UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

DAVČNE BLAGAJNE KOT INSTRUMENT V BOJU PROTI DAVČNIM UTAJAM IN SIVI EKONOMIJI

Tax coffers as instrument against tax evasion and the underground economy Kandidatka: Sanja Oljača Program: univerzitetni Študijska usmeritev: Finance in bančništvo Mentorica: dr. Tanja Markovič Hribernik Študijsko leto: 2011/2012

Celje, september 2012

2

PREDGOVOR Siva ekonomija v vseh državah odnaša precej velik delež bruto domačega proizvoda. Država sicer poskuša na razne načine omejiti njen vpliv, vendar je njen namen marsikdaj neprepričljiv. Siva ekonomija namreč omogoča prebivalstvu povečanje njegovih finančnih prihodkov in s tem ohranjanje socialne varnosti ter širjenje občutka povečanja blaginje. S sivo ekonomijo je tesno povezana tudi davčna utaja, pa ne samo zaradi tega, ker so davčne stopnje morda previsoke ali pa davčna morala prenizka, ampak izhaja predvsem iz tega, da je si je podjetje, prihodke že tako ustvarilo ilegalno in jih niti ne more prijaviti davčnim organom. Z obstojem sive ekonomije se v državi ohranja višja raven družbene blaginje, zato ima država težko nalogo pri tehtanju med polnjenjem državnega proračuna in ohranjanjem družbenega miru. Pa vendar se lahko višja raven blaginje v narodnem gospodarstvu dosega tudi legalno, zato je edino pravilno, da se siva ekonomija nadzoruje, da se davki plačujejo in se s tem polni državna blagajna. Poznamo kar nekaj metod nazora nad plačevanjem davkov, levji delež predstavlja delovanje davčnih inšpekcij, novost pa predstavljajo davčne blagajne. Le te onemogočajo naknadno brisanje, spreminjanje ali kakršnokoli drugačno prirejanje informacij shranjenih v spominu blagajne. Uporabljajo jih v veliko državah po svetu, nekaterih razvitih, več pa v manj razvitih, kjer siva ekonomija predstavlja velik problem. O uvajanju davčnih blagajn je v zadnjem času precej govora tudi v Sloveniji. Namen diplomskega seminarja je spoznati kaj pravzaprav so davčne blagajne, kako delujejo in kaj omogočajo davčnim organom, prav tako pa tudi preveriti kako je z uporabo blagajn v drugih državah.

3

KAZALO 1. UVOD ........................................................................................................................5

1.1 Opredelitev področja in opis problema .....................................................................5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .................................................................................5 1.3. Predpostavke in omejitve raziskave .........................................................................6 1.4 Uporabljene metode .................................................................................................6

2. SIVA EKONOMIJA ...................................................................................................7 2.1. Opredelitev sive ekonomije .....................................................................................7 2.2 Vzroki za pojav sive ekonomije ................................................................................8 2.3 Obseg sive ekonomije v evropskih državah ..............................................................9

3. DAVČNA UTAJA .................................................................................................... 12 3.1 Opredelitev davčne utaje ........................................................................................ 12 3.2 Vzroki in motivi za davčno utajevanje .................................................................... 12 3.3 Vrste davčnih utaj................................................................................................... 13 3.4 Metode davčnih utaj ............................................................................................... 14 3.5 Preprečevanje davčnih utaj ..................................................................................... 15

4. DAVČNE BLAGAJNE V BOJU PROTI UTAJI DAVKOV ..................................... 18 4.1 Opredelitev davčnih blagajn ................................................................................... 18 4.2 Stroški zavezanca pri vpeljavi davčnih blagajn ....................................................... 19 4.3 Tehnične podrobnosti davčne blagajne ................................................................... 21 4.4 Cilji, prednosti in slabosti procesa uvajanja davčnih blagajn ................................... 23

5. DAVČNE BLAGAJNE V IZBRANIH DRŽAVAH.................................................. 25 5.1. Švedska ................................................................................................................. 25 5.2 Srbija...................................................................................................................... 25 5.3 Bosna in Hercegovina............................................................................................. 29

6. DAVČNE BLAGAJNE Z VIDIKA UPORABNIKOV.............................................. 31 6.1 Predstavitev podjetja .............................................................................................. 31 6.2 Proces uvajanja davčnih blagajn ............................................................................. 31

7. SKLEP ..................................................................................................................... 33 8. POVZETEK ............................................................................................................. 34 9. ABSTRACT ............................................................................................................. 34 10. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................ 35

4

KAZALO TABEL Tabela 1: Kategorizacija sive ekonomije ............................................................................7 Tabela 2: Prihodki v javnofinančni proračun iz naslova davka na dodano vrednost .......... 28 Tabela 3: Prihodki iz davka na dodano vrednost od leta 2006 do 2011 ............................. 30 KAZALO SLIK: Slika1: Obseg sive ekonomije v 31 Evropskih državah v letu 2012 ................................. 10 Slika 2: Obseg sive ekonomije v državah članicah EU od leta 2003 do 2012 ................... 11 Slika 3 : Blok shema kontrolnega modula ........................................................................ 22 Slika 4: Davčna blagajna .................................................................................................. 23 Slika 5: Fiskalni račun ...................................................................................................... 27

5

1. UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Davki in prispevki davkoplačevalcev predstavljajo večino prihodkov javno finančnega proračuna vsake države, zato so nujno potrebni za zagotavljanje sredstev za zadovoljevanje širših družbenih potreb, prav tako pa tudi za doseganje ekonomskih in socialnih ciljev. Hkrati z pojavo davkov pa so se pojavili tudi ljudje, ki so iskali načine, možnosti in poti kako zmanjšati vsoto, ki je namenjena plačilu davka ali pa se temu popolnoma izogniti. Davčne utaje človeška zgodovina pozna že zelo dolgo časa, pa vendar se pojem davčne morale pojavi mnogo kasneje, šele v sredini dvajsetega stoletja in takrat je tudi začetek reševanja problemov neplačevanja davkov in sankcioniranje utaje s strani države. Neposredno z utajo davka oziroma z izpadom dohodka države pa je povezana tudi siva ekonomija, katero lahko v grobem razdelimo na sivo ekonomijo izven uradno registrirane dejavnosti in na sivo ekonomijo, ki se izvaja znotraj uradno registrirane dejavnosti. Za obvladovanje slednje vse več držav uvaja obveznost uporabe tako imenovanih davčnih blagajn, katerih osnovna naloga je, da dosledno in neprestano davčnemu uradu omogočajo dostop in nadzor nad informacijami o poslovanju podjetja, ki so ključne za pravilno odmero in pobiranje davka.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega seminarja je približati in opredeliti značilnosti davčnih blagajn in ugotoviti njihov vpliv na področji davčnih utaj in sive ekonomije. Temo sem izbrala predvsem zaradi tega, ker je polnjenje javnofinančnega proračuna postal eden izmed poglavitnih ciljev države za ohranjanje socialnih ugodnosti in reševanje posledic, ki jih je prinesla gospodarska kriza. Eden izmed korakov k izboljšanju razmer je tudi omejevanje sive ekonomije in zmanjšanje obsega davčnih utaj, orodje za to pa so tudi davčne blagajne. Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu podajam teoretične značilnosti in definicije davčnih utaj in sive ekonomije, v drugem delu pa predstavljam davčne blagajne, teoretično podlago le teh in prakso drugih držav, vse skupaj zaključujem z kratko predstavitvijo dejanskih izkušenj na primeru podjetja. Cilji diplomskega seminarja so:

• Opredeliti davčne utaje in sivo ekonomijo • Opisati, kaj so to davčne blagajne • Ponazoriti prednosti in slabosti davčnih blagajn • Prikazati, kako se z davčnimi blagajnami srečujejo v tujini • Prikazati delovanje davčne blagajne na primeru dejanskega podjetja

6

1.3. Predpostavke in omejitve raziskave Pri pisanju diplomskega seminarja so omejitve izhajale predvsem iz: • pomanjkanja strokovne literature; • problema različnih pojmovanj davčnih blagajn po svetu in s tem dolgo trajajočih

postopkov ugotavljanja in razčlenjevanja primernih pojmov; • omejenega dostopa do želenih virov literature; • nezadostnih praktičnih izkušenj; • ažurnosti podatkov.

1.4 Uporabljene metode V diplomskem seminarju bomo uporabili deskriptiven pristop in sicer metodo deskripcije ter metodo kompilacije. V okviru analitičnega pristopa pa bomo uporabili metodo sinteze in metodo analize.

7

2. SIVA EKONOMIJA

2.1. Opredelitev sive ekonomije Pojem siva ekonomija vključuje številne ekonomske aktivnosti, zato je težko podati neko uradno definicijo. Na splošno lahko rečemo, da se v sivo ekonomijo uvrščajo vse gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k skupnemu gospodarskemu ustvarjanju vrednosti v neki deželi, vendar pa jih družbeno računovodstvo ne zajema in zato ne vključuje v oceno BDP. Definicija torej vključuje vse gospodarske dejavnosti, ki so usmerjene na pridobitnost ali zadovoljevanje lastnih potreb, ki so legalne ali ilegalne ter povezane z izogibanjem dajatvam oz. so dajatev oproščene (Glas 1994, 5). Siva ekonomijo se lahko pojavlja v treh sektorjih:

• gospodinjski sektor: neprijavljene aktivnosti, ki jih izvajajo gospodinjstva, to so na primer popravila, izdajanje stanovanj, obdelovanje zemlje, delo na domu, varstvo otrok ipd.

• neformalni sektor: sosedska pomoč, svetovalni centri, honorarne aktivnosti, pomoč

preko spleta, organizacije za samopomoč.

• neregulirani sektor: proizvaja legalne proizvode in storitve, vendar se izogiba prijavljanju svojih aktivnosti (davčna utaja), opravljanje del v času, ko smo prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in dobivamo socialno podporo, slednjega pa o delu ne obvestimo.

