigrammus (Palas, 1781) .........16

5. DISKUSIJA................................................................................................................27 5.1 Prehrana Sialis lutaria (Linnaeus, 1758)..............................................................27 5.2 Prehrana Wesmaelius quadrifasciatus (Reuter, 1894) ..........................................27 5.3 Prehrana Hemerobius marginatus (Stephens, 1836).............................................28 5.4 Prehrana Micromus lanosus (Zelený, 1962)........................................................28 5.5 Prehrana Myrmecaelurus trigrammus (Palas, 1781).............................................29 5.6 Primerjava prehrane med rjavimi mrežekrilci in Myrmecaelurus trigrammus .....29 5.7 Ekološki pomen poznavanja prehrane mrežekrilcev.............................................30

6. ZAHVALA.................................................................................................................31 7. LITERATURA ...........................................................................................................32

V


5

KAZALO SLIK

Slike...................................................................................................................................17 Slika 1 Pelodno zrno navadne smreke (Picea abies), najdeno v Sialis lutaria.................17 Slika 2 Pelodno zrno, najdeno v Sialis lutaria..................................................................17 Slika 3 Nitasta modrozelena cepljivka, najdena v Sialis lutaria......................................18 Slika 4 Glava listne uši (Aphididae), najdena v Wesmaelius quadrifasciatus..................18 Slika 5 Noga listne uši (Aphididae), najdena v Wesmaelius quadrifasciatus...................19 Slika 6 Fragment živalskega izvora, najden v Wesmaelius quadrifasciatus.....................19 Slika 7 Luske metulja (Lepidoptera), najdene v Wesmaelius quadrifasciatus..................20 Slika 8 Luska metulja (Lepidoptera), najdena v Wesmaelius quadrifasciatus..................20 Slika 9 Fragmospora, najdena v Hemerobius marginatus.................................................21 Slika 10 Fragmospora, najdena v Hemerobius marginatus...............................................21 Slika 11 Pelodno zrno, najdeno v Hemerobius marginatus...............................................22 Slika 12 Medena rosa s pelodnimi zrni in anorganskimi fragmenti, najden v Hemerobius marginatus.........................................................................................................................22 Slika 13 Konglomerat ostankov plena živalskega izvora, najden v Micromus lanosus ...23 Slika 14 Konglomerat ostankov plena živalskega izvora in spor gliv, najden v Micromus lanosus...............................................................................................................................23 Slika 15 Ostanki hrane živalskega izvora, najdeni v Micromus lanosus...........................24 Slika 16 Okončina plena, najdena v Micromus lanosus....................................................24 Slika 17 Noga vrbnice (Plecoptera), najdena v Micromus lanosus...................................25 Slika 18 Fragmenti živalskega izvora, najdeni v Myrmecaelurus trigrammus.................25 Slika 19 Številne luske metuljev, najdene v Myrmecaelurus trigrammus........................26 Slika 20 Okončina stenice, najdena v Myrmecaelurus trigrammus..................................26

VI


6

1. UVOD

1.1. Splošno o mrežekrilcih

Mrežekrilce v širšem pomenu (Neuropteroidea) delimo v 3 samostojne redove:

- velekrilci (Megaloptera),

- kamelovratnice (Raphidioptera) in

- pravi mrežekrilci (Neuroptera, Planipennia).

Za mrežekrilce je značilno, da imajo dva para enako velikih kril, ki so mrežasto ožiljena.

Krila zlagajo strehasto. Večinoma imajo dolge nitaste tipalnice, so slokega telesa in tankih

nog. Mrežekrilci so žuželke s popolno preobrazbo (Devetak, 2003).

Mrežekrilci so raznolika skupina. Poseljujejo skoraj vse biotope na Zemlji. Ne najdemo jih le

na visokem gorovju ter polarnih in morskih ekosistemih (Stezl in Devetak, 1999).

Mrežekrilci imajo prognatno glavo, kjer je obustni aparat usmerjen naprej, ali ortognatno

glavo, kjer je obustni aparat usmerjen navzdol. Prognatna glava je značilna za red velekrilcev

in kamelovratnic. Za prave mrežekrilce je značilna ortognatna glava (Devetak, 2003).

Obustni aparat odraslih živali (imago) je enostaven in izviren. Oblikovan je v sistem za

grizenje in žvečenje. Ličinke velekrilcev in kamelovratnic imajo obustni aparat oblikovan v

žvekalo, ličinke pravih mrežekrilcev pa v sesalne klešče ali v bodalo, s katerim nasadijo svoj

plen (Aspöck & Aspöck, 1999).

Red velekrilcev (Megaloptera) je razširjen predvsem v tropskih predelih. Poznanih je okrog

270 vrst, ki jih uvrščamo v dve družini: Corydalidae in Sialidae (Aspöck & Aspöck, 1999). V

Evropi živijo samo predstavniki družine blatnic (Sialidae). V Sloveniji živijo tri vrste blatnic:

rečna blatnica (Sialis fuliginosa), jezerska blatnica (Sialis lutaria) in črnonoga blatnica (Sialis

nigripes) (Devetak, 2003).

V diplomskem delu smo proučili vrsto prehrane jezerske blatnice (Sialis lutaria).

1


7

Red kamelovratnic (Raphidioptera) je v Sloveniji zastopan z osmimi vrstami (Devetak, 2003).

Razvrščamo jih v dve družini (Aspöck & Aspöck, 1999):

- prave kamelovratnice (Raphidiidae), ki imajo tri pikčaste oči in dve sestavljeni očesi,

- brezpikčastooke kamelovratnice (Inocelliidae), ki nimajo več pikčastih oči (Devetak,

2003).

V svetu je poznanih okoli 270 vrst (Aspöck & Aspöck, 1999).

Ime so dobile po značilni zgradbi telesa. Njihovo predprsje je oblikovano v dolg in ozek vrat,

ki ga držijo poševno navzgor. Na koncu vratu je naprej usmerjena in zelo gibljiva glava.

Imajo dva para mrežastih prozornih kril (Devetak, 2003).

