ali Matiãek se Ïeni - Cloverleaf-mallcloverleaf-mall.com/knjige/ta_veseli_dan_linhart.pdf · TA...

BESeDATA VESELI DAN ALI MATIâEK SE ÎENI

1

Anton TomaÏ Linhart

Ta veseli danali

Matiãekse Ïeni

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDAAnton TomaÏ LinhartTA VESELI DANaliMATIâEK SE ÎENIEna komedija v pet aktih

Priredil Alfonz Gspan

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-172-X

[email protected]

www.omnibus.se/beseda

2003.02


3

PER·ONE

BARON NALETELROZALA, njegova gospaMATIâEK, vrtnar gra‰ãinskiNEÎKA, hi‰naTONâEK, ‰tudent na vakancahZME·NJAVA, advokat na deÏeliÎUÎEK, kancelir gra‰ãinskiBUDALO, njegov ‰ribarJERCA, Ïupanova hãiJAKA, lakajGA·PER, delavecMARKA, rihtni hlapecGodciKmeti‰ki fantje in dekliãi

Igrá se na gradu na Gorenjskem blizu vasi.


4

PRVI AKTCimer na pol spravljen. Na sredi stoji velik stolza naslonit. Matiãek nekaj meri po tleh. NeÏka

stoji pred ‰peglom, slamnik in roÏo na njempopravlja.

PRVI NASTOP

Matiãek, NeÏka

MATIâEK Devetnajst ãevljev je dolgost, ‰irokost pak‰estindvajset.

NEÎKA Poglej, Matiãek, moj slamnik; tako bo lep‰istal, kajne?

MATIâEK Prav lepó; ta roÏa tudi lepo stoji, al lep‰i cve-dè tvojih lic roÏa v mojih oãeh!

NEÎKA malo nazaj stopi: Kaj pak meri‰, ljubi moj?MATIâEK Gledam, ãe bo postelja, katero nama je ba-

ron obljubil, dosti prostora imela.NEÎKA Kaj tukaj bo stala?MATIâEK Tukaj bo naju prebiváli‰ãe.NEÎKA Ta ne bo péla, po nobeni céni.MATIâEK Zakaj ne?NEÎKA Zadosti, da jaz neãem.


5

MATIâEK Al se vendar pové, zakaj ne.NEÎKA Tudi to se ne pové.MATIâEK Tako je le, kadar nas Ïené enkrat v svojo

mreÏo ujamejo.NEÎKA Tiho bodi!MATIâEK Al ve‰, NeÏka, da jaz za naprej ne bom veã

krtov lovil doli po vrtu? Ti bo‰ morala z ma-no drugaãe ravnati. Od danes tega dnevasem prvi hi‰ni sluÏabnik in tako rekoã prija-telj baronov. Po tem, ménim, bo‰ vendarspoznala, da v celem gradu ni bolj‰ega kra-ja za najudva kakor tukaj v sredi med baro-nom in gnádljivo gospó. Kadar gospó pono-ãi, postavim, trebuh boli in zvonãek zapoje,tri stopinjice stori‰ — frk! — in notri bo‰. Ka-dar gospod mene hoãe in zvonãek zapoje,dvakrat skoãim — frk! — in pri njem bom.

NEÎKA Prav ima‰! Kadar pak zjutraj zvonãek zapojein gospod tebi kako dolgo dolgo opravilo dá,on tudi tri stopinjice stori — frk! — in je primojih vratih, trikrat skoãi, frk! —

MATIâEK Kako meni‰?NEÎKA Poslu‰aj!MATIâEK Govôri za boÏjo voljo!NEÎKA Na‰ baron Nalêtel se je lepih punc tukaj

okoli Ïe naveliãal; on bi se zdaj rad lepo do-


6

ma drÏal; al meni‰ pri svoji gospe? Kajpak-da! — Pri tvoji Ïenici, ljubi moj Matiãek. Sta-rega ÎuÏka je najel, da bi me na njegovo platspravil.

MATIâEK ÎuÏek! Ta prekleti ÎuÏek! âe mu reber nepolomim —

NEÎKA Ali si kdaj mislil, da bo on meni doto dal za-voljo tvoje sluÏbe?

MATIâEK Zakaj ne? Meni se zdi, da sem vendar —NEÎKA Uh, kako so ti uãeni ljudje neumni!MATIâEK Pravijo tako.NEÎKA Al ta svet vendar ne verjame.MATIâEK Ta svet je neumen.NEÎKA Poslu‰aj tedaj. Na‰ baron hoãe mene na

skrivnem zase kupiti in ti bi veselje imelpla‰ã drÏati! — Ta misel ni tako napaãna, kajmeni‰?

MATIâEK Îe mi bo jeza ãelo razdejala —NEÎKA Niã se ne praskaj po ãelu.MATIâEK Zakaj ne?NEÎKA Bi utegnil kak‰en bedênec ven zbosti.MATIâEK Ti si vendar poredna! — Kako bi pak bilo, ko

bi midva to reã drugaãe zvila. Jaz ga hoãemspeljati, da bi on ‰e tako zbrisan bil; al dotamora préd v arÏatu biti.

NEÎKA To je le! Denar in goljufija tebe vkup drÏi.


7

MATIâEK Baron hoãe mene goljufati, raj‰i bom jaznjega.

NEÎKA Ali se niã ne boji‰?MATIâEK Kogá se bom bal? Kdor ne vaga, je brez bla-

ga.Zvonãek se sli‰i.

NEÎKA Gospa je Ïe na nogah; sinoãi mi je pripove-dovala, da hoãe danes z mano narprviã go-voriti.

MATIâEK To pak Ïe kaj pomeni.NEÎKA Moram iti; moj bodi, Matiãek. Misli na to,

kar ima‰ storiti.MATIâEK Kaj tako kmalu gre‰? Ti niã prav ne spozna‰,

kako grozno te ljubim.NEÎKA Kdaj bo‰ enkrat jenjal meni le-tó od jutra do

veãera praviti?MATIâEK Kakor hitro ti bom le-tó od jutra do veãera

skazati mogel.NEÎKA steãe.