Kriterija tržna transakcija in legalnost pa nam omogočata vse te sektorje razdeliti na legalne in ilegalne, kot je razvidno iz spodnje tabele. Legalni sektor torej lahko definiramo kot samozadostno gospodarstvo, kamor sodita gospodinjski in neformalni sektor, ilegalni sektor pa kot sivo ekonomijo, ki zavzema neregulirani sektor. V literaturi se običajno namesto izraza neregulirani sektor uporablja kar izraz neformalni sektor, ki predstavlja sivo ekonomijo. (Schneider, Enste, 2002, 11) Tabela 1: Kategorizacija sive ekonomije sektor kriterij

gospodinjski neformalni neregulirani

Proizvodnja/distribucija legalna

legalna nelegalna legalna

Tržne transakcije ne da da Proizvod/storitev legalna legalna legalna Samooskrbno gospodarstvo (legalno) Siva ekonomija

(nelegalno) Vir:Schneider, Enste, 2002, 11

8

Pri sivi ekonomiji gre torej za zelo različne dejavnosti, vse od samooskrbnega gospodarstva pa do kriminalnega vedenja. Dohodek od kriminalnih dejanj se običajno ne prišteva v izračun BDP-ja, prav tako tudi ne dohodek od samooskrbnih dejavnosti, saj ta ne ustvarja dodane vrednosti, temveč le prerazdelitev dohodka med posamezniki. Najprimernejša definicija sive ekonomije, pa je po našem mnenju: vse profitne dejavnosti, katerih proizvodi in storitve so legalni, vendar namerno prikriti pred oblastmi, zaradi pridobivanja finančnih zaslužkov (Nastav in Bojnec 2007, 193).

2.2 Vzroki za pojav sive ekonomije Siva ekonomija se je pojavila v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja kot posledica velikih strukturnih sprememb v svetu. Stabilno gospodarsko rast v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni sta zamajali naftni krizi ter svetovna gospodarska recesija. To je povzročilo povečano brezposelnost ter manjšo socialno varnost prebivalstva, ki je videlo rešitev v neregularnem sektorju. Dejavnosti, kjer se pojavlja Za boljše razumevanje vzrokov sive ekonomije je pomembno vedeti, v katerih dejavnostih se le-ta pojavlja. V glavnem je prisotna v delovno intenzivnih sektorjih z nizkimi dobički, pa tudi v proizvodnji in podjetništvu, kjer so stroški pomemben dejavnik v konkurenci. Za države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) velja, da se siva ekonomija pojavlja v glavnem v naslednjih dejavnostih (Alessandrini & Dallago 1987, 40, 41; Renoy, Ivarsson, Wusten-Gritsai & Meijer 2004, 110):

• gradbeništvo, kjer se delo na črno pojavlja predvsem pri zidavi zasebnih hiš in vikendov, pri opremljanju le-teh, pri popravilih in prenovi ter pri selitvah;

• frizerstvo, kjer gre za neregistrirano delo frizerjev; • popravila avtomobilov in gospodinjskih aparatov; • varstvo otrok; • kmetijstvo, kamor štejemo tudi gozdarstvo, ribolov in vrtnarjenje; • obrt, kjer gre za vrsto proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ki ne potrebujejo

velikih naložb v opremo in prostore; • pomoč pri gospodinjskih delih; • izobraževanje, kjer se pojavljajo individualne inštrukcije za dijake in študente; • pravno svetovanje; • gostinstvo in turizem, kamor štejemo tudi hotelsko dejavnost; • zdravstvo, kjer gre za neregistrirano delo zdravnikov in zobozdravnikov.

9

Dejavniki, ki vplivajo na obseg sive ekonomije V splošnem velja, da so razlogi za delovanje v sivi ekonomiji dvojni:

• ekonomski vzroki (ameriška razlaga), kot so izogibanje plačilu raznih direktnih in indirektnih davkov ter prispevkov za socialno varnost, preprečitev izgube določenih državnih ugodnosti (npr. nadomestila za brezposelnost, bolniška) in neupoštevanje raznih predpisov in omejitev, ki veljajo na trgu dela, kot so minimalne plače, maksimalni delovni čas, varnostni predpisi itd.

• vzroki, ki so bolj sociološke narave (evropska razlaga). Ti skušajo zajeti razloge širše in upoštevajo dolgoročne družbene in gospodarske razvojne procese kot so nezaupanje v delo vlade, veliko davčno breme, upadanje davčne morale, breme birokracije in številnih predpisov, skrajšani delovni čas, relativno majhno tveganje in majhne kazni (Glas 1988, 37, 38).

2.3 Obseg sive ekonomije v evropskih državah Dejstvo, da se neprijavljeno delo in s tem siva ekonomija ne opazuje in ker je lahko različno opredeljena v nacionalni zakonodaji, otežuje pridobivanje zanesljivih podatkov in ocen o tem, kako zelo je razširjena v evropskih državah. Pa vendar obstajajo metode, kako jo lahko izmerimo. Poznamo indirektne in direktne metode.

• Indirektne metode temeljijo na primerjavi makroekonomskih kazalnikov, kot so obračuni porabe električne energije, gotovinske transakcije. Indirektne metode pogosto precenijo stopnjo neprijavljenega dela in premalo povedo o njegovih značilnostih

• Direktne metode pa v nasprotju z indirektnimi, temeljijo na statističnih raziskavah,

ki prinašajo mnogo podrobnosti in primerljivih značilnostih, ampak mnogokrat ne dajo točne informacije o tem kako razširjena je siva ekonomija.

10

Slika1: Obseg sive ekonomije v 31 Evropskih državah v letu 2012 (v % BDP)

Vir: Schneider 2011, 2 Če primerjamo podatke o obsegu sive ekonomije od leta 2003 do letos lahko ugotovimo, da se ponovno kaže zmanjšanje obsega in razvoja sive ekonomije v večini evropskih držav. To lahko pripišemo dejstvu da države okrevajo po udarcu svetovne ekonomske in finančne krize in da ljudje niso več primorani iskati dodatnih zaslužkov na področjih sive ekonomije. Opažamo pa da imajo v državah vzhodne Evrope oziroma v novih članicah Evropske unije, (Češka, Latvija, Litva, Poljska) znatno večji obseg sive ekonomije od držav ki so stare članice Evropske unije (Avstrija, Belgija, Nemčija). Prav tako pa se tudi države v južnem delu Evrope bojujejo z večjim obsegom sive ekonomije kot pa članice, ki iz osrednje in zahodne Evrope.

11

Slika 2: Obseg sive ekonomije v državah članicah EU od leta 2003 do 2012 ( v % BDP)

Vir: Schneider 2011, 3 Obseg sive ekonomije lahko zmanjšamo

• Tako, da zmanjšamo neprijavljeno delo z boljše zasnovanim davčnim sistemom in sistemom dajatev ter s strožjim nadzorom socialne zaščite:

- Omogočati primerne ravni finančne podpore glede na razmerje med pravicami in danimi prispevki z nadzorom nad socialnimi transferji in primernimi sankcijami za davčno poneverbo.

- Področja kjer bi povečali nadzor so: obdavčevanje nadur, spoštovanje minimalne plače, razlikovanje med zaposlitvijo in samozaposlitvijo ter zmanjšanje davčne obremenitve za nizko kvalificiranja dela.

• Z administrativno reformo: - Izboljševanje delovnega prava in upravnih sistemov, kateri bi se bolje

odzvali na spremembe na trgu dela. - Zakonska osnova za poenostavljanje prehoda z dela na črno v regularne

oblike poslovanja. - Poenostaviti administrativne postopke glede prostega pretoka delavcev. - Olajšati in približati e-upravo uporabnikom in s tem omogočiti lažji

pretok informacij med podatkovnimi bazami. • S krepitvijo mehanizmov za nadzor in sankcioniranje s sodelovanjem inšpektorata

za delo in davčnega urada. • S povečanjem sodelovanja z državami članicami EU na področju dela • Z osveščanjem prebivalstva, da je plačevanje davkov socialno in družbeno nadvse

koristno in, da delo na črno ter utaja davkov prinašata velik strošek za celotno družbo.

12

3. DAVČNA UTAJA

3.1 Opredelitev davčne utaje V slovarju slovenskega knjižnega jezika je zapisana definicija utaje davkov kot neustrezno posredovanje podatkov, po katerih bi se odmerila prava višina davka (SSKJ 2005, 327). Pojem davčna utaja označuje pojav, ki izvira iz spora med davkoplačevalci in državo, oziroma njenimi organi ki so zadolženi za pobiranje davkov. Do konflikta pride, ker se davkoplačevalci zavzemajo za čim manjše davčno breme, medtem ko davčni organi stremijo k zavarovanju davčne osnove, na podlagi katere se odmerjajo davki (Hleb, Rozman 1998, 369).

• Razlikujmo tri vrste dejanj, ki zmanjšujejo davčno obveznost (Čokelc 2007, 2) :

• davčna izognitev, • davčno zaobidenje in • davčna utaja.

Davčna izognitev je sicer zakonsko dovoljena, vendar pa ni ekonomsko upravičena. Največkrat gre za iskanje pravnih vrzeli v zakonu. Proti davčni izognitvi se davčne oblasti sicer borijo, saj to pomeni, da davčni zavezanec plača manj, kot je bilo predvideno s strani države. Primeri davčne izognitve so zelo pogosti, vključujejo pa izkoriščanje davčnih olajšav, do katerih davkoplačevalci v resnici niso upravičeni. Davčno zaobidenje je sicer zakonsko dopustno, torej je nekaznivo, vendar pa je v nasprotju z namenom davčnih zakonov. V primeru odkritja zaobidenja davka davčni zavezanec plača le neplačan davek. Davčna utaja pa je namerno kriminalno dejanje neplačila davkov. Ko davčni zavezanec ne poroča o dohodkih od dela in kapitala, ki so obdavčljivi, izvaja nelegalno aktivnost, za katero je kazensko odgovoren oblastem (Sandmo 2005, 2).