Red pravih mrežekrilcev (Neuroptera) vključuje različno obarvane živali s povprečno

velikostjo od 1 do 2 cm. Imajo dva para približno enako velikih kril, ki so mrežasto ožiljena,

pri večini so krila prosojna. Zlagajo jih strehasto. Drugi par kril je lahko pri nekaterih

zmanjšan, podaljšan, trakast ali nitast. Obustni aparat je pri večini odraslih živali grizalo

(Devetak, 2003). Skupna značilnost ličink so sesalne klešče (Aspöck & Aspöck, 1999).

Večina ličink mrežekrilcev je plenilcev. Nekatere živijo tudi zajedavsko.

V svetu je poznanih okoli 6000 vrst pravih mrežekrilcev, ki jih uvrščamo v 18 družin. V

Sloveniji živi 93 vrst, ki jih uvrščamo v 8 družin:

- rjavi mrežekrilci (Hemerobiidae),

- volkci (Mymeleontidae),

- tenčičarice (Chrysopidae),

- voščeni mrežekrilci (Coniopterygidae),

- potočni mrežekrilci (Osmylidae),

- spužvarke (Sisyridae),

- zapončice (Mantispidae),

- metuljčnice (Ascalaphidae) (Devetak, 2003).

V Evropi izven Slovenije najdemo še predstavnike 4 družin:

- Berothidae,

- Dilaridae,

- Nemopteridae,

- Nevrorthidae (Aspöck & Aspöck, 1999).

2


8

Družina rjavih mrežekrilcev (Hemerobiidae) je dobila ime po rjavi barvi. Z barvnimi vzorci

od rjave, rjavorumene pa vse do črne barve posnemajo svoje okolje. Njihov življenjski prostor

so predvsem drevesa. Najdemo jih tako na iglavcih kot tudi na listavcih. Nekatere vrste so

vezane samo na določeno drevesno vrsto. V Sloveniji živi 35 vrst rjavih mrežekrilcev

(Devetak, 2003). V Evropi je odkritih 54 vrst, od tega jih 43 najdemo v Srednji Evropi

(Aspöck & Aspöck, 1999).

V diplomski nalogi smo proučili vrsto prehrane naslednjih vrst rjavih mrežekrilcev:

Hemerobius marginatus, Micromus lanosus, Wesmaelius quadrifasciatus.

Najobsežnejša skupina mrežekrilcev so volkci. Imajo kijasto odebeljene tipalnice in nerodno

letijo. Vrste, ki živijo v Sloveniji, dosežejo razpon kril do okoli 8 cm. Ličinke nekaterih vrst

delajo lijake, ki služijo kot past za lovljenje plena. V Sloveniji živi 5 vrst volkcev (Devetak,

2003). V Evropi je poznanih 44 vrst, od tega 11 vrst najdemo v Srednji Evropi (Aspöck &

Aspöck, 1999).

V diplomski nalogi smo proučili vrsto prehrane vrste Myrmecaelurus trigrammus.

Družina tenčičaric (Chrysopidae) je v Sloveniji zastopana z 29 vrstami. Vse vrste pri nas so

različnih zelenih barv in imajo zlato obarvane oči (Devetak, 2003).

Predstavniki družine voščenih mrežekrilcev (Coniopterygidae) imajo droben voščen poprh, ki

pokriva njihovo telo in krila. Po njem so dobili tudi slovensko ime. Izločata ga parni voščeni

žlezi. Živali so drobne in ponavadi ne dosežejo 5 mm. V Sloveniji je zabeleženih 18 vrst

voščenih mrežekrilcev (Devetak, 2003).

Iz družine potočnih mrežekrilcev (Osmylidae) živi s Sloveniji samo en predstavnik. To je

potočni mrežekrilec (Osmylus fulvicephalus) (Devetak, 2003).

Spužvarke (Sisyridae) so družina mrežekrilcev, katerih ličinke živijo parazitsko. Ličinke so

paraziti sladkovodnih spužv (Spongillidae). Sokove spužv izsesavajo s pomočjo dolgih

sesalnih klešč.

V Sloveniji živita dve vrsti spužvark (Devetak, 2003).

3


9

Družina zapončic (Mantispidae) je v Sloveniji zastopana z dvema vrstama. Zapončice imajo

zelo zapleteno preobrazbo (hipermetamorfoza), ki poteka preko različnih stadijev ličinke.

Odrasle zapončice imajo grabilne noge, s katerimi zgrabijo svoj plen (Devetak, 2003).

Dobri letalci med mrežekrilci so predstavniki družine metuljčnic (Ascalaphidae). V Sloveniji

živita dve vrsti: Libelloides macaronius in Libelloides longicornis. V svetu je poznanih okoli

400 vrst, v Evropi pa lahko najdemo 16 vrst (Devetak, 2007). Tudi metuljčnice imajo na

koncu kijasto zadebeljene tipalnice (Devetak, 2003).

1.2 Pomen proučevanja prehrane mrežekrilcev

V zadnjem času se zanimanje za prehrano mrežekrilcev (Neuropteroidea) povečuje, ker

obstaja možnost izkoriščanja določenih vrst za zatiranje škodljivcev v kmetijstvu, kar

posledično vodi v zmanjšanje uporabe pesticidov. Tako so dobro preučene nekatere vrste iz

družine tenčičaric (Chrysopidae) (Stelzl, 1989).

Velika večina odraslih osebkov je plenilcev (karnivorov) (Aspöck & Aspöck, 1999).

1.3 Prehranjevalni tipi mrežekrilcev Odrasle mrežekrilce lahko razdelimo v štiri prehranjevalne tipe: karnivori, omnivori,

karnivori-glicinofagi in fitofagi.

V skupino glicinofagov spadajo živali, ki se prehranjujejo z mano (medeno roso), ki jo

izločajo listne uši. Polinofagi se hranijo s pelodnimi zrni. Polino-glicinofagi jedo mano in

pelodna zrna.

- Karnivori so predstavniki družin voščenih mrežekrilcev (Coniopterygidae), volkcev

(Myrmeleonidae), metuljčnic (Ascalaphidae) (Stelzl, 1987) in zapončic (Mantispidae)

(Aspöck & Aspöck, 1999).