8

DRUGI NASTOP

Matiãek sam

MATIâEK To je res! Deklica je ta, da ji ni para! Okrog-la kakor igraãica, pripravna, priljudna! To jevse Ïivó, vse polno ljubezni in ognja! — Inzraven tudi kako pametna! — Gre gor in dolin roke riblje. — Ha, ha, ljubi moj baron, svavkup? Zdaj ‰ele zastopim, zakaj mene takovisoko povzdigniti hoãejo. Jaz bi njim sluÏil,oní pak moji Ïeni; jaz bi njih glavó kri‰pal,oní pak mojo, jaz bi se za njih Ïlahto trudil,oní bi pak za mojo skrbeli. Matiãek, tako da-leã se ne bo‰ zgubil. — Ti pak, stara laÏnivabê‰tija, priliznjeni ÎuÏek! Tebe bom jaz —kogá? — Matiãek, dobro premisli! Tukaj sene sme‰ prenagliti. Ti jih mora‰ tako vkupspraviti, da si bodo eden drugemu rogé od-bili. Narprviã mora‰ denar in NeÏko imeti;baronu kako drugo kost podloÏi‰, ÎuÏkapak dobro namaÏe‰.


9

TRETJI NASTOP

Zme‰njava, Matiãek

MATIâEK Ho, ho! Gospod Zme‰njava, prisrãni gos-pod! So v svate pri‰li? Vedó, da se bom Ïenil.— No, no, me prav veseli.

ZME·NJAVA Prijatelj, je sicer govorjenje o neki Ïenitvi,res je; al ne celó tako, kakor ti misli‰.

MATIâEK Tale — na nos pokaÏe — naj ga pogledajo, sebo Ïenil. Oní pak znajo misliti in govoriti,kolikor se jim poljubi.

ZME·NJAVA Sva sama? Naju nobeden ne sli‰i?MATIâEK Da bodo celó samí, grem tudi jaz.ZME·NJAVA âakaj, prijatelj! Midva imava nekaj poseb-

nega govoriti! — Ti si pred tremi leti dolipod Novim mestom na Gobovem gradu slu-Ïil. Je res al ne?

MATIâEK Res.ZME·NJAVA Tak pozna‰ kljúãarico na tistem gradu, ime-

novano Marija Smrekarica?MATIâEK V treh letih sem tolikanj Ïenskih obrazov vi-

del; dobro vedó, da ni mogoãe vseh v glaviobdrÏati.

ZME·NJAVA Té nisi pozabil. Al morebiti se bo‰ vsaj tistihdvesto kron spomnil, katere ti je posodila.


10

MATIâEK âe mi jih je posodila, sem jih tudi zapravil.Niã se laÏe ne pozabi kakor zapravljeni de-nar.

ZME·NJAVA Posodila sub condi t ione expressa —MATIâEK Nikar, po latinsko mi jih ni posodila.ZME·NJAVA To se reãe: s tem pristavkom, s to zavézo —

da jih bo‰ nazaj plaãal in da jo bo‰ vzel.MATIâEK Tako! Tista je pak druga. Al je lepa?ZME·NJAVA Se zájde.MATIâEK Mlada?ZME·NJAVA Pri narbolj‰ih letih, okoli ‰tirideset.MATIâEK Mesnata?ZME·NJAVA Redí se dobro, ne bodi ji oponeseno.MATIâEK Velika, majhna?ZME·NJAVA Pokáj to vpra‰anje? — Dobro jo pozna‰; ni-

kar ne táji!MATIâEK Zato, gospod Ïlahtni, ker njim ravno eno

tako vo‰ãim. Naj jo oní vzamejo; njim se bobolj prilegla. Svoj dolg ji pak za doto pustim.

ZME·NJAVA Prijatelj, ne pozabi, s kom govori‰! Te tvojezvijaãe ti ne bodo niã pomagale.

MATIâEK Vem, ko bi doktor bil, bi mi kaj noter nesle.ZME·NJAVA Zadosti je praznih besedí. Al jo plaãa‰ in jo

vzame‰? To je moje vpra‰anje. — Poglej, onati je ‰e zdaj dobra; pisala mi je, da imam toreã lepo na tihem poravnáti; ãe se pak raj‰i


11

pravici kakor nje dobroti podvrÏe‰, te imamtoÏiti zdajci, pri tej priãi. — Govôri, Matiãek!

MATIâEK Vidijo, ta reã se mora z jasno, trezno glavódobro preudariti in premisliti. Danes sempijan, pijan od veselja, pijan od ljubezni ka-kor vsak Ïenin. Naj potrpé vsaj do jutrega.

ZME·NJAVA Fantalin, ti se iz mene norca dela‰. Le poãa-kaj, jaz ti jo bom zasolil pri zeleni mizi, dabo‰ vse svoje dni mislil na Zme‰njavo.

MATIâEK Nikár naj se ne jezé, gospod Ïlahtni!ZME·NJAVA Se bova zasli‰ala pri gospóski, in ‰e danes!

In ‰e danes! Hoãe iti, v tem pride NeÏka in zadobstoji.

MATIâEK Naj gredó z mana dol na vrt, jim bom daldinjo pokusiti, da se bodo ohladili. Sicer bijim jeza ‰kódovala.Gresta oba.

âETRTI NASTOP

NeÏka sama

NEÎKA »Se bova zasli‰ala pri gosposki, in ‰e danes!In ‰e danes!« — Kaj to pomeni? — Je pak Ïespet Zme‰njava kak‰no zdraÏbo naredil. —Niã ne dé, jaz se na svojega Matiãka zane-


12

sem. On ima pamet in dober jezik. VrÏegvant, katerega je v naroãju prinesla, na stol.Zdaj sama ne vem, kaj tukaj i‰ãem.

PETI NASTOP

NeÏka, Tonãek

TONâEK priteãe: NeÏka! Vendar te enkrat sámo naj-dem; Ïe dve uri sem za tabo lazil. Oh! Ti sebo‰ moÏila in jaz — jaz grem v Ljubljano!

NEÎKA Zato ker se bom jaz moÏila, gre‰ ti v Ljublja-no? Kako je to zastopiti?

TONâEK Ïalostno: NeÏka, baron mi je slovo dal.NEÎKA Saj ‰e niso vakance ven; kaj si pak spet kako

otroãarijo napravil?TONâEK Saj ve‰, NeÏka, da danes na véãer imajo k

Ïupanu godci priti. Jerci sem beseda dal, dabom z njo plesal; zato sem sinoãi doli k njejstopil, da bi bila malo skusila. Komaj jo kakedvakrat zasuãem, kar pride stara Ïupanka inbarona napové. ·e nisem prav ãasa imel seskriti, je Ïe noter priropotal. Usta so se mupenila od jeze, kadar je mene zagledal. »Po-bêri se!« je dejal, »ti páberek,« in ‰e eno dru-


13

go besedo, al me je sram povedati — »pobê-ri se danes iz te hi‰e in jutri iz gra‰ãine!« âega gnádljiva gospa, moja lepa botrica, ne bopotolaÏila, tak je vèn z mano: te moje oãi nebodo nikdar veã tako sreãne tebe videti.