3.2 Vzroki in motivi za davčno utajevanje Vzroki in motivi za davčno utajevanje so povezani z odporom do plačevanja davkov, saj bi vsi davkoplačevalci raje obdržali denar v podjetjih, kot pa ga dali državi. Krnc (2007, 14) kot osnovne vzroke za davčno utajevanje navaja:

• previsoke davčne stopnje, • slab davčni nadzor, • nizko davčno moralo.

V primeru visokih davčnih stopenj davkoplačevalci vedno iščejo načine za zmanjševanje svojih davčnih obveznosti. Problem previsokega davčnega bremena je bolj ali manj

13

prisoten v vseh državah, saj je to posledica potreb države po prihodku iz naslova davkov. S tem denarjem si država zagotavlja večjo politično moč in izpolnjevanje želja različnih interesnih skupin. Zato običajno zvišuje davčne stopnje in pričakuje večje davčne prihodke. Vendar pa je ekonomski učinek obrnjen, saj zvišanje davčne stopnje ne spodbuja gospodarskega razvoja oz. lahko vodi do davčnih utaj. Slab davčni nadzor je prisoten v davčnih sistemih, kjer imajo slabo organizirano davčno službo. Problemi se pojavijo tudi, ko so zakoni preohlapni in pristojnosti davčnih organov preozke. Glede na to, da se v zadnjem času pojavljajo večinoma meddržavne davčne utaje, je problem tudi v sodelovanju davčnih organov med državami. V primeru, če države nočejo posredovati podatkov, je delo davčnih organov močno oteženo. Davčna morala pomeni, da so davčni zavezanci pripravljeni, da svoje davčne obveznosti izpolnijo v skladu s predpisi. Večja davčna morala je prisotna v državah, kjer se javna sredstva uporabljajo gospodarno in kjer se davčno breme enakomerno in pravično razdeli. Davčna morala izhaja iz davčne mentalitete. To pomeni, da so davčni zavezanci z negativno davčno mentaliteto mnenja, da so davki tatvina njihovega premoženja. Tako nimajo izoblikovanega smisla za skupnost in delajo le za svojo korist. Problem davčnih kršitev se kaže v tem, da jih ljudje ne zaznajo kot kriminalno dejanje, saj kršitelj ne izgubi moralnega ugleda, pač pa je to znak pretkanosti. Država bi morala ukrepati tako, da bi pozitivno vplivala na notranji odnos davčnih zavezancev do poravnave obveznosti. Obstaja kar nekaj motivov za davčno utajevanje , tu so našteti le nekateri (Hundsdoerfer 1996, 20):

• nezadovoljstvo z državno porabo sredstev in nezadovoljstvo z davčnim sistemom in • davčno pravičnostjo, • želje po investicijah, za katere ni denarja, • doseganje financiranja ali pa doseganje ugodnejših pogojev za že obstoječe

financiranje, • preprečiti razkritje negativnega tržnega zaznavanja, • doseči predvidevanja in pričakovanja lastnikov, • doseči bonuse, ki so povezani z uspešnim poslovanjem, • želja po osebni koristi, • povečanje možnosti porabe do načrtovanega obsega, • psihološka nagnjenost k hazarderstvu, • prikaz finančnega poslovanja na podlagi dogovorov, • visoki osebni dolgovi,…

3.3 Vrste davčnih utaj Davčne utaje lahko ločimo po različnih kategorijah. Najpogosteje pa jih ločimo glede na (Čokelc 2007a, 4) :

• storilca (fizična, pravna oseba), • vzrok (malomarnost, slabo definirani zakoni, naklepno ravnanje), • razkritje (sum davčne utaje, davčna utaja in nerazkrita davčna utaja),

14

• kazensko odgovornost (prekršek, kaznivo dejanje), • vrsto davka.

V slednjo kategorijo tako spadajo davki v ožjem pomenu besede (DDV, davek od dobička pravnih oseb, dohodnina), prispevki za socialno varnost, carine in takse. V diplomski nalogi se bom osredotočila predvsem na davčne utaje, povezane z davkom na dodano vrednost, saj so te najpogostejše. Utaje so pri DDV tako pogoste, ker gre za veliko število transakcij pri prometu blaga in storitev, kar je težko nadzirati. Poleg tega pa je problem tudi v njegovi sistemski zasnovi, ki omogoča odbijanje vstopnega DDV, preden prodajalec plača obračunani DDV. Vrste davčnih utaj, povezanih z DDV

• Sistemske goljufije oz. davčni vrtiljak Gre za vrsto nakupov in prodaj, ki potekajo skozi vsaj dve državi EU in več podjetij, kjer pride do nezakonitega zahtevka za vračilo DDV, ki s strani druge družbe ni plačan.

• Neupravičeno odbijanje vstopnega DDV novoustanovljenih podjetij

Podjetja se v tem primeru le registrirajo in izkažejo visoke ustanovitvene stroške. S pomočjo ponarejenih prejetih računov pridejo do vstopnega DDV, nato pa ponavadi sledi likvidacija podjetja.

• Ponarejanje listin S to vrsto utaje davčni zavezanec preprosto uveljavi DDV na podlagi računov blaga in storitev, ki jih ni prejel.

• Delo na črno Ta vrsta utaje je značilna predvsem za gradbeno dejavnost, kjer se davka sploh ne obračuna, saj podjetja v tem primeru računa ne izstavijo in ne dobijo, kar pomeni, da DDV sploh ni zaveden.

3.4 Metode davčnih utaj Glede na to, kakšen je obseg davčne goljufije in kakšno število udeležencev je vključenih, lahko davčne utaje razčlenimo na enostavne in kompleksne goljufije (Čokelc 2007b, 12). Enostavne metode Ena izmed najpogostejših oblik enostavne davčne utaje je nepopolno evidentiranje ali pa sploh neevidentiranje prodaje. Pogosteje se to dogaja v dejavnostih, kjer se posluje z gotovino ali s končnimi kupci. Zaračunani znesek se v tem primeru ne ujema z dejansko vrednostjo prejetega denarja ali pa se računa za opravljen promet sploh ne izda. Tako si lahko davčni zavezanec znižuje svojo davčno obveznost. Poleg tega obstaja še več metod, kot so ustanavljanje podjetij in opredelitev za DDV zgolj zaradi odbijanja vstopnega DDV ali pa fiktivno povečanje zneska vstopnega DDV.

15

Kompleksne metode Te metode ponavadi vključujejo večje število udeležencev in povzročijo tudi večji proračunski primanjkljaj. So bolj zapletene in jih je težje odkriti, zato so države Evropske unije na tovrstne goljufije posebej pozorne. V Sloveniji je med vsemi kompleksnejšimi metodami v tem trenutku najbolj izpostavljen davčni vrtiljak.

• Kraja identifikacijskih številk za DDV Pri tej vrsti goljufije oseba uporabi davčno številko nekoga drugega in opravlja dejavnost brez registracije za DDV. Nato storilec izgine, ne da bi predložil obračune DDV. Ko kupec blaga terja vračilo vstopnega DDV, mu davčni organ to plačilo zavrne, saj zavezanec uporablja napačno davčno številko. Na drugi strani pa zavezanec, kateremu je bila davčna številka ukradena, dobi zahtevek za plačilo DDV, ki je bil zaračunan. Pri tem težko dokaže, da gre za lažne fakture in da jih ni izdajal on sam.

• Izkoriščanje plačilno nesposobnih podjetij V tem primeru gre lahko za navidezno ali pa resnično finančno nesposobna podjetja. Do goljufij pride, ko sta plačilno nesposobna kupec ali pa trgovec. V primeru stečaja ali prisilne poravnave kupca je prodajalec, ki ni dobil plačila, upravičen do zmanjšanja izstopnega DDV, pri tem pa kupec ne izgubi pravice do vstopnega DDV. V nasprotnem primeru pa prodajalec, ki ni sposoben plačati davčnih obveznosti, DDV ne plača, kupec pa si ga seveda lahko odbije.

• Prodaja terjatev ali faktoring Pri tej vrsti goljufije davčni zavezanec odstopi terjatve določeni finančni ustanovi. Ko ta denar izterja, ni dolžan plačati izterjanega DDV, saj je davčni dolžnik še vedno prodajalec. V primeru plačilne nesposobnosti pa davčne obveznosti praviloma ne more plačati.

3.5 Preprečevanje davčnih utaj DURS (2008, 3) poskuša preprečevati davčne goljufije s pomočjo dveh vrst ukrepov in sicer:

• preventivni ukrepi, katerih namen je preprečevanje nastanka oz. nadaljevanja davčnih utaj;

• ukrepi »sanacijske« in kaznovalne narave, preko katerih želi DURS povrniti neplačan DDV iz davčnih utaj in sankcionirati kršitelje.

V okvir teh ukrepov sodi tudi priprava predlogov sprememb zakonodaje, preko katerih želi DURS preprečiti oz. zmanjšati verjetnost nastanka davčnih utaj in omogočiti učinkovitejši davčni nadzor.

16

Zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti Ukrep zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti za plačilo DDV je hkrati del preventivnega delovanja zmanjšanja posledic davčnih goljufij (davčni dolg) DURS-a. Uporabo raznovrstnih zavarovanj plačil in izterjave davčnega dolga DURS-u dovoljuje Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2). V 111. členu tega zakona je zapisano, da lahko DURS »zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali potekom roka za predložitev davčnega obračuna,če na podlagi podatkov iz uradnih evidenc oziroma drugih podatkov, ki jih davčni organ pridobi o zavezancu za davek, utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo«. Zahteva po zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti se zahteva s sklepom, v katerem je določena tudi vrsta zavarovanja in obrazložitev samega sklepa DURS ima v okviru zavarovanj izpolnitve davčne obveznosti dve možnosti (114. člen ZDavP-2):

• od davčnega zavezanca lahko zahteva predložitev ustreznega instrumenta zavarovanja (primeri le teh so podani v 117. členu istega zakona: bančna garancija brez ugovora na prvi poziv, garantno pismo zavarovalnice, cirkulirani certificirani ček, avalirana menica, gotovinski polog);

• davčnemu zavezancu omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem (primere le-teh navaja 119. člen istega zakona: prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi, omejitev ali prepoved razpolaganja z nepremičninami, idr.).