- Omnivori so predstavniki družin pravih kamelovratnic (Raphidiidae), rjavih

mrežekrilcev (Hemerobiidae) in tenčičaric (Chrysopidae) (samo rod Chrysopa).

- Karnivori-glicinofagi so predstavniki družin potočnih mrežekrilcev (Osmylidae) in

spužvark (Sisyridae).

4


10

- Fitofagi so predstavniki družine tenčičaric (Chrysopidae) razen rodu: Chrysopa. Rod

Chrsoperla je polino-glicinofag. Vsi ostali rodovi so glicinofagi (Stelzl, 1987).

1.4 Vrsta prehrane mrežekrilcev

Prehrano mrežekrilcev (Neuropteroidea) lahko razdelimo na prehrano živalskega izvora,

prehrano rastlinskega izvora, mano in glive.

Najpogostejši plen mrežekrilcev (Neuropteroidea) so manjše žuželke in pajkovci. Med

žuželkami so zabeležili predstavnike naslednjih redov:

- resarji (Thysanoptera),

- stenice (Heteroptera),

- enakokrilci (Homoptera) z naddružinama listnih uši (Aphidoidea) in kaparjev

(Coccoidea),

- pravi mrežekrilci (Neuroptera) z družino tenčičaric (Chrysopidae),

- hrošči (Coleoptera),

- kožekrilci (Hymenoptera),

- metulji (Lepidoptera),

- dvokrilci (Diptera).

Plenijo tudi pajkovce (Arachnida) iz reda pršic (Acarina), med katerimi so tudi gospodarstvu

škodljive pršice šiškarice (Eriophyidae) (Stelzl, 1987; Stelzl & Gepp, 1990).

Prehrana mrežekrilcev je tudi mana, ki jo pogosto spremljajo različni delci, ki se na mano

nalepijo. To so spore gliv, alge, luske metuljev, pelodna zrna, deli eksoskeleta listnih uši,

anorganski delci.

V prebavnem traktu mrežekrilcev, ki niso fitofagi, se lahko nahajajo tudi rastlinska tkiva, ki

so najverjetneje prišla v telo s plenom, ki se hrani z rastlinami. Fragmenti rastlinskih tkiv so

lahko prilepljeni tudi na mano.

V prebavnem traktu se pogosto nahajajo tudi pelodna zrna. Če so pelodna zrna množična in v

veliki količini zrna iste rastline, se žival z njimi hrani. Če so le posamezna, so v prebavilo

5


11

živali vstopila naključno z osebnim čiščenjem živali, kot del plena ali prilepljene na zaužito

mano (Stelzl, 1987).

Zelo pogosto se v prebavilu znajdejo spore različnih gliv, ki so tja zašle skupaj z zaužito

mano, na katero so priletele po zraku in se pred zaužitjem na mani uspešno razvijale (Stelzl,

1987). Spore gliv je pogosto najti v prebavilu živali, katerih prehrana so prosto živeče listne

uši (Aphidoidea), na katerih se nahajajo spore gliv (Stelzl, 1988).

1.5 Vrsta prehrane odraslih osebkov redu velekrilcev (Megaloptera)

Prehrana odraslih živali je slabo raziskana. Literatura navaja le predvidevanja o vrsti njihove

prehrane. Spletne strani navajajo podatke, da je žival plenilec, spet druga spletna stran navaja,

da se vrsta hrani le s tekočo hrano (http://www.plantpress.com/wildlife/o409-alderfly.php,

http://encyclopedia.farlex.com/Sialis+lutaria).

Predstavniki družine Corydalidae naj bi se prehranjevali s pelodom, predstavniki družine

Sialidae pa s pelodnimi zrni in z nektarjem (Aspöck & Aspöck, 1999).

O prehrani jezerske blatnice Sialis lutaria ni veliko znanega. Obstajajo le domneve, da se

odrasla žival ne hrani (Aspöck & Aspöck, 1999).

1.6 Vrsta prehrane odraslih osebkov družine rjavih mrežekrilcev (Hemerobiidae)

Najpogostejša prehrana rjavih mrežekrilcev (Hemerobiidae) so listne uši (Aphidoidea). Poleg

listnih uši se osebki z območja Srednje Evrope hranijo še z dvokrilci (Diptera), metulji

(Lepidoptera) in pršicami (Acarina). Hkrati ni mogoče izključiti verjetnosti, da plenijo še

ostale skupine členonožcev. Veliko vrst se hrani z mano. V njihovem prebavnem traktu se

pogosto znajdejo tudi pelodna zrna, ki praviloma niso njihova neposredna hrana, ampak v

prebavilo zaidejo slučajno. Nekatere vrste pa se tudi neposredno prehranjujejo s pelodnimi

zrni in sporami gliv (Stelzl, 1987).

6


12

Vrsta Wesmaelius quadrifasciatus se po so sedanjih raziskavah prehranjuje z mano, listnimi

ušmi (Aphidoidea) in dvokrilci (Diptera). Ni mogoče izključiti možnosti, da pleni še ostale

vrste živali. V prebavnem traktu se najdejo še posamezna pelodna zrna in spore gliv, ki so v

prebavilo živali zašle naključno (Stelzl, 1989).

Vrsta Hemerobius marginatus se prehranjuje z mano, listnimi ušmi (Aphidoidea), dvokrilci

(Diptera) in pršicami (Acarina). Vrsta Hemerobius marginatus se najverjetneje hrani še z

ostalimi živalmi. V prebavnem traktu se znajdejo še posamezna pelodna zrna in spore gliv, ki

so v prebavilo živali zašle naključno (Stelzl, 1989).

Vrsta Micromus lanosus pleni listne uši (Aphidoidea) in dvokrilce (Diptera). Verjetno pleni še

druge skupine živali. Hrani se tudi z mano in s pelodnimi zrni. V prebavnem traktu enega

osebka so bile odkrite velike količine pelodnih zrn navadne smreke (Picea abies). V manjših

količinah se v prebavilu te vrste znajdejo še ostala pelodna zrna in različne glive, ki so jih

živali najverjetneje zaužile po naključju (Stelzl, 1989).