NEÎKA Mene? Kaj mene videti? Je na meni vrsta? —Si se gnádljive gospe Ïe naveliãal?

TONâEK Oh, NeÏka! Nikdar me ne spominjaj! Njelepota je moje srce ranila; al strah me obide,kadar se zmislim, da jo ljubim.

NEÎKA Tako! Zato se zdaj mene prime‰, kajne? O tisrboritnik! Mu dá ‰nobrc.

TONâEK Kako si ti sreãna, da jo celi dan gleda‰, celidan z njo govori‰, zjutraj jo oblaãi‰, na véãerjo slaãi‰ — od igle do igle — NeÏka, nesmem dalje misliti! — Tiho, nekaj mi je vglavo padlo — skozi mojo ljubezen, skozivse, kar ti je ljubó, te prosim, nikar mi dol neudari —

NEÎKA Kogá?TONâEK Eno podvezo od gnádljive gospe.NEÎKA NesramneÏ grdi!TONâEK Narlep‰o pesem, ki sem jo ‰ele naredil, ti

dam zanjo. Poklekne. O daj mi jo! Kadar sebo moje srce v morju Ïalosti potopilo, tisti-


14

krat bo ta podveza in zraven spomin namojo NeÏko —

NEÎKA Tiho bodi, kvanta! Ga na usta udari. Ljubimoj, koliko jih ima‰ vendar? — K Jerci v vashodi‰, za gnádljivo gospo na skrivnem zdi-huje‰, za mano si tudi zaãel nekaj slepariti —

TONâEK Jaz res ne vem, kaj bo z mano. Nekaj ãasasem je zaãelo vse vreti v meni; da le kakoÏensko zagledam, Ïe mi srce bije; da le bese-do ljubezen sli‰im, Ïe se tresem od Ïelje inveselja, mraz in vroãina me naenkrat pre-vzame. Vãasih letam po bor‰tu kakor kakvédomec in vpijem: »Ljubim te!« da ne vemkóga. Drevesom, skalam, oblakom in vetro-vom svojo ljubezen razkladam.

NEÎKA Na tako viÏo bo‰ ‰e obnôrel.TONâEK Joj. Zagleda barona in se skrije za stolom.NEÎKA Kaj ti je?


15

·ESTI NASTOP

NeÏka, baron Naletel, Tonãek skrit

NEÎKA Ha! Zagleda barona in se bliÏa stolu, da Tonãkazakrije.

BARON bliÏe k njej stopi: NeÏka, ti nisi niã kaj dobrevolje; si sama s sabo govorila: tvoje srce jemalo nepokojno. Al ne more drugaãe biti,zlasti pak v tem stanu.

NEÎKA Va‰a gnada, kaj zapovedó? Ko bi jih kdo primeni na‰el!

BARON Bog obvari! — Al ti ve‰, da sem tvoj prijatelj.da te rad vidim — kaj bom druge besedeiskal! — — da te ljubim. ÎuÏek ti je Ïe takopovedal. V kratkem ti bom razloÏil, kar simoje srce vo‰ãi, poslu‰aj! Se usede na stol.

NEÎKA Neãem niã sli‰ati.BARON Eno samo besedico! Ti ve‰, da sem Matiãka

ãez vse svoje sluÏabnike povzdignil; njemusem ãéz dal, tako rekoã, gospodarstvo svo-jega gradu in tebi — svojega srca.

NEÎKA Naj ne zamerijo, va‰a gnada! To nikamor nekaÏe. — Da bi govoriti smela!

BARON Govôri, ljubka, d⁄Ïi se te pravice, katero siãézme zadobila.


16

NEÎKA Jaz neãem nobene pravice ãéznje imeti. Najme z mirom pusté, lepo jih prosim!

BARON Govôri préd!NEÎKA z jezo: Îe ne vem, kaj sem hotela reãi —BARON Od gospodarstva ãez moje srce je bilo go-

vorjenje.NEÎKA Oní meni blago ponujajo, katero njih ni;

sram jih bodi!BARON Kako meni‰?NEÎKA Njih srce, njih ljubezen so gnádljivi gospe

pred nebom in zemljo ãéz dali; gospe, kate-ra je njih vredna, katere lepota pod soncemnima enake, proti kateri jaz — naj se gle-dam, kakor hoãem — senca nisem.

BARON Ha, ha, ha! Ni drugega kakor to? — Ne za-merim ti, NeÏka. Vi, ljudje tvojega stanu,imate ‰e stare, nápaãne kvante med sabo, damoÏ ne sme nobene druge ljubiti kakor svo-jo Ïeno in tako naprej. Al mi gospôda smo temuhe Ïe davno popustili. Veselje in uÏitek,NeÏka, to je na‰a postava. Dokler me veselísvojo Ïeno ljubiti, jo ljubim; kadar me ne ve-selí veã, pak kako drugo. Kaj bi se silil? Ka-mor srce pelja, tam velja. Ljubezniva mojaNeÏka, pridi danes na véãer doli v bor‰tek


17

na konec vrta; kaj postavim, da ti bom tvo-je muhe iz glave stepel.

ÎUÎEK zunaj govori: Al niso tukaj gospod baron?BARON Kdo je?NEÎKA Jaz uboga sirota!BARON Pojdi ven, da nobeden noter ne pride!NEÎKA Kaj njih pak hoãem tukaj pustiti?ÎUÎEK zunaj: Ni davno tega, kar sem jih videl no-

ter iti; govoriti moram z njimi.BARON Se nimam nikamor skriti — paã, tukaj za

stolom — glej, da ga skoraj spravi‰.NeÏka mu vproti stopi; on jo malo proã porine,tako da ravno med njim in med Tonãkom osta-ne. V tem ãasu, kadar baron za stolom poãene,se Tonãek okoli stola splazi, se noter usede innogé podse potegne. NeÏka tisti gvant, katere-ga je prej prinesla, ãez Tonãka vrÏe in se predstolom ustavi.


18

SEDMI NASTOP

Baron in Tonãek skrita, NeÏka, ÎuÏek

ÎUÎEK Nisi videla gospoda barona?NEÎKA z jezo: Zakaj bi jih jaz imela videti?ÎUÎEK Ko bi ti malo bolj brihtna bila, bi ne vpra-

‰ála, zakaj. Matiãek jih i‰ãe.NEÎKA Tak i‰ãe svojega sovraÏnika.ÎUÎEK Kaj se to pravi, Ïénina sovraÏiti, kadar se

hoãe nevesti dobro storiti? —NEÎKA Vem, da ne, po njih náuku!ÎUÎEK Moj náuk je le-ta: Ljubi Matiãka, ampak lju-

bi tudi njegovo sreão, in ker bo baron nje-govo sreão storil, tak ljubi tudi barona.