Posledica omejitve ali prepovedi razpolaganja z nepremičninami ali premičninami je zaznamba v zemljiški knjigi (za nepremičnine) ali v registru neposestnih zastavnih pravic (za premičnine). To pa je lahko v pomoč davčnim zavezancem, ki sklepajo nove »ugodne« posle z neznanimi osebami. Pregled obeh registrov torej lahko prepreči sklenitev posla in posredno tudi morebitno davčno utajo, saj v primeru, da gre za predmet s prepovedjo razpolaganja, davčni zavezanec lahko ugotovi, da ima partner nepoštene namene pri izpeljavi posla (da gospodarska družba ni nujno pravi lastnik predmeta ponudbe oz. da gospodarska družba ne izpolnjuje svojih davčnih obveznosti). Prenehanje identifikacijske številke za DDV V okviru ukrepa je DURS (2008, 4) uvedel poostren nadzor pri dodeljevanju identifikacijske številke za namene DDV. Za pridobitev številke za DDV mora tako davčni zavezanec odgovoriti na več vprašanj, ki so povezana z opravljanjem gospodarske dejavnosti (namen, kraj, vrsta dejavnosti), ter priskrbeti različne dokumente kot dokazilo o resničnem namenu opravljanja dejavnosti. Na DURS-u se zavedajo, da to lahko povzroča nevšečnosti tistim s poštenimi nameni, vendar pa menijo, da je ta ukrep ključen za zniževanje števila davčnih utaj. Poleg zgornjega ukrepa je DURS povečal davčni nadzor novo registriranih davčnih zavezancev, kjer takšne, ki so pred kratim dobili številko za DDV in pri katerih obstaja sum, da gre za neplačujočo gospodarsko družbo, obiščejo na terenu in tako neposredno preverijo opravljanje dejavnosti in samo poslovanje. Ta ukrep se v praksi dobro odziva, saj

17

je bilo do 2008 na takšen način preklicanih že približno 200 številk za DDV neplačujočim gospodarskim družbam (DURS 2008, 4) Obrnjena davčna obveznost in uvedba davčnih blagajn Obrnjena davčna obveznost je prenos davčnega bremena od proizvajalca ali dobavitelja na naročnika oz. davčnega zavezanca, kateremu se blago dobavi (Komisija ES 2006, str. 2). Bistvo ukrepa je, da cena, ki jo kupec plača dobavitelju, ne vsebuje zneska DDV, torej le-ta svojega dela DDV ne plača, ampak ga v celoti plača zadnji člen v verigi, npr. prodajalec na drobno. Gre za odstopanje od enega osnovnih načel DDV – sistema deljenega plačila, kjer vsak zavezanec v dobavni verigi plača del končnega DDV (Komisija ES 2006, str. 3). Trenutno Ministrstvo za finance RS (2008, 1) preučuje vpeljavo tega ukrepa v določene sektorje, npr gradbeništvo. Obrnjeno davčno obveznost je pri dobavi posameznih vrst blaga (mobilni telefoni, fotoaparati, itd.) že uvedla Velika Britanija (Komisija ES 2006, 9). Eden izmed predlaganih ukrepov je tudi uvedba davčnih blagajn, ki so oblika registrskih blagajn. Bistvo davčnih blagajn je v posebni programski opremi, ki onemogoča in preprečuje kasnejše spreminjanje poslovnih dogodkov, ki so že zabeleženi. Gre predvsem za ukrepe proti davčnim utajam obrtnikov in podjetnikov, ki v večini poslujejo z gotovino (gostinci, zobozdravniki, frizerji, pleskarji,itd.). Z uvedbo davčnih blagajn bi se pri teh zavezancih zmanjšale možnosti za prirejanje knjigovodskih listin (brisanje postavk na računih, brisanje računov, itd.) Sistem solidarne odgovornosti Pri naslednjem ukrepu gre le za upoštevanje člena o solidarni odgovornosti Obligacijskega zakonika (2007, 186. člen, 1. odstavek), ki pravi, da »za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno«, ter »kadar ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na neki način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno« (OZ 2007, 186. člen, 4. odstavek). Upoštevanje solidarne odgovornosti je pri kaznovanju sodelovanja v davčnih vrtiljakih ključnega pomena. V primeru, da po odkriti utaji ne plačujoča gospodarska družba ne obstaja več, se namreč ob upoštevanju solidarne odgovornosti kazen lahko prenese na še delujoče družbe, ki so v utaji sodelovale. Tako se poskrbi, da ne pride do dodatnih davčnih primanjkljajev (npr. neupravičen zahtevek za vračilo DDV).

18

4. DAVČNE BLAGAJNE V BOJU PROTI UTAJI DAVKOV

4.1 Opredelitev davčnih blagajn Davčne blagajne so posebna oblika registrskih blagajn, ki uporabnikom omogočajo natančno evidentiranje prometa, hkrati pa onemogočajo poznejše spreminjanje podatkov. Od navadnih blagajn se razlikujejo po tem, da imajo posebno spominsko enoto,v katero se zapišejo vsi izdani računi in jih uporabniki kasneje ne morejo prirejati ali brisati. Spominska enota beleži vsako transakcijo z gotovino in informacije pošilja neposredno v baze podatkov o davčnih zavezancih, kar davčnim organom omogoča stalen in neposreden nadzor nad zavezanci.

Vsebina predloga Zakona o davčnih blagajnah

Davčna blagajna bo sestavljena iz dveh delov, in sicer iz:

• registrske blagajne (kar poznamo že doslej) in • nadzorne enote (kar bo novost).

Zavezanec za uporabo davčnih blagajn je pravna ali fizična oseba, ki v okviru opravljanja dejavnosti prodaja blago ali storitve za plačilo z gotovino.

Iz sistema davčnih blagajn bodo v celoti izvzeti (MF 2011, 19):

• Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti; • fizična oseba, ki opravlja kmetijsko in gozdarsko dejavnost kot fizična oseba, ki ni

samostojni podjetnik posameznik; • pravna ali fizična oseba, ki:

- prodaja vozovnice, karte in žetone v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice);

- prodaja znamke, vrednotnice in obrazce v poštnem prometu; - sprejema vplačila za udeležbo v igrah na srečo, ki se izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo;

- prodaja blago ali storitve z uporabo prodajnih avtomatov.

19

Predviden je tudi odlog pričetka uporabe davčnih blagajn za tri leta, vendar le če ustreza merilom za srednje ali velike družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in hkrati izpolnjuje naslednje pogoje(MF 2011, 19):

• z lastnim sistemom notranjih kontrol zagotavljajo varnost in nespremenljivost podatkov o poslovanju z gotovino in izdajanju računov na enaki ali višji ravni kot bi, če bi uporabljali davčne blagajne;

• spodbujajo plačevanje blaga in storitev s plačilnimi karticami, mobilnimi telefoni in drugimi podobnimi načini plačevanja blaga in storitev, torej elektronsko, ker ta način omogoča sledljivost plačil. Delež takšnih plačil mora presegati 60 odstotkov vseh prejetih plačil;

• ne dajejo dodatnih gotovinskih popustov pri plačilu blaga ali storitev z gotovino.

Zavezanec bo moral ob vsaki prodaji blaga ali storitve izdati račun prek davčne blagajne in ga izročiti kupcu. Na računu bodo morali biti navedeni naslednji podatki (MF 2011, 20):

• oznake, da gre za račun, izdan prek davčne blagajne; • datum, ura in iz katere davčne blagajne je bil račun izdan; • zaporedna številka računa; • identifikacijski podatki o zavezancu; • identifikacijski podatki o osebi, ki je opravila storitev ali prodala blago (njeno

osebno ime); • podatki o količini, vrsti in vrednosti prodaje blaga ali storitev; • podatki o vračunanih davkih.

Zavezanec bo moral zagotoviti prenos podatkov iz davčne blagajne in tehničnih podatkov o delovanju davčne blagajne v elektronski obliki na strežnik DURSa. Vsi podatki za prenos na strežnik bodo morali biti kriptirani (MF 2011, 21)

Zakon o davčnih blagajnah predvideva tudi izredne situacije. Ob morebitni odtujitvi ali okvari davčne blagajne bo potrebno davčno upravo obvestiti v roku treh ur. Zavezanec sme do odprave napake ali pridobitve nove davčne blagajne izdajati račune brez uporabe davčne blagajne, vendar ne dlje kot štiri dni. Najkasneje v roku 15 dni od ponovnega začetka uporabe davčne blagajne mora takšne račune vnesti v davčno blagajno (MF 2011, 20)

4.2 Stroški zavezanca pri vpeljavi davčnih blagajn

Država bo vsakemu zavezancu subvencionirala nakup prve nadzorne enote v višini 50 odstotkov nabavne cene, vendar ne več kot 200 evrov. V kolikor zavezanci ne bodo imeli ustrezne blagajne bodo le to morali na novo pridobiti. Zavezanci so dolžni registrirati pri DURS vse davčne blagajne, ki se nahajajo v njihovih poslovnih prostorih, pred začetkom njihove uporabe (MF 2011, 23)

20

V Sloveniji naj bi bilo okoli 50.000 davčnih zavezancev, ki bi v skladu s sprejetim zakonom potrebovali davčne blagajne. Podjetja/podjetniki bodo imeli stroške za nabavo nadzorne enote, ki se lahko razlikuje glede na različno organizacijo in dejavnost v okviru katere se uporabljajo registrske blagajne. Stroški so bodo gibali od 430 evrov (kar je cena samostojne nadzorne enote) do 3.100 evrov (mrežna nadzorna enota, ki je namenjena uporabnikom z več registrskimi blagajnami). K temu je potrebno prišteti še morebiten izdatek za predhoden nakup registrske blagajne, v kolikor dosedanja ne bo kompatibilna z nadzorno enoto.

Davčni zavezanci bodo imeli tudi tekoče mesečne stroške za prenos podatkov z davčne blagajne na davčni urad, ki naj bi znašali povprečno 20 evrov mesečno na nadzorno enoto.