1.7 Vrsta prehrane odraslih osebkov družine volkcev (Myrmeleonidae)

Odrasli volkci so dobri plenilci. Osebki iz Srednje Evrope plenijo listne uši, kaparje,

dvokrilce, metulje, mrežekrilce, stenice. Obstaja verjetnost, da se hranijo še z drugimi

skupinami členonožcev. Njihova prehrana so tudi mana in pelodna zrna (Stelzl, 1987, 1989).

Že zunanja podoba vrste Myrmecaelurus trigrammus nakazuje, da je žival plenilec. Vrsta

pleni stenice, metulje – tako odrasle kot njihove ličinke, dvokrilce, hrošče in larve

mrežekrilcev iz družine tenčičaric. Vrsta se hrani tudi s pelodnimi zrni. V prebavilu nekaterih

osebkov so bile najdene velike količine pelodnih zrn nebinovk (Asteraceae) (Stelzl, 1989).

7


13

1.8 Morfologija prebavnega trakta mrežekrilcev

Prebavilo žuželk je cevasto črevo, ki se navzven odpira z usti in anusom. V grobem lahko

prebavni trakt žuželk razdelimo na sprednje črevo (stomodeum), srednje črevo (mezenteron)

in zadnje črevo (proktodeum).

Endodermalnega izvora je srednje črevo. Sprednje in zadnje črevo je nastalo z gubanjem

ektoderma (epitela) in je ektodermalnega izvora. Na notranji strani sta sprednje in zadnje

črevo obloženi s tanko hitinizirano kožo (intimo). Srednje črevo je pri večini žuželk pred

mehanskimi poškodbami dodatno zaščiteno s tanko membrano (peritrofično membrano), ki je

iz proteinov in hitina (Jurc, 2005).

Sprednje črevo mrežekrilcev je zgrajeno iz ustne votline (cavum oris), mišičastega žrela

(pharynx), požiralnika (oesophagus), ki se razširi v golšo (ingluvies), slepe vreče in

prežvekovalnega želodca (proventrikulus). Sprednje črevo se zaključi z mišičnim prstanom

(valvula cardiaca). Prežvekovalni želodec ima osem vzdolžnih gub in osem samo do sredine

segajočih stranskih gub. Vzdolžne gube so opremljene s hitinastimi izrastki, katerih velikost

in dolžina zelo variirata glede na posamezno vrsto.

Srednje črevo je iz mišičastega želodca, v katerega se pri prehodu v zadnje črevo iztekajo

Malpighijeve cevke. Kamelovratnice imajo šest Malpighijevih cevk, pravi mrežekrilci pa jih

imajo osem.

Hrano v zadnje črevo potiska mišični prstan (valvula pylorica). Zanje črevo je zgrajeno iz

tankega črevesa (ileum) in rektalnega črevesa (rectum). Rektalno črevo ima v tri vrste

razporejenih šest rektalnih žlez, ki so od stene rektalnega črevesa ločene z izrazitimi

hitiniziranimi strukturami, ki so del intime.

Opisana struktura in deli prebavila so značilni za vse mrežekrilce. Razlike so v velikosti in

zgradbi golše. Pri karnivornih vrstah golšo predstavlja preprosto odebeljen požiralnik. Pri

glicinofagnih in fitofagnih vrstah je golša oblikovana kot velika zgubana struktura, ki lahko

deluje kot vrelni prostor. V takšni golši se nahajajo simbiotski mikroorganizmi, ki pomagajo

živali prebavljati zaužito hrano. Simbiotski organizmi so lahko tudi glive kvasovke, ki

pomagajo nekaterim vrstam mrežekrilcev razkrajati pelodna zrna. Golšo, v kateri so

simbiotski organizmi in v kateri potekajo številni razkrojevalni procesi, s kisikom oskrbujejo

odebeljene traheje (Stelzl, 1989; glej shemo prebavnega trakta Raphidia etrusca).

8


14

- Shema prebavnega trakta kamelovratnice vrste Raphidia etrusca (Stelzl, 1987).

9


15

2. NAMEN DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela je bil raziskati vrsto prehrane jezerske blatnice (Sialis lutaria) iz

družine blatnic, prehrano vrst Hemerobius marginatus, Micromus lanosus, Wesmaelius

quadrifasciatus iz družine rjavih mrežekrilcev in prehrano volkca Myrmecaelurus trigrammus

iz družine volkcev.

3. MATERIAL IN METODE DELA

Uporabili smo metodo sekcije že ulovljenih in določenih vrst mrežekrilcev, konzerviranih v

70 % etanolu. Posameznemu osebku smo pod stereolupo na predmetnem steklu izpreparirali

prebavilo, tako da smo ločili zadek od preostalega telesa. Oprsje in glavo smo pustili cela in

ju shranili nazaj v alkohol. Vsebino prebavila smo pod stereolupo ločili od ostalih delov

preiskovanega osebka. Dobljene fragmente iz prebavnega trakta smo pokrili s krovnim

steklom in jih analizirali s pomočjo svetlobnega mikroskopa Nikon E800. Preparat smo ves

čas analize vlažili z dodajanjem etilnega alkohola. Vsak preparat smo temeljito pregledali po

celotni površini krovnega stekla. Posamezne najdene fragmente, ki bi lahko bili koristni pri

določanju vrste prehrane mrežekrilcev, smo fotografirali z digitalnim fotoaparatom, vgrajenim

v mikroskop.

Fotografije fragmentov prehrane smo analizirali s pomočjo slik, skic in opisov struktur znanih

živali, rastlin in gliv, ki bi lahko bile prehrana mrežekrilcev.

Dobljene rezultate smo primerjali z obstoječimi podatki v literaturi.

3.1 Strnjena kronologija poteka dela

- Izbor ulovljenih, določenih in v alkoholu konzerviranih mrežekrilcev,

- preparacija vsebine prebavila preiskovane vrste mrežekrilca pod stereolupo,

- pregled fragmentov, dobljenih iz prebavila, pod mikroskopom,

- fotografiranje za raziskavo zanimivih fragmentov,

- analiza fotografiranih fragmentov s pomočjo slik znanih struktur živali, pelodnih zrn,

spor gliv …,

- primerjava dobljenih rezultatov z obstoječimi podatki v literaturi.