NEÎKA z jezo: Sram jih bodi! Kdo jim je rekel sem-kaj priti?

ÎUÎEK Tiho, tiho! Nikar se ne jézi! Saj se bo vendarvse zgodilo, kakor bo‰ sama hotela. Matiãekje pameten, on ne bo sam sebi na soncu stal.— Al meni se vse zdi, ta mali ‰tudent —

NEÎKA Tonãek?ÎUÎEK Tonãek, ravno ta — kateri zmerom za tabo

lazi. Îe danes zjutraj pred eno uro sem gavidel tukaj zunaj sem in tja hoditi tako dol-


19

go, da se je k tebi splazil. — Reci, da ni res,ãe more‰!

NEÎKA Kakopak!ÎUÎEK Al ni tudi pesmi od tebe zloÏil? Zastonj je

gvi‰no ne skriva.NEÎKA jezna: Kajpada, od mene!ÎUÎEK Al pak od gnádljive gospe. Sem Ïe sli‰al, da

se okoli nje tudi nekaj slini — — Al ‰éntaj,tam naj se váruje; kar to am tiãe, si baron nebo pustil pod nosom b⁄bati.

NEÎKA Kdo jim je pak neki to natvezel? Kaj si bodo‰e zmislili?

ÎUÎEK Kaj sem si jaz zmislil? — Vsi ljudje tako go-voré.

BARON vstane: Vsi ljudje tako govoré!NEÎKA prestra‰ena na stran: Zdaj mi Bog pomagaj!ÎUÎEK Ha, ha, ha!BARON ÎuÏek, naj reãejo hlapcem, da mi ga iz

gra‰ãine stepó.ÎUÎEK Meni je Ïal, da sem zraven pri‰el.NEÎKA O moj Bog!BARON k ÎuÏku: Dekle se je prestra‰ilo; NeÏka, use-

di se tukaj dol. Jo hoãe na stol posaditi.NEÎKA ga proã porine: Jaz neãem sedeti. K meni pri-

ti, na tako viÏo! Komu se to spodobi!


20

BARON Saj sva dva, ljubka! Zdaj se ti ni treba niãbati.

ÎUÎEK Va‰a gnada, naj ne zamerijo, da jim po pra-vici povem. Meni je Ïal, da sem ãez fanta go-voril; sem si le zmislil, vidijo, da bi bil kaj iznje spravil — sicer pak —

BARON Vse zastonj — fant mora iti!ÎUÎEK Zavoljo otroãarije?BARON Otroãarije? ·e sinoãi sem ga pri Ïupanovi

hãeri na‰el.ÎUÎEK Pri Jerci?NEÎKA So pak Ïe gnádljivi gospod pri njej tudi kaj

opraviti imeli.BARON vesel: Ta pregovor meni dopade.ÎUÎEK Se bo Ïe vdala poãasi; imam upanje.BARON Pak ne za tega voljo. — Imel sem z Ïupanom

nekaj govoriti; grem tedaj dol, sinoãi Ïe pomraku, odprem vrata, najdem dekliãa vsegaprestra‰enega. Ubo‰tvo se ni vedelo kamdejati. Meni se je to ãudno zdelo. Vpra‰am,gledam, i‰ãem, vidim za vrati interfat alinekaj takega dol viseti; stopim bliÏe, ga lepoflétno gori vzdignem. PokaÏe, kako je naredil,in gvant na stolu, pod katerim je Tonãek skrit,vzdigne. Kar zagledam — — — ZagledaTonãka. Ha!


21

ÎUÎEK Ha, ha, ha!BARON Ta je pak ‰e gor‰i, ta!ÎUÎEK Verjamem.BARON k NeÏki: Takó, takó, deklè; zaãetek je dober.

Tvoj Ïenin se ima veseliti. Zavoljo fanta sitedaj mene goníla; si hotela sama biti? — Inti, mladeniã, ti mrães, ti se podstopi‰ neve-sto Matiãkovo zalezovati! — âakaj, bê‰tija!— Al je z vami pri‰el, ÎuÏek?

NEÎKA Niã se ni treba jeziti, va‰a gnada; on je Ïe tu-kaj bil, kadar so z mana govorili.

BARON Da bi lagala! Njegov najveãji sovraÏnik bimu te nesreãe ne vo‰ãil.

NEÎKA Pri‰el me je prosit, da bi bila zanj pri gnád-ljivi gospe ena dobro besedo noter poloÏila.V tem pak gnádljivi gospod pridejo; kaj jehotel storiti, kakor da se je hitro skril.

BARON Skril? Kje? Tukaj? — To je laÏ! To je laÏ! Odkonca sem jaz sam noter sedel!

TONâEK Va‰a gnada, tistikrat kadar so oní noter se-deli, sem jaz zad za stolom ãepel.

BARON LaÏnivi tat! Zadaj za stolom sem se jaz skril.TONâEK Tistikrat, va‰a gnada, sem se jaz okoli spla-

zil in noter usedel.BARON Tak je tedaj okoli ‰vigal kakor martinãek. —

Nas je poslu‰al?


22

TONâEK Va‰a gnada, u‰esa sem si zatisnil, da nisemceló niã sli‰al.

ÎUÎEK Tiho! Ljudje prihajajo.BARON Tonãka s stola zvleãe in ga na noge postavi: Ta

prekleti paglavec, bi ne maral, da bi predcelim svetom noter obtiãal.

OSMI NASTOP

Tonãek, NeÏka, baron, ÎuÏek, Matiãek, gospa,Jerca in ‰e drugi kmeti‰ki fantje in punce, vsi

lepo obleãeni

MATIâEK krancelc, iz belih in rdeãih roÏ spleden, v rokahdrÏi in pravi gnádljivi gospe: Va‰a gnada, najprosijo za nas!

GOSPA Poglej, ljubi moj moÏ! Ti ljudje menijo, dajaz pri tebi ‰e tolikanj premorem. Al vendar,ker njih pro‰nja —

BARON malo zme‰an: Saj ve‰, da tebi niã dol ne uda-rim. Kaj hoãejo?

GOSPA Matiãek bo vse povedal.MATIâEK k NeÏki: Prôsi tudi ti!NEÎKA Jaz mu prav pridem.MATIâEK Le prôsi, le prôsi!BARON k Matiãku: Kaj hoãe‰?


23

MATIâEK Va‰a gnada, danes pridejo godci k Ïupanu;kajne, Jerca?

BARON In ti bi rada plesala; kajne?JERCA srameÏljiva: To bi Ïe.BARON k Matiãku: In potlej?MATIâEK Mi prosimo, cela vas prosi, vsi fantje in de-

kliãi prosijo, da bi se smeli podstopiti z god-ci v gra‰ãino priti.