Investicije v davčne blagajne bodo davčni zavezanci lahko uporabili tudi za koriščenje davčne olajšave po (MF, 2006):

• 55 a členu ZDDPO-2 in 66a členu ZDoh-2 (v primeru doseganja dohodkov iz dejavnosti). V skladu s 55.a členom ZDDPO-2 oseb lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar ne več kot 30.000 evrov in največ v višini davčne osnove.

• Na podlagi 66.a člena ZDoh-2 lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 30% investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja.

Sistem davčnih blagajn vsekakor omogoča davčnemu organu višjo stopnjo nadzora zavezancev, ki poslujejo z gotovino, ker bi le ta imel v vsakem trenutku na razpolago podatke o računih, ki bi bili izdani preko sistema davčnih blagajn. Ne smemo zanemariti dvoma o tem, ali bi stroški uvedbe sistema dejansko odtehtali vse koristi, ki jih blagajne nudijo, ker obračunavanje in plačevanje davkov zavezancem načeloma ne bi smelo povzročati prevelikih dodatnih stroškov.

Kazenske določbe Z globo od 1.200 do 10.000 evrov bi se kaznoval za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 30.000 evrov pa za prekršek pravna oseba, če( MF 2011, 22):

• nima davčne blagajne; • ne uporablja davčne blagajne ali uporablja davčno blagajno oziroma njen del, ki ni

v skladu s tehničnimi zahtevami, določenimi s tem zakonom in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi;

• ne izda računa ali ga izda brez predpisanih podatkov; • ne obvesti ali v predpisanem roku ne obvesti Davčne uprave Republike Slovenije o

odtujitvi ali okvari davčne blagajne; • ne registrira davčne blagajne ali ne javi morebitnih nastalih sprememb; • ne zagotovi prenosa podatkov o poslovanju z davčno blagajno na predpisan način.

21

Z globo v višini od 400 do 4.000 EUR bi se za predhodno navedene prekrške kaznovala tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo v višini od 600 do 4.000 EUR bi se za predhodno navedene prekrške kaznovala tudi odgovorna oseba pravne osebe (MF 2011, 22) Za prekrške, v zvezi z neuporabo davčne blagajne ali uporabo davčne blagajne oziroma njenega dela, ki ni v skladu s tehničnimi zahtevami, bi se poleg glavne kazni izrekla tudi stranska sankcija, in sicer odvzem davčne blagajne oziroma njenih delov.(MF 2011, 22) Z globo od 10.000 do 150.000 EUR bi se kaznoval proizvajalec oziroma prodajalec davčne blagajne, ki na trgu ponuja davčno blagajno, ki ne izpolnjuje tehničnih zahtev, predpisanih z zakonom (MF 2011, 22)

4.3 Tehnične podrobnosti davčne blagajne Skladno s cilji uvajanja davčno zanesljivih blagajn bo potrebno zagotoviti informacijsko podporo na strani zavezancev za davek kot na strani DURS. Informacijska rešitev bo morala okvirno izpolnjevati naslednje lastnosti( MF, 2010): Sprotno beleženje in varno shranjevanje transakcij blagajniškega poslovanja na eksternih kontrolnih modulih registrske blagajne. Kontrolni modul se namesti na blagajniški izhod, ki izvaja kontrolo med procesno enoto (CPU) in izhodnimi vrati tiskalnika (LPT). Kontrolna enota je postavljena tako, da je ni možno odstraniti brez vidne mehanske poškodbe. Poenostavljena funkcionalna blok shema kontrolnega modula je predstavljena na spodnji sliki.

22

Slika 3 : blok shema kontrolnega modula

vir: Durs, 2010 Varno shranjevanje transakcij davčne blagajne Za zagotavljanje delovanja vpeljave davčno zanesljivih blagajn bo morala informacijska rešitev zagotavljati seznam ustrezne strojne opreme, ki se sestoji iz registrske blagajne in komplementarnega kontrolnega modula. Zagotavljati vpogled v transakcije Za potrebe davčnega nadzora davčnih zavezancev na terenu mora informacijska rešitev vpeljave davčnih blagajn zagotavljati vpogled v transakcije, ki bodo shranjene v kontrolnih modulih registrske blagajne na sami lokaciji davčnega zavezanca Prenos podatkov Prenos podatkov se lahko izvede na dva načina:

• preko ponudnikov brezžične telefonije in storitev GPRS, UMTS.. ali • preko internetnega omrežja.

V prvem primeru prenosa podatkov (GPRS, UMTS, MMS) mora kontrolni modul vsebovati modem, SIM kartico in naročniško razmerje z enim od ponudnikov brezžične telefonije. Osnovna lastnost GPRS storitev je, da se tarifiranje izvede samo ob pošiljanju podatkovnega paketa in sicer glede na velikost oz količino prenesenih podatkov. V drugem primeru – prenos podatkov preko internetnega omrežja, mora kontrolni modul vsebovati mrežni vmesnik Ethernet RJ-45, davčni zavezanec pa mora zagotoviti dostop do internetnih storitev preko enega od pooblaščenih ponudnikov storitev.

Vrata #A1

Baza podatkov

Vrata #B1

Napajanje #PWR

Vrata #B2

Programska oprema

POS Registrska

Signalne lučke

DURS –kraj postavitve

DURS –centralna DB

23

Slika 4: Davčna blagajna

vir. DURS, 2010

4.4 Cilji, prednosti in slabosti procesa uvajanja davčnih blagajn Cilji Na Ministrstvu za finance navajajo naslednje razloge in cilje za uvedbo davčnih blagajn:

• povečanje javnofinančnih prihodkov proračuna iz naslova DDV; • bolj učinkovit nadzor nad obsegom gotovinskega poslovanja; • preprečevanje davčnih utaj in goljufij na področju indirektnega obdavčevanja; • vzpostavitev enakopravnih pogojev poslovanja za vse delujoče subjekte, ureditev

trga, preprečevanje nelojalne konkurence in hitrejši gospodarski razvoj; • zaščita potrošnikov; • povečanje učinkovitosti nadzornih organov nad izvajanjem predpisov o obdavčenju

in predpisov z ostalih področij; Prednosti in slabosti Prednosti (MF 2010, 17)

• vzpostavitev enakopravnih pogojev poslovanja za vse delujoče ekonomske subjekte (pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike), povečanje konkurenčnosti in preprečevanje nelojalne konkurence;

Račun =====

Baza podatkov

Račun =====

Račun =====

KONTROLN

KONTROLNKONT

ROLN

24

• možnost vzpostavitve sistema za avtomatičen obračun DDV ter s tem povezane poenostavitve evidentiranja poslovnih dogodkov v poslovnih knjigah zavezancev za davek, kar bi posledično zmanjšalo stroške poslovanja davčnih zavezancev;

• Evidentiranje dejansko realiziranih dobav (in nabav) blaga in storitev brez

prirejanja prihodkov bi zavezancem za davek zagotovilo pravilno osnovo za načrtovanje prodaje in nabave blaga in storitev, prihodkov in odhodkov oz. poslovnega izida, itd.;

• možnost pošiljanja podatkov in seznamov prodanega blaga in storitev na strežnik,

računalnik ali mobilni telefon; • Možnost hitrejše posodobitve podatkov v bazi podatkov v fiskalni kontrolni

napravi; • možnost povezovanja s čitalci plačilnih kartic, nadzorom vstopa v prodajni objekt,

z video prenosom zvoka, varnostno kamero in mikrofonom, itd. Slabosti Pri davčnih blagajnah poznamo kar nekaj slabosti. Največja slabost davčnih blagajn je, da pomenijo dodatne stroške poslovanja za zavezance, poleg tega predstavljajo lahko precejšnjo administrativno oviro pri poslovanju. Davčne blagajne sicer odpravljajo problematiko naknadnega prirejanja izdanih računov, ne odpravljajo pa problem, kjer se račun sploh ne izda, to pomeni, da bi lahko imeli davčni zavezanci tudi po uvedbi davčnih blagajn dodatne blagajne, ki ne bi delovale skladno z zahtevami davčne uprave in bi preko njih zaračunavali tisti del prometa, za katerega bi želeli, da bi ostal prikrit. Kar bi pomenilo, da bi podatki o neprijavljenem prometu še vedno ostali prikriti davčnemu organu, kateri bi jih morali pridobiti na terenu s klasičnim inšpekcijskim delom (MF 2010, 17).

25

5. DAVČNE BLAGAJNE V IZBRANIH DRŽAVAH Evropska unija nima enotnega stališča glede davčnih blagajn, kljub temu pa enajst članic predpisuje uporabo davčnih blagajn pri poslovanju z gotovino. Med njimi so Italija, Grčija, Madžarska, Slovaška, Švedska, Bolgarija, Ciper, Litva, Romunija, Poljska in Malta. Belgija in Avstrija pa se pripravljata na proces uvajanja davčnih blagajn. Prav tako pa davčne blagajne poznajo drugod po svetu, in sicer v Turčiji, Etiopiji, Keniji, Zimbabveju, Braziliji, Argentini, Rusiji in na Japonskem, niso pa tuje niti našim bližnjim sosedom, imajo jih v Srbiji, Makedoniji, Črni Gori, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem pa so tudi že pripravili osnutek zakona o davčnih blagajnah.