10


16

4. REZULTATI

4.1 Seznam analiziranih vrst s podatki o nahajališču Št. Datum sekcije Vrsta Nahajališče 1. 15. 3. 06 Myrmecaelurus trigrammus Biograd, Dalmacija, Hrvaška, 16. 8. 1973, D. Devetak leg. 2. 23. 3. 06 Myrmecaelurus trigrammus Biograd, Dalmacija, Hrvaška, 16. 8. 1973, D. Devetak leg. 3. 23. 3. 06 Myrmecaelurus trigrammus Biograd, Dalmacija, Hrvaška, 16. 8. 1973, D. Devetak leg. 4. 11. 4. 06 Wesmaelius quadrifasciatus Črna Gora, Črno jezero / Picea / 11. 6. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 5. 12. 4. 06 Wesmaelius quadrifasciatus Črna Gora, Črno jezero / Picea / 11.6. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 6. 12. 4. 06 Sialis lutaria Laze pri Planini, 30. 5. 1980 7. 13. 4. 06 Sialis lutaria Krnsko jezero, 1383 m (nmv), Julijske Alpe, Slovenija, 9. 7. 1974, D. Devetak leg. 8. 13. 4. 06 Hemerobius marginatus Črna Gora, Durmitor; Tara: D Dobrilovina Corylus Cornus; 15. 6. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 9. 13. 4. 06 Hemerobius marginatus Črna Gora, Durmitor; Tara: D Dobrilovina Corylus Cornus; 15. 6. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 10. 18. 4. 06 Hemerobius marginatus Črna Gora, Durmitor; Tara: D Dobrilovina Corylus Cornus; 15. 6. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 11 18. 4. 06 Hemerobius marginatus Đ. Tara / Fagus, gozd / 13. 6. 1985, Janžekovič leg. 12. 18. 4. 06 Micromus lanosus Črna Gora, Durmitor: Tara: Tepca, 950 m / grmovje / 16. 7.1985, Devetak & Janžekovič leg. 13 20. 4. 06 Micromus lanosus Črna Gora, Durmitor: Tara: Tepca, 950 m / grmovje / 16. 7. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 14. 21. 4. 06 Sialis lutaria Dobrava pri Kostanjevici / Krka / 6. 5. 1977, Devetak leg. 15. 21. 4. 06 Wesmaelius quadrifasciatus Črna Gora, Durmitor: Žabjak / Picea / 11. 6. 1985, Devetak & Janžekovič leg. 16. 25. 4. 06 Micromus lanosus Črna Gora, Durmitor: Tara: Tepca 950 m / grmovje / 16. 7. 1985, Devetak & Janžekovič leg.

4.2 Število pregledanih osebkov po posameznih vrstah Vrsta Število pregledanih osebkov Sialis lutaria 3 Wesmaelius quadrifasciatus 3 Hemerobius marginatus 4 Micromus lanosus 3 Myrmecaelurus trigrammus 3

11


17

4.3 Analiza prehrane po posameznih osebkih in vrstah

Si = Sialis lutaria, We = Wesmaelius quadrifasciatus, He = Hemerobius marginatus, Mi = Micromus lanosus, My = Myrmecaelurus trigrammus.

Ostanki plena živalskega izvora

Aphididae (listne uši)

Lepidoptera (metulji)

Plecoptera (vrbnice)

Heteroptera (stenice)

Coleoptera (hrošči)

Posamezna pelodna zrna

Spore gliv Anorganski fragmenti neznanega izvora

Ostanki rastlinskega izvora

Številka osebka

Število osebkov

x x x št. 6 x št. 7

Si

x x št. 14

3

x x x x x x x x št. 4 x x x št. 5

We

x x št. 15

3

x x x x x x x x x x št. 8 x x x št. 9 x x x x št. 10

He

x x x št. 11

4

x x x x x x x x x x št. 12 x x x x x x št. 13

Mi

x x x x x št. 16

3

x x x x x x x x št. 1 x x x x št. 2

My

x št. 3

3

12


18

4.4 Primerjava vrste hrane volkcev in rjavih mrežekrilcev

Število analiziranih osebkov iz družine rjavih mrežekrilcev: 10

Število analiziranih osebkov iz družine volkcev: 3

Vrsta hrane:

Ostanki plena živalskega izvora

Aphididae (listne uši)

Lepidoptera (metulji)

Plecoptera (vrbnice)

Heteroptera (stenice)

Coleoptera (hrošči)

Posamezna pelodna zrna

Spore gliv Anorganski fragmenti neznanega izvora

Ostanki rastlinskega izvora

Število volkcev z navedeno hrano: 3 0 2 0 1 1 1 0 0 0

Število rjavih mrežekrilcev z navedeno hrano:

8 3 4 1 0 1 8 7 2 2

13

4.5 Opis analizirane prehrane vrste Sialis lutaria (Linnaeus, 1758)

Število analiziranih osebkov: 3

Lokacija in čas ulova osebkov

- Laze pri Planini, 30. 5. 1980 (1 osebek)

- Krnsko jezero, 1383 m, Julijske Alpe, 9. 7 .1974 (1 osebek)

- Dobrava pri Kostanjevici / Krka / 6. 5. 1977 (1 osebek)

Pregledane živali niso vsebovale večjih količin hrane. Veliko truda smo morali vložiti v

pregled prebavil, da smo našli nekaj ostankov. V prebavilu smo našli posamezna pelodna zrna

(slika 1, 2), fragmente nitaste modrozelene cepljivke (slika 3) in eno sporo glive.

4.6 Opis analizirane prehrane vrste Wesmaelius quadrifasciatus (Reuter, 1894)



- Črna Gora, Črno jezero / Picea / 11. 6. 1985 (2 osebka)

- Črna Gora, Durmitor: Žabjak / Picea / 11. 6. 1985 (1 osebek)

V enem osebku smo našli zelo lepo prepoznavna fragmenta živalskega izvora, ki dokazujeta,

da je žival uplenila listno uš (slika 4, 5). V vseh analiziranih osebkih smo odkrili fragmente

živalskega izvora (slika 6) in v vseh smo našli tudi posamezna pelodna zrna. Z izjemo ene

živali, ostali dve v prebavilu nista imeli veliko vsebine.