BARON Kaj ti pravi‰, NeÏka?NEÎKA Jaz tudi prosim.GOSPA Pri Ïupanu je malo tesnó, tukaj imajo vsaj

dosti prostora.BARON Pripeljite jih tedaj; va‰e veselje bo moje. Jaz

in moja gospa hoãeva zraven biti.MATIâEK ·e nekaj, va‰a gnada.BARON Govôri!MATIâEK Ta krancelc sem iz narlep‰ih roÏic, iz belih

in rdeãih, za mojo NeÏko spledel. On pome-ni krono devi‰tva. Ker sem jaz tedaj Ïenin inker je NeÏka nevesta, tak prosiva, da bi oní,va‰a gnada, danes, kadar godci pridejo, kro-no devi‰tva moji NeÏki na glavo postavili.

BARON Kaj ti noter pade, ljubi moj Matiãek? Saj odte ceremónije nikdar ni bilo sli‰ati v kranjskideÏeli.


24

MATIâEK Paã, va‰a gnada; lani pozimi, kadar smo vLjubljani bili, sem veãkrat v komediji bil; takenkrat sem videl, da so z neko nevesto takeceremónije imeli. To mi je tako dopadlo, dasem si naprej vzel, da mora pri meni, kadarse bom jaz Ïenil, ravno tako biti.

BARON Kaj je mogla za ena komedija biti?MATIâEK Po nem‰ki so ji rekli: Die Hochzeit des Figa-

ro.BARON Ha, ha, ha!MATIâEK Na kolenih jih prosim. Poklekne, NeÏka za

njim; Matiãek pokaÏe od zad z roko kmeti‰kimfantom in dekletom, da imajo tudi poklekniti.Pokleknejo in roke gori vzdignejo.

GOSPA Jaz svojo pro‰njo z njimi sklenem; stôri jimto nedolÏno veselje! âe je kdaj moja ljube-zen proti tebi kaj zamogla —

BARON Îe zadosti; zadela si pravo stran mojegasrca. Zavoljo tebe bom vse storil, karkolihoãe‰.

GOSPA Ljubeznivi moÏ. K drugim: Vstanite, va‰apro‰nja je usli‰ana!Vsi zaukajo in vstanejo.

BARON ves zme‰an, si ãelo riba in reãe sam pri sebi:Ujeli so me! Matiãek, NeÏka in drugi pridejopo vrsti baronu in gospe suknjo ku‰nil.


25

MATIâEK k Tonãku: Kaj pak ti, Tonãe; se ne bo‰ niãveselil?

NEÎKA Siromak je Ïalosten; gnádljivi gospod sohudí nanj.

GOSPA Jaz zanj prosim.BARON Ti ne ve‰, za koga prosi‰.GOSPA Al je ‰e mlad!BARON Ne tako mlad, kakor meni‰.TONâEK se trese: Va‰a gnada, naj mi odpusté. Bil sem

malo neposajen, al za naprej bodo videli —GOSPA V ãem je ravno gre‰il, tega ne vem. Al tvoje

jeze ni zasluÏil, to bi hotela uganíti. Saj ve‰,ljubi moj, ãe mu ti roko odtegne‰, je zgub-ljen.

BARON Bog obvari!MATIâEK V njegovih letih marsikateri ni pameten bil.NEÎKA To je mladost, kaj se hoãe!JERCA srameÏljiva in bojda: Va‰a gnada — jaz — saj

vedó — sinoãi — saj sem jaz —BARON Îe vem, Ïe vem. — No, ker tedaj vse zanj

prosi, tak hoãem pozabiti, kar se je zgodilo.Jaz bom zanj skrbel, bom njegov oãa za na-prej kakor dosehmal. Al to si bom zgovoril,da mora ‰e danes, zdaj kmalu, brez vsegaodla‰anja v Ljubljano iti. Ti, Matiãek, pusti


26

kobilo napreãi — k Tonãku — in ti svoja ko-pita vkup spravi. Le urno!

TONâEK baronu roko ku‰ne.BARON Od svoje botre slovo vzemi in priporoãi se

lepó flétno.TONâEK pred gospo z enim kolenom poklekne in ne more

besedice ven spraviti.GOSPA Ker tebi ni pripu‰ãeno le eno uro veã pri nas

prebivati, tak pojdi tedaj, ljubi moj Tonãek.Dobro se uãi, pokoren bodi svojim naprej-postavljenim, hudega tovari‰tva se váruj!Spo‰tuj svoja dobrotnika; ne pozabi na tohi‰o, kjer se je tvoji mladosti tolikanj zanes-lo, in pusti kaj vedeti o sebi!

TONâEK vstane in stopi na svoj kraj.BARON h gospe: Kakor vidim, tak tebi gre zelo k

srcu —GOSPA Ne bom tajila, bojim se zanj; njegova leta so

nevarna. Njegova botra sem.BARON k ÎuÏku: ÎuÏek, oní so vendar prav imeli.

Naj gredo z mano! K drugim. Dekliãi, fantje,popoldan se bomo tedaj videli.Baron svojo gospo pod pazduho pelje in vsigredó.


27

DEVETI NASTOP

Matiãek, NeÏka in Tonãek

MATIâEK ju pocuka in nazaj pripelje: Ha, ha, ha! Ta seje nalêtel.

NEÎKA Da ve‰, dobro si si jo izmislil.MATIâEK Zdaj pustimo to reã. — NeÏka, nekaj ti

imam povedati. Ko bi, postavim, sli‰ala, daje Zme‰njava ãezme kak‰no toÏbo vloÏil inda ta toÏba, postavim —

NEÎKA Tak se nimam ustra‰iti, kajne? — Niã se neboj. Meni se je Ïe nekaj zazdevalo, al sem senate zanesla.

MATIâEK Ko bi ‰e dalje naprej pri‰lo, da sem, posta-vim v nadlogi, v sili, preden sem tebe poz-nal, moj angelãek, od stare, grde, ‰kilaste,‰krbaste kljúãarice na Gobovem gradu podNovim mestom neke denarce prejel in dasem jo verjeti storil, da bi meni mogoãe bilonjo za Ïeno vzeti, kaj bi ti rekla, NeÏka?

NEÎKA Oãi bi ti ven skopala. Na stran. Ampak kaj sehoãe! K njemu. Stara je, grda, ‰kilasta, ‰kr-basta, pravi‰? — No, to je ‰e tvoja sreãa. Si-cer — — Mu Ïuga.

MATIâEK Kar to drugo zadene, le mene pusti.