5.1. Švedska Na Švedskem so davčne blagajne uvedli januarja leta 2010, s ciljem zmanjšanja davčne vrzeli in omejevanja sive ekonomije. Davčne blagajne so obvezne za vse zavezance, ki poslujejo z gotovino. Iz sistema davčnih blagajn so izvzeta podjetja, pri katerih je delež prihodka na račun gotovine skoraj zanemarljiv oziroma znaša manj kot 169.600 švedskih kron, zaradi česa, so tudi avtomatsko izvzeti iz sistema obdavčevanja. Poleg teh pa še prodajni avtomati, igralni avtomati, taksiji, prodaja od vrat do vrat. Davčne blagajne tudi niso obvezne za velika podjetja, katera že imajo učinkovit notranji nadzor poslovanja. Zakon predpisuje tudi kaznovanje z globo 10.000 švedskih kron, če inšpektorji ugotovijo da, v podjetju davčne blagajne nimajo, oziroma da ne zadovoljuje predpisane standarde, da ni bila registrirana pravočasno in da nima opravljenih tehničnih kontrol, da v spominu blagajne niso shranjene vse predpisane informacije, da stranke pri nakupu ne dobijo računa. Če se iste napake ponovijo v obdobju enega leta od kontrole se podjetje kaznuje še z dodanih 20.000 kron.( www.skatteverket.se) Najbolj dodelan in s predpisi omejen sistem davčnih blagajn poznajo v Srbiji in Bosni in Hercegovini, zato bom na tem mestu posvetila več pozornosti predstavitvi procesa uvajanja blagajn v teh dveh državah.

5.2 Srbija S procesom uvajanja davčnih blagajn so v Srbiji začeli aprila leta 2004, končali pa leta 2010. Proces je zajel vsa podjetja, ki so v sodnem registru registrirana kot maloprodajna podjetja in podjetja ki izvajajo storitveno dejavnost z fizičnimi osebami. Iz procesa so bili izvzeti( službeni glasnik RS, št.61/10):

• Kmetijski pridelovalci, ki svoje izdelke prodajajo na tržnicah; • Javna podjetja, ki delujejo na področju podpiranja infrastrukture; • podjetja, ki se ukvarjajo z železniškim, ladijskim, cestnim in zračnim prevozom

potnikov;

26

• pošta; • knjižnice, muzeji, galerije kinematografi in ostale družbe ki delujejo na področju

kulture, podjetja, ki nudijo telekomunikacijske storitve; • družbe ki se ukvarjajo z finančnim svetovanjem in bančnimi posli; • odvetniške in pravne pisarne; • družbe ki delujejo na področju izobraževanja; • zdravstvene usluge, ki se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega

zavarovanja; • spletne trgovine; • podaja preko avtomatov; • veterinarske usluge.

Proces uvajanja davčnih blagajn v Srbiji velja zaenkrat za enega najbolj dodelanih in učinkovitih, saj je z zakonom predpisana vsaka podrobnost. Označevanje davčnih stopenj in načini plačevanja Davčne stopnje v bazi podatkov davčne blagajne so označili z ciriličnimi črkami A, G, D,Đ ,E, Ž, I, J, in K na naslednji način (službeni glasnik RS, št.61/10):

• A: proizvodi ki so oproščeni plačila DDV • G: storitve, ki so oproščene plačila DDV • D: proizvodi, ki niso oproščeni plačila DDV • Đ: storitve, ki niso oproščene plačila DDV • E: cigarete, alkoholna pijača in kava

Ostale oznake se za enkrat še ne uporabljajo. Videz fiskalnega računa Videz računa je zelo natančno definiran, celo do te mere, da je določeno koliko črtic ( 40) mora biti v črtah, ki ločujejo račun. V glavi računa je navedena firma in naslov podjetja, davčna številka podjetja in identifikacijska številka modula davčne blagajne. Nato sledi specifikacija kupljenih artiklov, za vsakega od njih se prvo navaja naziv, merska enota ( če ni kos), potem količina in cena na enoto, naslednja postavka je skupni znesek in davčna stopnja, po kateri se prodaja artikel (A, G, D Đ ali E) (Ristanić, 2004) Po seznamu kupljenih artiklov sledi zbirno poročilo. Najprej se navajajo davčne stopnje, ki so se prikazovale na računu (npr. SD: 20%), nato pa znesek izražen v dinarjih (npr. PD: 44,50) in nato celoten znesek davka, ki je označen z PT. Sledi promet izdelkov po davčnih stopnjah izražen v dinarjih, kjer je v te cene vračunan tudi davek, (recimo ED: 354,00) kot tudi vsota evidentiranega prometa označena z ET. Za tem delom računa sledijo ločevalne črtice, nato pa celotni znesek, ki ga je potrebno plačati in podatek o načinu plačila. Fiskalni račun se končuje z datumom in časom nakupa, serijsko številko računa in posebnim logotipom, ki označuje račun. Fiskalni logotip je velik od 5x5 milimetrov do 7x7 milimetrov in ga je težko opisati. V »Uredbi o načinu evidentiranja prometa preko registar kase sa fiskalnom memorijom i o dinamici uvođenja tih kasa« piše, da je sestavljen iz štirih ocilov, ki jih ločuje križ in so uokvirjeni z kvadratom.

27

Slika 5: Fiskalni račun

Zaključevanje blagajn na koncu dneva Enkrat dnevno se mora na blagajni generirati dnevno poročilo ( v terminologiji večine blagajn je to Z poročilo). Videz poročila je z Uredbo natančno definiran, bistvo pa je, da dnevno poročilo vsebuje podatke o davčnih stopnjah (SA, SA itd), nato celoten znesek davka, evidentiranega po vsaki davčni stopnji (PA, PG, PD, itd.), celoten znesek davka (PT), promet po vsaki davčni stopnji (EA, EG, ED, itd.) in celoten znesek evidentiranega prometa (ET). Dnevno poročilo se konča z datumom in časom generiranja poročila, informaciji o prvem in zadnjem računu v dnevu, serijsko številko poročila in podatkom o število preostalih dnevnih poročil ki se lahko vpišejo v fiskalni spomin preden se ta zapolni in seveda z fiskalnim logotipom.(Ristanić, 2004) Dnevno poročilo se beleži v tako imenovano knjigo dnevnih poročil, skupaj z kontrolnim trakom blagajne, ki se mora hranit najmanj eno leto. Posebno je zanimivo dejstvo, da se podatki iz dnevnega poročila vpisujejo v fiskalni spomin in da se potem to poročilo briše iz operativnega spomina, ker mora biti pripravljena na podatke naslednjega dne. Torej v dnevnem poročilu ne piše dejansko število prodanih izdelkov, ker bi se ti podatki lahko naknadno spreminjali, ampak samo celotni promet po vsaki davčni stopnji in znesek tega davka.

28

Novi artikli se lahko dodajo kadarkoli v dnevu, ampak se obstoječi artikli ne morejo spremeniti na noben način od takrat ko se natisne prvi račun, do časa, ko se generira dnevno poročilo. Število spremenjenih izdelkov je neomejeno in se ne beležijo v spomin blagajne. Po tem, ko se natisne dnevno poročilo, se lahko spremenijo tudi vrednosti davčnih stopenj, ampak se ta podatek beleži v spomin in je število sprememb omejeno. Predvideno je da kapaciteta spomina davčne blagajne obsega za 1800 dnevnih poročil prostora oz. za 5 let, če generiramo eno poročilo na dan, in do 30 sprememb davčnih stopenj (Ristanić, 2004) Obstajajo tudi druge vrste poročil:

• presek stanja ( ti. X poročilo), ki daje zbir prometa in evidentiranega davka od generiranja predhodnega poročila, lahko se pa formira kadarkoli in ni shranjeno v spominu blagajne.

• Periodično poročilo, daje zbirne podatke iz spomina davčne blagajne za določeno obdobje.

Vpliv uvedbe davčnih blagajn Tabela 2: Prihodki v javnofinančni proračun iz naslova davka na dodano vrednost leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 DDV 251.938,5 225.137,2 265.464,7 301,619,8 296.861,6 319.268,2 342.367,4 vir: Ministrstvo za finance Srbije Čeprav je uporaba davčnih blagajn prinesla kar velik priliv prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost v javno finančno blagajno, pa je hkrati sprožila, da je vse več malih obrtnikov moralo zapreti svoje obrti, ker so bili stroški uvajanja in vzdrževanja previsoki za nizke prihodke obrtnikov. Zato so se na Ministrstvu za finance odločili, da z novo uredbo, ki bo pravnomočna v začetku septembra tega leta ukinejo obveznost uporabe davčnih blagajn za obrtnike. V to kategorijo sodi 35 dejavnosti, nekatere izmed njih so frizerji, kozmetični saloni, taksisti, avtomehaniki, pogrebni zavodi…skratka vsi obrtniki, ki niso zavezanci za DDV oziroma so v sistemu pavšalnega plačevanja davka.(Tanjug, 24sata 2012) Poleg tega pa bodo spremenili tudi način kaznovanja za tiste ki ne izdajajo račune. Do sedaj je bilo podjetje kaznovano z zaprtjem, od sedaj naprej pa bodo morali plačati le denarno kazen poslovanje podjetja pa ne bo ustavljeno. Pav tako bodo z novo uredbo spremenili cenzus za vstop v sistem davčnega zavezanca za DDV iz 4 milijonov dinarjev ( 40.000 EUR) letnega prihodka na 10 milijonov dinarjev (100.000 EUR), z namenom da bi zaščitili male obrtnike in posledično tudi zmanjšali brezposelnost.(Tanjug, 24sata 2012)

29

5.3 Bosna in Hercegovina Bosna in Hercegovina je po svoji državni urejenosti edinstvena na svetu, njena urejenost sicer ima karakter republike, vendar BiH ne funkcionira niti se definira kot republika zaradi načina kako je razdeljena. Bosna in Hercegovina je sestavljena iz Republike Srpske, Federacije Bosne in Hercegovine in distrikta Brčko. Entitete so nastale na podlagi Daytonskega sporazuma, s katerim je bila končana vojna in so določene na podlagi etnične pripadnosti prebivalstva. Zaradi te razdeljenosti in kompliciranosti državne ureditve so tudi davčne blagajne uvajali drugače. Proces uvajanja davčnih blagajn so prvi začeli v Republici Srpskoj in sicer avgusta 2008 (Popović 2008). Davčno blagajno so morali uvesti vsi pravni subjekti razen (Zakon o fiskalnim kasama i osnovne odredbe 2004):

• Samostojnih kmetijskih proizvajalcev, ki prodajajo lastne izdelke na stojnicah ali doma;

• Obrtnikov, ki prodajajo lastne umetniške izdelke; • Podjetij ki se ukvarjajo z bančnimi posli; • Energetskih, komunalnih, telekomunikacijskih in drugih javnih podjetij, ki svoje

pristojbine za prodane storitve zaračunavajo preko položnic; • Pošt; • Odvetniških pisarn; • Verskih organizacij; • Knjižnic, muzejev, arhivov gledališč; • Uličnih prodajalcev; • Šolskih in predšolskih ustanov in znanstvenih organizacij.