Prebavilo ene izmed analiziranih živali je vsebovalo še luske metuljev (slika 7, 8). Posamezne

spore gliv smo našli samo v enem osebku.

14


20

4.7 Opis analizirane prehrane vrste Hemerobius marginatus (Stephens, 1836)



- Črna Gora, Durmitor; Tara: D Dobrilovina Corylus, Cornus; 15. 6. 1985 (3 osebki)

- Đ. Tara / Fagus, gozd / 13. 6. 1985 (1 osebek)

V vseh analiziranih osebkih smo našli spore gliv (slika 9, 10), v prebavilu treh osebkov pa

tudi posamezna pelodna zrna (slika 11). Pri dveh osebkih smo naleteli na sprijet konglomerat

gliv, pelodnih zrn, ostankov rastlinskega izvora in anorganskih delcev (slika 12). V tem

primeru gre najverjetneje za mano, ki sta jo živali zaužili in na katero so se prilepili prej

omenjeni fragmenti.

Analizirane živali niso vsebovale velike količine ostankov živalskega izvora. Našli smo

predvsem posamezne luske metuljev in nekaj fragmentov okončin insektov, katerih izvora

nismo mogli natančneje določiti.

4.8 Opis analizirane prehrane vrste Micromus lanosus (Zelený, 1962)



- Črna Gora, Durmitor: Tara: Tepca, 950 m / grmovje / 16. 7. 1985 (3 osebki)

Vsi analizirani osebki so bili polni ostankov hrane živalskega izvora (slika 13, 14, 15 in 16).

V dveh živalih se je dalo lepo prepoznati ostanke listnih uši, ki so po količini najdene

prehrane tudi prevladovale. V prebavilu smo našli tudi lepo ohranjeno okončino vrbnice

(slika 17). Luske metuljev smo zasledili pri enem organizmu. Pri vseh osebkih smo našli

posamezna pelodna zrna. Posamezne spore gliv so bile precej redkejše kot količina najdenih

pelodnih zrn.

15


21

4.9. Opis analizirane prehrane vrste Myrmecaelurus trigrammus (Palas, 1781)



- Biograd, Dalmacija, Hrvaška, 16 .8. 1973 (3 osebki)

Osebki niso bili zelo polni hrane. Najdeni fragmenti živalskega izvora so bili močno cefedrani

in težko prepoznavni (slika 18). V dveh osebkih nismo naleteli le na posamezne luske

metuljev, ampak na veliko količino (konglomerat) lusk (slika 19). Našli smo lepo ohranjeno

okončino stenice (slika 20).

V nobenem od analiziranih osebkov nismo našli ostankov listnih uši. Najverjetneje se

analizirana vrsta volkcev z njimi ne prehranjuje, ker tudi pregledana literatura ne navaja, da bi

se vrsta prehranjevala z listnimi ušmi. V analiziranih osebkih tudi nismo našli ostankov

rastlinskega izvora niti različnih anorganskih fragmentov.

Posamezna pelodna zrna smo našli samo v enem od analiziranih volkcev.

16


22

Slike

Slika 1 Pelodno zrno navadne smreke (Picea abies), najdeno v Sialis lutaria (osebek št. 6)

Slika 2 Pelodno zrno, najdeno v Sialis lutaria (osebek št. 7)

17


23

Slika 3 Nitasta modrozelena cepljivka, najdena v Sialis lutaria (osebek št. 14)

Slika 4 Glava listne uši (Aphididae), najdena v Wesmaelius quadrifasciatus (osebek št. 4)

18


24

Slika 5 Noga listne uši (Aphididae), najdena v Wesmaelius quadrifasciatus (osebek št. 4)

Slika 6 Fragment živalskega izvora, najden v Wesmaelius quadrifasciatus (osebek št. 15)

19


25

Slika 7 Luske metulja (Lepidoptera), najdene v Wesmaelius quadrifasciatus (osebek št. 4)

Slika 8 Luska metulja (Lepidoptera), najdena v Wesmaelius quadrifasciatus (osebek št. 4)

20


26

Slika 9 Fragmospora, najdena v Hemerobius marginatus (osebek št. 8)

Slika 10 Fragmospora, najdena v Hemerobius marginatus (osebek št. 8)

21


27

Slika 11 Pelodno zrno, najdeno v Hemerobius marginatus (osebek št. 8)

Slika 12 Medena rosa s pelodnimi zrni in anorganskimi fragmenti, najdena v Hemerobius marginatus (osebek št. 11)

22


28

Slika 13 Konglomerat ostankov plena živalskega izvora, najden v Micromus lanosus (osebek št. 13)

Slika 14 Konglomerat ostankov plena živalskega izvora in spor gliv, najden v Micromus lanosus (osebek št. 13)

23


29

Slika 15 Ostanki hrane živalskega izvora, najdeni v Micromus lanosus (osebek št. 12)

Slika 16 Okončina plena, najdena v Micromus lanosus (osebek št. 13)

24


30

Slika 17 Noga vrbnice (Plecoptera), najdena v Micromus lanosus (osebek št. 16)

Slika 18 Fragment živalskega izvora, najden v Myrmecaelurus trigrammus (osebek št. 2)

25


31

Slika 19 Številne luske metuljev, najdene v Myrmecaelurus trigrammus (osebek št. 1)

Slika 20 Okončina stenice, najdena v Myrmecaelurus trigrammus (osebek št. 1)

26


32

5. DISKUSIJA

5.1 Prehrana Sialis lutaria (Linnaeus, 1758) Po pregledu literature smo ugotovili, da je prehrana vrte Sialis lutaria zelo slabo raziskana.

Aspöck & Aspöck (1999) sicer navaja, da se rod Sialis najverjetneje oziroma mogoče

prehranjuje s pelodnimi zrni in z nektarjem.

Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se vrsta Sialis lutaria kot odrasla žival (imago) ne

prehranjuje s trdo hrano. Posamezna pelodna zrna, ki smo jih našli v prebavnem traktu, so

najverjetneje zašla v žival naključno z osebnim čiščenjem živali. Našli nismo tudi nobenega

spetega konglomerata gliv, pelodnih zrn in anorganskih fragmentov, ki bi namigovali na

prehranjevanje vrste z mano ali nektarjem. Zagotovo pa ne moremo izključiti možnosti

prehranjevanja z mano ali nektarjem, ker preparatov nismo barvali z barvili, ki bi dokazovali

prisotnost mane ali nektarja v prebavnem traktu analiziranih živali.

V prebavnem traktu najdeni fragment modrozelene cepljivke pa je žival verjetno zaužila po

naključju, ko je pila vodo.

5.2 Prehrana Wesmaelius quadrifasciatus (Reuter, 1894) Ostanki hrane, ki smo jih našli v prebavnem traktu živali, dokazujejo, da je žival dober

plenilec in spada v skupino karnivorov. Najpogostejša prehrana analizirane vrste so listne uši,

ker so bili njihovi fragmenti najdeni v večjih količinah kot ostali fragmenti živalskega izvora.

Analizirana vrsta je sposobna požreti relativno velike kose oziroma dele listnih uši, kar

dokazuje lepo ohranjen del glave listne uši (slika 4).

Vrsta mogoče pleni še metulje, ker smo v enem od osebkov odkrili posamezne luske

metuljev. Ni izključena možnost, da bi lahko luske metuljev v analizirano žival zašle

naključno, nalepljene na mano. Na konkretne dokaze, da vrsta uživa mano, pri analiziranih

osebkih nismo naleteli. Preparatov tudi nismo barvali z barvili, ki bi lahko pokazali prisotnost

mane in nektarja. Kljub temu pa literatura (Stelzl, 1989) navaja, da žival zagotovo uživa

mano.

Vrsta se ne hrani s pelodom ali sporami gliv, ker smo v prebavnem traktu odkrili le

posamezna pelodna zrna in spore gliv. Analizirane živali so se najverjetneje s pelodom in

sporami gliv inficirale preko zraka, z osebnim čiščenjem ali uživanjem mane, na katero so

bila nalepljena pelodna zrna in glive. Spore gliv in pelod bi lahko zašli v prebavni trakt tudi

kot del plena.

27


33

5.3 Prehrana Hemerobius marginatus (Stephens, 1836) V prebavnem traktu smo našli ostanke živalskega izvora, kar dokazuje, da je žival plenilec.

Najdeni spet konglomerata spor gliv, pelodnih zrn, posameznih lusk metuljev in anorganskih

delcev dokazuje, da žival uživa mano. Analizirana vrsta se verjetno ne prehranjuje s sporami

gliv in pelodnimi zrni. Najdena posamezna pelodna zrna in spore gliv so v žival najverjetneje

zašle v prebavni trakt, prilepljene na mano.

Redki ostanki rastlinskega izvora so v analizirano žival najverjetneje zašli naključno kot del

plena ali nalepljeni na mano. Glede na zelo majhno količino najdenih rastlinskih ostankov v

enem od preiskovanih osebkov lahko trdimo, da se vrsta ne prehranjuje z rastlinami.

5.4 Prehrana Micromus lanosus (Zelený, 1962) Vrsta Micromus lanosus je plenilec različnih žuželk, kar dokazujejo številni različni fragmenti

živalskega izvora v prebavnem traktu preiskovane vrste. Zanesljivo lahko trdimo, da vrsta

pleni listne uši, ker so med fragmenti prevladovali njihovi ostanki.

Preiskovani osebki so bili ulovljeni v okolici potoka, zato ni nič presenetljivega, da smo v

enem osebku odkrili dobro ohranjeno okončino vrbnice, ki tudi biva na območjih z vodo.

Naleteli smo še na številne druge fragmente živalskega izvora, katerim pa nismo mogli

določiti izvora.

Preiskovana vrsta je gotovo karnivor. Na dokaze, ki bi potrjevali prehranjevanje vrste s

pelodom, z mano, nektarjem in rastlinami, nismo naleteli. Našli smo posamezna pelodna zrna,

spore gliv in ostanek rastlinskega izvora, a osebki so se z njimi najverjetneje inficirali

naključno preko zraka ali pa so jih zaužili skupaj s plenom. Literatura navaja, da se vrsta hrani

tudi s pelodom in z mano (Stelzl, 1987). Glede na pregledane osebke in čas njihovega ulova

lahko sklepamo, da vrsta raje pleni druge insekte, ki jih je v določenem obdobju v obilju na

razpolago, kot pa uživa pelod in mano.

28


34

5.5 Prehrana Myrmecaelurus trigrammus (Palas, 1781) Preiskovana vrsta je gotovo plenilec, ker so vsi pregledani osebki vsebovali velike količine

fragmentov živalskega izvora. Med vsemi fragmenti živalskega izvora ni bilo mogoče

prepoznati nobenega ostanka, ki bi pripadal listni uši. Najverjetneje se vrsta ne hrani z njimi

ali pa v času njene plenilske aktivnosti listne uši niso prisotne na območju plenjenja. Tudi v

pregledani literaturi nismo zasledili, da bi se analizirani volkec prehranjeval z listnimi ušmi.

Preiskovana vrsta pleni stenice, ker smo v enem od osebkov našli lepo ohranjeno nogo

stenice.

Vrsta zagotovo pleni tudi metulje. V prebavnem traktu analiziranih osebkov nismo našli samo

posameznih lusk metuljev, ki bi lahko v žival zašle naključno, ampak smo naenkrat odkrili

večje količine različnih vrst lusk metuljev. Naleteli smo tudi na zelo cefedrane fragmente

ostankov hrošča.