28

TONâEK Matiãek, ti si pozabil, da moram skoraj iti.MATIâEK Res je, in ti bi rad tukaj ostal?TONâEK In kako rad!MATIâEK Ostal bo‰, niã ne maraj. Vzemi slovó od

vseh; pla‰ã na ramo obesi, svoje bukve,gvante, perilo in kar ima‰, vkup spravi, dabodo vsi videli. Jaz bom pustil kobilo na-preÏeno doli pred vrati stati. Ti si daj opra-viti, nôsi, véÏi, popravljaj! Potem se gor use-di in dirjaj doli do bor‰ta; tam kobilo na prvihrast priveÏi in ti pak k nôgam skozi vrt na-zaj pridi. Baron bo menil, da si Ïe blizuLjubljane. Al skriti se bo‰ moral, dokler gane potolaÏimo.

TONâEK To bi bilo Ïe dobro, al jaz se bojim —MATIâEK Niã se ne boj. Matiãek je glava! Le njega

ubogaj!Vsi gredo.

Zastor


29

DRUGI AKTLep cimer. Doli na dnu v alkófi stoji velika

postelja. Na vsaki plati so vrata; v dnú tudi enazraven alkófe in na drugi plati okno.

PRVI NASTOP

NeÏka in gospa prideta skozi vrata na desniplati.

GOSPA se vrÏe na stol: Vrata zapri, NeÏka, in povejmi vse natanko!

NEÎKA Jaz jim nisem niã zatajila, va‰a gnada.GOSPA Al je mogoãe, NeÏka? Zapeljati te je hotel?NEÎKA Zapeljati ravno ne; so me le hoteli kupiti.GOSPA In ta mali fant je bil zraven?NEÎKA Za vélikim stolom je ãepel. On me je pri‰el

prosit, da bi pri njih zanj prosila.GOSPA Zakaj pak ni k meni pri‰el? — Al sem mu

kdaj kaj dol udarila?NEÎKA Jaz sem mu kmalu rekla, al boÏec je ves pre-

stra‰en. Tako od hi‰e segnán biti in od njihse loãiti, va‰a gnada! — Kaj menijo, da je tomajhna reã? — »O NeÏka,« tako je proti


30

meni zdihnil, »nje lepota je moje srce rani-la; al strah me obide, kadar zmislim, da joljubim.«

GOSPA Al res tako stra‰nó ven vidim, NeÏka? — Sajsem mu vendar vselej roko drÏala.

NEÎKA Kaj menijo, kaj si je ‰e potlej zmislil? — Nevem, ãe bi jim povedala al ne —

GOSPA Le povej, le povej, NeÏka!NEÎKA Naj premislijo, eno podvezo od njih je hotel

po vsi sili imeti.GOSPA na smeh: Podvezo? — BoÏãek!NEÎKA Jaz sem ga kregala, da se je podstopil kaj

takega misliti. Tistikrat pak — vidijo, gnád-ljiva gospa, jaz jim ne morem povedati, kajje poãel. Na tla se je vrgel, zvijal pred manokakor kaãa, oãi so se mu bliskale kakor iskre,vriskal je pak kakor jesihar.

GOSPA v mislih: Kajpakda, NeÏka!NEÎKA Sam zlodej je v tem fantu. Potem je naen-

krat gor skoãil in me objel, rekoã: »Ker svo-je botrice ne smem, bom pak tebe.«

GOSPA v mislih: Pustimo, pustimo te norãije — —Tedaj, ljuba moja, kaj ti je ‰e moj gospodnazadnje rekel?

NEÎKA Da Matiãka ne bom dobila, ãe se jim po njihvolji ne vdam.


31

GOSPA gor vstane, sem ter tja hodi in z vetrnico groz-no maha: On me niã veã ne ljubi!

NEÎKA Kaj se bodo jezili, va‰a gnada!GOSPA Taki so le vsi moÏje. Preveã sem ga ljubila!

Moja ljubezen ga je utrudila! To je moja pre-greha. Al ti se niã ne boj; dobila ga bo‰. Jazti zanj dobra stojim. Bo skoraj pri‰el?

NEÎKA Kakor hitro gnádljivi gospod na jago odide-jo.

GOSPA z vetrnico maha: Odpri okno! Tukaj je takavroãina —

NEÎKA Zato ker tako hitro gor in dol hodijo in z ro-kami mahajo. Okno odpira.

GOSPA zami‰ljena: Mene popustiti! — NehvaleÏenãlovek!

NEÎKA zavpije pri oknu: Ravno tukaj gnádljivi go-spod po vrtu jezdarijo. Jaka tudi in eden,dva, trije, ‰tirje psi.

GOSPA Ravno prav, to je Ïe dobro — NeÏka, edentrka.

NEÎKA odpirat teãe in poje: To je moj Matiãek! To jemoj Matiãek!


32

DRUGI NASTOP

Matiãek, NeÏka, gospa sedeãa

NEÎKA Tak pridi, pridi enkrat, ljubi moj! Gnádljivagospa te Ïe ne morejo doãakati.

MATIâEK Mene? — Kaj je taka sila? — Va‰a gnada, ka-dar prav premislim, tak vidim nazadnje, davse prav gre. Gnádljivi baron mojo NeÏkoradi vidijo; in to je prav.

NEÎKA Prav?MATIâEK Meni bodo gospodarstvo po celi gra‰ãini za-

upali; in to je prav.NEÎKA Molãi, molãi, kvanta!MATIâEK Zato pak ker ti gospodarstvo po tvoji gra-

‰ãinici njim neãe‰ zaupati, tak gnádljivi go-spod na goljufijo mislijo; in to je prav. — Kerpak ‰e dalje ta svet takó s sabo pripelje, daena goljufija drugo premaga, tak sem tudijaz na eno mislil; in to je tudi prav!

GOSPA Ljubi moj Matiãek, kako se more‰ zdaj nor-ãevati?

MATIâEK Al jaz, va‰a gnada?NEÎKA Namesto da bi Ïalosten bil —MATIâEK Kaj ni zadosti, da si glavo ubijam, kako

bomo svojo reã speljali? — Va‰a gnada, naj


33

me poslu‰ajo! Jaz menim tako: gnádljivi go-spod so po mojem kruhu laãni, tedaj je tre-ba skrb v njih obuditi, da bi svojega lastne-ga ne zgubili.

GOSPA Îe prav, Matiãek! Al kako?MATIâEK To je Ïe storjeno, jaz sem jim Ïe podkuril.