Do konca leta 2008 so uvedli davčne blagajne v vse maloprodajne objekte v državi. Takrat so na finančnem ministrstvu ocenjevali da se bo po zaključku tega procesa v državno blagajno steklo okrog 200 milijonov konvertibilnih mark (okrog 100 mio EUR) dodatnih prihodkov (Popović 2008). V Federaciji Bosne in Hercegovine so z procesom uvajanja davčnih blagajn začeli novembra 2010 in še ni povsem končan, čeprav je bil postavljen rok november 2011. Obe entiteti sta davčne blagajne uvedli po vzoru Srbije, zato detajlov uvedbe na tem mestu ne bomo navajali, ker so skoraj identični. Vpliv uvedbe davčnih blagajn Z uvajanjem davčnih blagajn je v Republiki Srpski velik delež prometa z dobrinami prešel iz sivega območja v legalne tokove. Preden so uvedli davčne blagajne, so na upravi za indirektno obdavčevanje pričakovali, da bo v sistemu davčnih zavezancev okrog 18.000 zavezancev, vendar je danes ta številka krepko večja in sicer 50.000 zavezancev. Kar pomeni, da so davčne blagajne v veliki meri omejile razsežnosti sive ekonomije.

30

Prav tako se pozna učinek na prihodke javne blagajne na osnovi davka na dodano vrednost, saj je od začetka uvajanja do konca leta 2011, v blagajno priteklo 17, 4 milijarde KM (okrog 8,5 milijard EUR). Najmanjši prihodki so bili leta 2006 (2,4 milijarde KM, največji pa leta 2008 in 2011 ko se je v blagajno steklo 3,1 milijarde mark. Padec prihodka v letih 2009 in 2010 naj bi po mnenju ekonomskih analitikov bil posledica globalne ekonomske krize. Tabela 3: Prihodki iz davka na dodano vrednost od leta 2006 do 2011 leto 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Prihodki (v mrd KM)

2,4 2,8 3,1 2,8 2,9 3,1

www.krupljanin.ba Po drugi strani pa so davčne blagajne bile glavni razlog za zapiranje čez 7000 podjetij, večinoma malih trgovcev in obrtnikov, ki so na letnem nivoju ustvarili dobiček v višini od 200.000 do 250.000 mark. Da bi ublažili udarec v tem sektorju, so se na finančnem ministrstvu odločili, da bodo prestavili mejni znesek letnega prihodka za podjetja, ki morajo imeti davčno blagajno, z 50.000 KM, kot je bilo v veljavi, na 250.000 KM.

31

6. DAVČNE BLAGAJNE Z VIDIKA UPORABNIKOV

6.1 Predstavitev podjetja Podjetje TOPING TRADE d.o.o., s sedežem v mestu Novi Grad (Bosanski Novi) v Bosni in Hercegovini je bilo ustanovljeno leta 1993 kot družba z omejeno odgovornostjo. Od ustanovitve pa vse do danes se podjetje ukvarja z prevozom potnikom in organizacijo potovanj oziroma z dejavnostjo turistične agencije. V okviru dejavnosti prevoz potnikov gre za dve vrsti prevoza potnikov in sicer redni (linijski) prevoz potnikov in izredni prevozi. Podjetje ima dve mednarodni avtobusni liniji in šest lokalnih in regijskih avtobusnih linij. Turistična agencija predstavlja sekundarno dejavnost in služi predvsem kot podpora primarni dejavnosti, torej prevozu potnikov. V podjetju je trenutno zaposlenih dvanajst oseb, od tega dve opravljata naloge organizacije in vodenja, ena oseba je zadolžena za administrativne posle, osem je voznikov avtobusov in ena oseba je zaposlena v avtomehanični delavnici. Vizija podjetja je postati vodilno podjetje v dejavnosti lokalnega potniškega prometa v regiji, hkrati pa tudi nadgraditi svojo dejavnost z razširjeno mrežo turističnih agencij. Cilji podjetja so dvigniti kvaliteto prevoznih storitev oziroma izboljšati vozni park in kakovost storitev turistične agencije, svojim potnikom nuditi novejše, zanesljive, varne in bolj udobne avtobuse, hkrati pa tudi povečati število lokalnih in mednarodnih rednih linijskih prevozov in s tem zaposliti tudi več ljudi. Stremijo k temu, da so v podjetju zaposleni delovnemu mestu primerno kvalificirani ljudje, z močno pripadnostjo podjetju in z ambicijami za uspešno prihodnost. Prizadevajo si za izboljšanje socialno družbenih razmer v regiji, kot tudi za varovanje in ohranjanje okolja.

6.2 Proces uvajanja davčnih blagajn Podjetje je vstopilo v proces uvajanja davčnih blagajn oziroma se je fiskaliziralo, kot proces imenujejo v BiH, leta 2009, ko so skladno z Zakonom o fiskalnim kasama (»Sl. glasnik RS«, br. 135/2004) davčne blagajne postale obvezne za dejavnost, v kateri je podjetje registrirano. Koraki pri postopku uvajanja davčne blagajne si sledijo v takšnem zaporedju: prvi je nakup fiskalne naprave od licenciranega distributerja nato sklenitev naročniškega razmerja z mobilnim operaterjem (zaradi GPRS terminala) in sklenitev pogodbo o vzdrževanju s serviserjem za fiskalne naprave.

32

Po podpisu obeh pogodb, napravo pri serviserju prevzame predstavnik davčne uprave, ki jo odnese na plombiranje v davčni urad, kjer nato izdajo potrdilo o uspešni fiskalizaciji, ki mora biti izobešeno v prostoru, kjer se naprava nahaja. Zatem sledi seznanjanje zaposlenih z delovanjem davčne naprave in učenje zaposlenih, ki bodo delali na njej. Šele, ko so dokončani vsi koraki, je blagajna pripravljena za uporabo. Podjetje TOPING TRADE d.o.o, poseduje dve fiksni davčni blagajni in sedem mobilnih fiskalnih naprav, ki se uporabljajo za namene linijskega potniškega prometa, torej v avtobusih. Stroški procesa za eno blagajno : 400,00 EUR blagajna + GPRS terminal Letni stroški za eno blagajno: 25,00 EUR letni servis naprav 60,00 EUR (5,00 EUR mesečna naročnina mobilnega operaterja za GPRS terminal). Nakup davčnih blagajn je podjetje stal 3.600 EUR. Fiksni stroški blagajn znašajo 765,00 EUR k temu je treba dodati še stroške popravil, ki pa so različni od (10,00 EUR do 70,00 EUR). Skupaj podjetju prineslo v prvem letu uporabe davčnih blagajn okrog 5.000 EUR dodatnih stroškov. Država ni subvencionirala ničesar. V podjetju, kjer mesečna plača zaposlenega znaša dobrih 250 evrov, in je povprečna cena avtobusne vozovnice v lokalnih linijah 2 evra, to nedvomno pomeni zelo velik strošek, ki pa podjetju pravzaprav ni prinesel nobene koristi. Prej bi se lahko reklo, da predstavljajo davčne blagajne precejšnje breme in so v poslovanje podjetja prinesle kup težav, kot na primer, to da so uradni distributerji, (na začetku procesa sta bila samo dva) prodajali drage blagajne slabe kakovosti, katere sedaj velikokrat ne delajo pravilno ali pa sploh ne, ker so zelo občutljive na temperaturne spremembe. Zakonodaja predpisuje zelo visoke denarne kazni tudi za zelo majhne prekrške kot je npr. to, da ni izobešeno potrdilo o fiskalizaciji, ali pa če dnevni promet ni položen na bančni račun še isti dan, ko je bil evidentiran na blagajni. Zato ni presenetljivo, da marsikateri podjetnik v Bosni in Hercegovini meni, da so davčne blagajne prinesle veliko več slabega kot dobrega, da so z njimi same težave in da so s svojimi visokimi stroški vpeljave in vzdrževanja povzročile, da je marsikateri mali podjetnik moral zapreti svoje podjetje. Vendar večina njih tudi pravi, da je glavni krivec za slabe izkušnje z davčnimi blagajnami država, ker ni ponudila nobene subvencije pri nakupu ali vzdrževanju le teh, in da stroga zakonodaja predvsem omejuje in ne ščiti, kot bi morala.