Samo v enem osebku smo odkrili posamezna pelodna zrna, ki pa so najverjetneje v žival zašle

naključno. Preiskovani osebki se gotovo niso prehranjevali s pelodom, ker so bila pelodna

zrna zelo redka in posamezna. Naleteli tudi nismo na nič, kar bi dokazovalo prisotnost

nektarja. Glede na pregledano literaturo vrsta uživa pelodna zrna nebinovk (Asteraceae)

(Stelzl, 1989). Ne smemo pa izključiti možnosti, da bi se lahko živali z našega preiskovanega

območja hranile poleg plenjenja še z nektarjem in s pelodnimi zrni v času, ko v okolju ni na

razpolago dovolj plena.

5.6 Primerjava prehrane rjavih mrežekrilcev in Myrmecaelurus trigrammus Ko primerjamo analizirane rjave mrežekrilce z analizirano vrsto volkca, izstopa podatek, da

volkec ne pleni listnih uši. Listne uši pa smo našli v treh rjavih mrežekrilcih, v dveh osebkih

vrste Hemerobius marginatus in v enem osebku Wesmaelius quadrifasciatus. Listne uši so po

količini najdenih fragmentov močno prevladovale pred ostalimi fragmenti, najdenimi v rjavih

mrežekrilcih. Tudi volkci so vsebovali velike količine fragmentov živalskega izvora, med

katerimi pa ni bilo mogoče prepoznati nobenih ostankov listnih uši.

Ob številnih v prebavilih najdenih fragmentih živalskega izvora lahko trdimo, da so vsi

analizirani rjavi mrežekrilci in volkec dobri plenilci.

29


35

5.7 Ekološki pomen poznavanja prehrane mrežekrilcev Vse preiskovane vrste razen Sialis lutaria in Myrmecaelurus trigrammus plenijo listne uši,

zato so pomemben člen pri vzdrževanju količine listnih uši v naravnem okolju. Vrste bi lahko

bile zanimive tudi za biološko zatiranje listnih uši na kulturnih rastlinah.

Preiskovane živali plenijo še ostale insekte, zato so pomemben dejavnik pri vzdrževanju

populacij ostalih žuželk v naravnem okolju in na kmetijskih površinah.

Pri sami raziskavi prehrane je potrebno biti pozoren na območje, v katerem se je mrežekrilec

hranil, in na čas hranjenja. Oba dejavnika sta pomembna za prisotnost določene hrane v

prebavilu preiskovanih osebkov. Kljub temu smo ugotovili, s čim se hranijo izbrane vrste v

svojem naravnem okolju na določenem območju in v določenem času.

30


36

6. ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Dušanu Devetaku za strokovno in tehnično pomoč,

uvajanje v način znanstvenoraziskovalnega dela in številne praktične in koristne nasvete pri

izdelavi diplomskega dela.

Za vso podporo v času mojega študija se zahvaljujem svojim staršem in Abi.

31


37

7. LITERATURA

Aspöck U. & Aspöck H. (1999) Kamelhälse, Schlammfliegen, Ameisenlöwen … Wer sind

sie? (Insecta: Neuropterida: Raphidioptera, Megaloptera, Neuroptera). Stapfia, zugleich

Kataloge des OÖ. Landesmuseums, Neue Folge 138, 1-34.

Bešić J. (2006) Vrste rodu Chrysoperla Steinmann, 1964 v Sloveniji (Chrysopidae,

Neuroptera). Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo, Univerza v

Mariboru.

de Meijere J. C. H. (1901) Ueber das letzte Glied der Beine bei den Arthropoden. Zool.

Jahrb. (Anat. Onto.) 14 (3), 417-476.

Devetak D. (1996) Palpares libelluloides (Linnaeus, 1764) in the northwestern part of the

Balkan peninsula (Neuroptera: Myrmeleontidae). Annales-Anali za istrske in mediteranske

študije 9, 211-216.

Devetak D. (2003) Mrežekrilci – Neuropteroidea. In: Sket B., Gogala M., Kuštor V.

Živalstvo Slovenije. 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 362-369, 435-436 in

608-609.

Devetak D. (2007) Review of the owlflies of Slovenia (Neuroptera: Ascalaphidae). Acta

entomologica slovenica 15 (2), 105–112.

Devetak D. & Duelli P. (2007) Intestinal contents of adult Osmylus fulvicephalus (Scop.)

(Neuroptera, Osmylidae). Annales 17 (1), 93-98.

Filipović M. (1999) Pravi mrežekrilci (Insecta: Neuroptera) otoka Cresa. Diplomsko delo,

Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo, Univerza v Mariboru.

Jurc M. (2005) Gozdna zoologija. Univerzitetni učbenik, Ljubljana, 55-59.

32


38

Stelzl M. (1989) Nahrungsspektren mitteleuropäischer Neuropteren – Imagines.

Diplomarbeit, Institut f'ür Umweltwissenschaften und Naturschutz der Österreichischen

Akademie der Wissenschaften, Graz.

Stelzl M. (1991) Untersuchungen zu Nahrungsspektren mitteleuropäischer Neuropteren-

Imagines (Neropteroidea, Insecta). J. Appl. Ent. 111, 469-477.

Stelzl M. & Devetak D. (1999) Neuroptera in agricultural ecosystems. Agric. Ecosyst.

Environ. 74, 305-321.

Stelzl M. & Gepp J. (1987) Nahrugsanalytische Untersuchungen an Imagines von

Hemerobius micans (OLIVIER) (Planipennia, Hemerobiidae). Mitt. Naturwiss. Ver.

Steiermark 117, 185-188.

Stelzl M. & Gepp J. (1990) Food-analysis of imagines of central European Myrmeleontidae

(Insecta: Neuroptera). Advances in Neuropterology, Proceedings of the Third International

Symposium on Neuropterology, Pretoria, R.S.A. 205-210.

Spletni viri

§ http://www.plantpress.com/wildlife/o409-alderfly.php

§ http://encyclopedia.farlex.com/Sialis+lutaria

33
http://www.plantpress.com/wildlife/o409-alderfly.phphttp://encyclopedia.farlex.com/Sialis+lutaria

Diploma PDF Verzija Cela - COnnecting REpositories · 2017. 10. 26. · Matematiko Univerze v...

Documents

Transcript of Diploma PDF Verzija Cela - COnnecting REpositories · 2017. 10. 26. · Matematiko Univerze v...