Njih sem zatoÏil, va‰a gnada!GOSPA Mene? — Al nori‰?MATIâEK Jaz ne, al baron bodo noreli.GOSPA On je tako grozno nagle jeze!MATIâEK Ravno taki morajo biti. Kadar kri vre, se gla-

va me‰a. Budalu sem pisemce v roko stisnil,da ga ima gnádljivemu gospodu dati, in jimzastopiti dal, da ima ‰e danes neki zal go-spod k njim v vas priti.

GOSPA In ti se podstopi‰ tako laÏ ãez mojo ãast — —MATIâEK Va‰a gnada, le pri njih je laÏ, pri kaki drugi

bi bil morebiti zadel.GOSPA Na tako viÏo se ti bom ‰e morala zahvaliti.MATIâEK Naj mi povedó, al ni to lepa reã, da sem jim

delo za cel dan napravil. Zdaj ne bodo ved-eli, al bi eno varovali al bi za drugo lazili.Namest da bi NeÏko zapeljevali, bodo njihsenco lovili. Oní se bodo repenãili, oní bodosem in tja krivoritili z dolgim nosom. V ti


34

zmoti bo dan pretekel in NeÏka ostane Ma-tiãkova.

NEÎKA Bomo videli, kako bo ‰e pravda ven padla.MATIâEK Na pravdo jaz ne zmislim, pri moji du‰i! —

NeÏka, ti gnádljivemu gospodu pusti vede-ti, da bo‰ danes na véãer v bor‰tku nanje ãa-kala.

NEÎKA Ti meni to pravi‰?MATIâEK Uh! Pusti si dopovedati! Kdor iz niã niã na-

rediti hoãe, niã ne stori in ni za niã. Me za-stopi‰?

NEÎKA Ta bi bila lepa!GOSPA Ti tedaj sam privoli‰, da bo NeÏka v bor-

‰tu —MATIâEK Kaj ‰e! Bog obvari! — Jaz le koga drugega v

NeÏkin gvant vtaknem in ga v bor‰t dolipo‰ljem. Gospod bodo kmalu zraven; mipak za njimi. Bodo videli, kaj bo to za en‰pas.

NEÎKA V moj gvant? Koga neki?MATIâEK Tonãka.GOSPA Saj je Ïe proã.MATIâEK Zame je ‰e tukaj; da bi le mene pustili rav-

nati!NEÎKA Na Matiãka se znajo zanesti, va‰a gnada. Ti

pravi‰ tedaj —


35

MATIâEK Da bom Tonãka, dokler barona doma ne bo,semkaj poslal. Ti ga obleci in lepo napravi;jaz ga bom potlej zaprl in za naprej poduãil.Gre.

TRETJI NASTOP

NeÏka, gospa sedeãa

GOSPA Za boÏjo voljo, NeÏka, poglej, kak‰na sem!Mladeniã bo zdaj tukaj.

NEÎKA Ta boÏãek se meni prav v srce smili.GOSPA pred ‰peglom: Bo‰ videla, kako ga bom kre-

gala.NEÎKA Naj ga pusté to pesem peti, va‰a gnada. Jo

njej v naroãje poloÏi.GOSPA Pak res; moji lasje so tako sku‰tráni.NEÎKA popravija: Niã ne dé, ga bodo ‰e laÏe kregali.GOSPA zami‰ljena: Kaj si rekla, NeÏka?


36

âETRTI NASTOP

Tonãek, NeÏka, gospa

NEÎKA Le noter, le noter, gospod Ljubljanãan!TONâEK se ves trese in bliÏa: Stra‰na beseda! — Nikar

me ne spomni, NeÏka, da me skoraj hribi indoline od gnádljive moje gospe loãili bodo.

NEÎKA Od moje gospe?TONâEK Oh!NEÎKA se za njim paãi: Oh! — Kaj zdihuje‰? — Pel

bo‰ ‰ãinkavãek, pel. In le urno!GOSPA pesem v roko vzame: Kdo je naredil to pe-

sem?NEÎKA Naj ga pogledajo, kako je rdeã ratal.TONâEK Al je greh poãutke imeti?GOSPA Zna‰ peti, Tonãek?TONâEK Va‰a gnada, jaz se ves tresem — —NEÎKA se paãi: Nja, nja, nja, nja; gnádljiva gospa

hoãejo imeti in ti bo‰ tedaj pel. Le hitro!Gospa sedi, pesem v rokah drÏi in jo bere. NeÏkaza njo noter gleda. Tonãek pred gnádljivo gospostoji ves srameÏljiv in zaãne peti.

TONâEK Da polna plamenaljubezen ognjenarazd’jala me bo,


37

da boÏec oparjensem piãen, sem udarjen,kaj morem za to!

NEÎKA To so sile, so teÏave!GOSPA Ve‰, da fantiã ni brez glave.NEÎKA Niã ne maraj, saj si moj.GOSPA Le zapoj ‰e, le zapoj!TONâEK Kar kuje, kar tolãe,

prenest ni mogoãe,presilno je to!Tiranska ljubezen,o huda bolezen,kaj dela‰ z manó?

NEÎKA Grozna je ljubezen taka.GOSPA Lepa je beseda vsaka.NEÎKA Kon’c ga bo, obljubim dè.GOSPA Men’ se smili, reveÏ je.TONâEK Le ena je v stano

zacelit to rano,to ãutim, to vem!Al gori pogledatin to ji povedatjaz, reveÏ, ne smem.

NEÎKA

GOSPA

TONâEK Odpu‰ãanje, ãe sem vreden.

Tonãe Tonãe si poreden.}


38

GOSPA ·pasaj, fant, al misli s kom!GOSPA

Sram me je srce mi bije.TONâEK

NEÎKA Sram jih je, srce jim bije.VSI Tolãe, peãe, suka, vije.TONâEK Jaz ne vem, kaj stóril bom.NEÎKA

GOSPA

NEÎKA No, Tonãek! — Al Ïe ve‰, kako te bomo na-‰emili? Ti mora‰ moj gvant obleãi.

TONâEK Îe vem, NeÏka.GOSPA Bojim se, da mu prav ne bo.NEÎKA Paã, saj je tako velik kakor jaz. Se k njemu

ustopi. Narprviã suknjo dol! Mu suknjo dolpotegne.

GOSPA âe pak kdo zraven pride!NEÎKA Kaj kaj hudega delamo? — Vendar moram

vrata zapreti. Vrata zarigljá. Kaj mu bomo naglavo dejali? — Le tiho, Ïe vem — pórtek into prazniãno peão. Gre skozi postranska vra-ta.

Jaz ne vem kaj strila bom.}


39

PETI NASTOP

Tonãek in gospa sedeãa

GOSPA Tako dolgo, da godci pridejo, moj gospod nesme vedeti, da si v gradu. Potlej mu bomorekli, da na pismo ãaka‰ in da si préd nisi vLjubljano upal.