33

7. SKLEP Siva ekonomija predstavlja problem vsakega nacionalnega gospodarstva. Slovenija tu ni izjema, prej bi lahko rekli, da je obratno ker po ocenah nekaterih tujih analitikov siva ekonomija pri nas predstavlja kar 27% BDP, (kar znese na skoraj 10 milijard evrov), če upoštevamo Schneiderja je sive ekonomije pri nas za 16% BDP. Po analizi statističnega urada Republike Slovenije, pa naj bi ta predstavljala, 12,2% BDP ali 4,221 milijarde evrov. Rezultati so zelo različni, mnenja o tem pa deljena, kar nam samo pove, kako močno je fenomen sive ekonomije zavit v senco. Nihče pravzaprav ne ve natančno, kolikšen je njen obseg, kje vse se pojavlja in na kakšen način jo je najlažje in najbolj učinkovito omejiti, pa čeprav predstavlja omejevanje sive ekonomije eno izmed prioritet vsake države. Z davčnimi utajami je drugače, so bolj raziskane, poznamo načine, kako se davki utajijo in vemo pri katerih davkih je največ utaj. Po ocenah davčne uprave je največji izpad prihodka v javno blagajno iz naslova DDV, in sicer okrog 100 milijonov EUR letno. S ciljem zmanjšanja davčne vrzeli se uporablja kar nekaj metod nadzora in pregona. Najbolj učinkovito je delo davčnih inšpektorjev in kazensko sankcioniranje, ki zajema denarne globe pa tudi zaporne kazni za najhujše prekrške. Problem te metode, pa je, da je omejena na velike zavezance, kateri so v manjšini, zato je njen prispevek k zmanjšanju davčne vrzeli, majhen. Druga metoda, ki je usmerjena na manjše zavezance, ki pa jih je več, je predpisana uporaba davčnih blagajn. V Sloveniji imamo že pripravljen osnutek zakona o davčnih blagajnah, postavljen je bil tudi rok, do kdaj naj bi bile davčne blagajne obvezne za vse davčne zavezance, ki poslujejo z gotovino (1. december 2012). Vendar davčnih blagajn v pravi obliki v Sloveniji zaenkrat še ne bo. Pripravljen je samo popravek in dopolnitev Zakona o davčnem postopku, ki se dotika nadzora davčnih zavezancev, ki poslujejo z gotovino, tako, da prepoveduje uporabo računalniškega programa, ki omogoča naknadno spreminjanje, prirejanje in brisanje izvornega zapisa. V veljavo naj bi prišel v letu 2013. V diplomskem seminarju nas je predvsem zanimalo, kaj davčne blagajne sploh so, kako delujejo in kakšen je vpliv njihove uporabe na zmanjšanje davčne vrzeli zaradi utaj in omejevanje sive ekonomije. Na osnovi proučevanja praks v drugih državah smo lahko ugotovili, da sicer izpolnjujejo svojo osnovno funkcijo, to je povečanje nadzora nad poslovanjem z gotovino, in s tem povečanja prihodkov iz naslova DDV, ampak je z njimi kar precej težav. Največji problem je v tem, da predstavlja podjetniku veliko finančno breme, ki mu dejansko ne prinaša neposredne koristi. Pa vendar menimo, da je njihova uporaba smiselna, potrebno je samo najti pravi pristop pri njihovem uvajanju, ki bo pripomogel k doseganju ciljev države, hkrati pa zaradi njihove uvedbe podjetniki ne bodo pretirano finančno obremenjeni.

34

8. POVZETEK Siva ekonomija in davčno utajevaje sta fenomena s katerima se srečujemo vsi, vsakodnevno, večina nezavedno, marsikdo pa tudi zavedno. Trenutne gospodarske razmere pa samo bolj jasno kažejo da njuno širjenje prestavlja državam zelo resen problem. V diplomskem seminarju na kratko predstavljamo davčno utajevanje in sivo ekonomijo, metode in vzroke za nastanek in načine odpravljanja in omejevanja. Posebno pozornost namenjamo davčnim blagajnam. Definiramo pojem blagajn, predstavljamo način uvajanja in predstavljamo zakonske smernice. Prav tako v diplomskem seminarju predstavljamo prakso davčnih blagajn v izbranih tujih državah, navajamo postopek uvajanja, težave, s katerimi so se srečali in rezultate uporabe. Zaključujemo z predstavitvijo davčnih blagajn iz vidika uporabnikov. Ključne besede: siva ekonomija, davčne utaje, davčne blagajne,

9. ABSTRACT Shadow economy and tax evasion are something with what we are all facing daily. Most of us unknowingly, but many are conscious about it. The current economic situation is just showing that expansion of it in many countries represents a severe problem. In graduate seminar we briefly outline tax evasion and black economy, methods and causes of it and known solutions for eliminating. Special attention is given to tax registers. We define the concept of tax registers and its legal guidelines. We are also presenting the use of tax registers in selected foreign countries and describing the process of introducing, problems they have encountered and results of use. The graduate seminar is concluded with the presentation of tax registers from the user’s perspective. Key words: shadow economy, tax evasion, tax registers,

35

10. VIRI IN LITERATURA • Alessandrini, Sergio in Dallago, Bruno. 1987. The unofficial economy (consequences and perspectives in different enonomic systems) Aldeshot: Gowwe publishing company limited • Čokelc, Stanko.2007. Davčne utaje. Revidicom [online] dostopno na:http://www.revidicom.si/index.php?option=com_remository&Itemid=11&func=finishdown&id=15 [12.7.2012] • Čokelc, Stanko.2007. Metode davčnih utaj. Revidicom [online] dostpno na: http://www.revidicom.si/index.php?option=com_remository&Itemid=11&func=fileinfo&id=2 [12.7.2012] • Davčna uprava republike Slovenije. 2010. Poročilo medsenzorske delovne skupine za pripravo ukrepov za preprečevanje davčnih utaj pri gotovinskem poslovanju. [online] dostopno na: http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=5&sqi=2&ved=0CEsQFjAE&url=http%3A%2F%2Fwww.vlada.si%2Ffileadmin%2Fdokumenti%2Fsi%2Fsklepi%2Fseje_vlade%2F104_seja%2F104sv33.doc&ei=LYJEUICTFqaD4gTI74CoBg&usg=AFQjCNEsSI-4viTMwuZN_Y6xhATPRyewfQ&sig2=5TAzs1WLW0rhuX51MgxQFw [1.8.2012] • DURS. 2008. poslovanje z »neplačujočimi gospodarskimi subjekti« in odgovornost gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti - dodatna pojasnila [online] dostopno na: http://www.durs.gov.si/si/storitve/kaj_je_dobro_vedeti_o_davcnem_inspekcijskem_nadzoru/poslovanje_z_neplacujocimi_gospodarskimi_subjekti_in_odgovornost_gospodarskih_subjektov_za_placilo_utajenih_davcnih_obveznosti_dodatna_pojasnila/ [30.8.2012] • Glas, Miroslav.1994. Prispevki k politični ekonomiji. Ljubljana: Ekonomska fakulteta • Glas, Miroslav, Kukar, Stanka, Simončič Marjan in Bićanić Ivo. 1988. Siva ekonomija v svetu in Jugoslaviji. Ljubljana: Delavska enotnost • Hleb, Danica in Rozman, Peter. 1998. Utajevanje davkov. Naše gospodarstvo: Revija za aktualna gospodarska vprašanja ( str 169-384) • Hundsdoerfer, J. 1996. Die Steuerhinterziehung und ihre Integration in betriebswirtschaftliche Entscheidunsmodelle. Koln: Verlag dr. Heiner Richter

• Komisija ES.2006. Odločba sveta o dovoljenju Združenemu kraljestvu, da uvede posebni ukrep z odstopanjem od člena 21(1)(a) Direktive 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih [online] dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2006:0555:FIN:SL:PDF [30.8.2012]

36

• Mena - E izdavaštvo.2010. Izmene delatnostni koje nemaju obavezu evidentiranja prometa preko fiskalne kase. [online] dostopno na: http://www.mena.rs/cms/index.php?option=com_content&view=article&id=65%3Aizmene-delatnosti-koje-imaju-obavezu-evidentiranja-prometa-preko-fiskalne-kase-&catid=37%3Akomentari-propisa&Itemid=79&lang=sr [20.8.2012 ] • Ministrstvo za finance. 2006. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 [online] dostopno na: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO4687.html [22.8.2012] • Ministrstvo za finance. 2006. Zakon o dohodnini– ZDoh-2 [online] dostopno na: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO4697.html [22.8.2012] • Ministrstvo za finance.2011. Predlog zakona o davčnih blagajnah. [online] dostopno na: • http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/Davki_in_carine/Predlogi_predpisov/ZDB-25082011.pdf [21.8.2012] • Ministarstvo za finasije Republike Srpske.2004.: Zakon o fiskalnim kasama i osnovne odredbe. [online] dostopno na: http://www.poreskaupravars.org/Documents/Doc/zakon%20o%20fiskalnim%20kasama.pdf [21.8.2012] • Nastav, Bojan in Bojnec Štefan. 2007. Shadow economy in Slovenia: The Labour appeoach. Managing Global Transitions 5(2), str.193-208. • Popović, Vanja. 2008. Počeo proces fiskalizacije v Republici srpskoj. Banja Luka: Glas Srpske. [online] dostopno na: http://www.glassrpske.com/novosti/vijesti_dana/Poceo-proces-fiskalizacije-u-Republici-Srpskoj/lat/10262.html [18.8.2012] • Renoy ,Piet, Ivarsson, Staffan, Van der Wusten—Gritsai, Olga in Meijer Emco. 2004. Undeclared work in an elargred union. European comission, Directorate-General for employment and social affairs. [online] dostopno na: http.//ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=2652&langId=en [15.8.2012] • Ristanović, Dejan. 2004. Fiskalne kase. Beograd: PC#98. [online] dostopno na: http://www.dejanristanovic.com/refer/fiskal.htm [1.8.2012] • Sandmo, Agnar. 2005. The theory of tax evasion: a retrospective view, Natonal tax journal. [online] dostopno na: http://goliath.ecnext.com/coms2/gi_0199-5259387/The-theory-of-tax-evasion.html [12. 8. 2012] • Schneider, Friedrich.2011. Size and development of the Shadow Economy from 2003 to 2012: some new facts. [online] dostopno na: http://www.econ.jku.at/members/Schneider/files/publications/2012/ShadEcEurope31.pdf [25.8.2012]

37

• Skatteverket.2010. Cash register legislation becomes effective 1 January 2010. [online] dostopno na: http://www.skatteverket.se/foretagorganisationer/startadrivaavslutaforetag/kassaregister/cashregisterlegislationbecomeseffective1january2010.4.69ef368911e1304a6258000272.html • [20.8.2012 ] • Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2005. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS • Sutra, on-line magazin sa stavom.2012. Rezultati fiskalizacije u BiH: Fiskalne kase skresale sivu ekonomiju, ali i zatvorile male radnje. [online] dostopno na: http://www.sutra.ba/novost/67390/Fiskalne-kase-skresale-sivu-ekonomiju-ali-i-zatvorile-male-radnje [21.8.2012] • Tanjug.2012. Ukidanje obaveznih fiskalnih kasa za zanatlije. Beograd: 24sata.rs. [online] dostopno na: http://www.24sata.rs/vesti/ekonomija/vest/ukidanje-obaveznih-fiskalnih-kasa-za-zanatlije/49595.phtml [21.8.2012]