TONâEK Ïalostno: Pismo Ïe imam, va‰a gnada; ÎuÏekmi ga je dal. Pismo tja dá.

GOSPA Îe? — Grozna sila je bila vendar! Pismo po-gleda. Saj ni prav zapeãateno; poglej, tukajgre vse nárazen. Mu pismo zopet nazaj dá.

·ESTI NASTOP

Tonãek, gospa, NeÏka

NEÎKA prinese pórtek ín peão: Kaj gre nárazen, va‰agnada?

GOSPA To pismo.NEÎKA Kaj za eno pismo?GOSPA Na prefekta v Ljubljano.NEÎKA Îe!GOSPA Jaz sem se ravno tudi ãudila.


40

NEÎKA Tonãe, zdaj le hitro. Dol poklekni! Narprédti moram kito splesti. Spleta. Ti bê‰tijca, kajima‰ za ene lepe lase —

GOSPA Le hitro jih vkup spravi. Tako bo Ïe dobro;saj peãa ãez pride.

NEÎKA Zdaj pak pórtek — malo bolj na ãelo —tako —

GOSPA Peão pústi lepo zad doli mahati. — Srajcomalo nárazen, da se bo vrat videl.

NEÎKA Aj ti tat! Kako mu lepo stoji! — To ne bo niã;on me preveã nazaj deva. Ga za brado prime.Fantiã, lepo te prosim, ne bodi tako lep!

GOSPA Ima‰ kak‰no buciko al cinkepínko?NEÎKA Bom potlej poiskala.GOSPA Rokav se mora gor privihati — Ga priviha in

zagleda ranico. Kaj je to? Nekaj krvavega!NEÎKA Kje si to dobil?TONâEK Danes zjutraj, kadar sem se imel proã pelja-

ti, sem ójnice popravljal. Vtem je pak kobi-la z uzdo na stran mahnila, da sem se takozelo oprasnil.

NEÎKA BoÏãek! — Lepo roko ima, to je res! — Belokakor kako dekle! — Je bolj bela kakor moja;naj pogledajo, va‰a gnada. Roké eno protidrugi drÏi.


41

GOSPA Kaj mi to pravi‰? Prinesi raj‰i kako rutico, dase obveÏe.

NEÎKA Eno podvezo, va‰a gnada. Obljubim jim, daima zanj posebno moã. Se smeje, Tonãku odzad pahne, vzame njegovo suknjo in gre dol sko-zi srednja vrata.

GOSPA Gredé zna‰ tudi svoj gvant prinesti.

SEDMI NASTOP

Tonãek kleãoã, gospa sedeãa

GOSPA Kaj je rekla od podveze?TONâEK s strahom: Va‰a gnada — od podveze?GOSPA Od podveze, da! — Fantiã, fantiã, midva

imava ‰e veliko rajtengo vkup — jaz tvojeotroãarije vse vem!

TONâEK âe vedó, va‰a gnada — Oh, tak naj pusténjih jezo ãézme pasti; naj naredé konec zmano! — Te ure, kadar bi se imel od njihloãiti, tako ne bom preÏivel. Se joka.

GOSPA zase: Zdaj se pak joka, reveÏ. Kaj hoãem znjim poãeti?

TONâEK Raj‰i umreti kakor njih zapustiti!


42

GOSPA Mólãi, mólãi! Ni pametne besede iz tvojihust sli‰ati. Nekdo trka, ona glasno kliãe. Kdoje?

OSMI NASTOP

Tonãek, gospa, baron

BARON zunaj: Zakaj si se zaprla?GOSPA se ustra‰i in vstane: Moj moÏ! — Za boÏjo

voljo, kaj mi je storiti? — Tonãek vstane. Fantbrez suknje, napol sleãen, peão na glavi, jazz njim zaprta! — O moj Bog, moj Bog!

BARON zunaj: Bo‰ odprla?GOSPA Jaz sem — celó sama.BARON zunaj: Sama? S kom tedaj govori‰?GOSPA okoli gleda: S kom drugim kakor — s tabo?TONâEK na stran: Kaj bo z mano, kaj bo z mano!

Steãe v ‰tibeljc in vrata za sabo zapre.


43

DEVETI NASTOP

Gospa, potlej baron

GOSPA kljuã od ‰tibeljca ven potegne in potlej teãe ba-ronu druga vrata odpirat: Sam zlodej me jemotil, da sem Matiãka bogala.

BARON z ostrim pogledom: Sicer ni bila tvoja navada,da bi se zapirala.

GOSPA ostra‰ena: Jaz — jaz sem onegávila — semimela opraviti — — dà, dà — z NeÏko — rav-no zdaj je ven ‰la.

BARON Kakor vidim, si se ustra‰ila?GOSPA Ni ãudno — saj ve‰, da sem bojeãa. Médve

sva ravno o tebi govorili — da, da, o tebi —— kakor sem rekla — ravno zdaj je ven ‰la.

BARON O meni sta govorili? — Sem prezgodaj pri‰elmorebiti? — Eno pisemce me je nazaj vrni-lo. Sicer tega, kar noter stoji, ne verjamem,al vendar mi po glavi hodi.

GOSPA Kaj za eno pisemce?BARON V katerem stoji, da ima danes nekdo k tebi

v vas priti — — Jaz vo‰ãim, da bi zlagánobilo —

GOSPA Nesreãni ãlovek, kdor si je to zmislil!BARON Da bi ti ne vedela?


44

Tonãek stol okoli vrÏe v ‰tibeljcu.BARON Kaj je zaropotalo?GOSPA Zaropotalo?BARON Nekaj je moralo pasti.GOSPA Jaz nisem niã sli‰ala.BARON Tak so tvoje misli grozno raztresene.GOSPA Raztresene? — Zakaj?BARON Îena, nekdo je notri.GOSPA Kdo bo neki notri?BARON Ravno to jaz vpra‰am.GOSPA Da, da — NeÏka bo, NeÏka. Meni se zdi, da

ravno spravlja.BARON Saj si préd rekla, da je pri teh vratih ven ‰la.GOSPA Pri teh al pri onih — Ïe ne vem prav.BARON âe je tedaj NeÏka, zakaj si se pak ustra‰ila?GOSPA Ustra‰ila? Jaz? Zavoljo moje hi‰ne?BARON Al si se zavoljo svoje hi‰ne ali ne, tega ne

vem; ampak da si se ustra‰ila, to vidim.GOSPA Jaz tudi vidim, da je tebi na tem dekletu ve-

liko veã leÏeãe kakor na meni.BARON jezen: Tolikanj mi je na njej leÏeãe, da jo

hoãem zdaj kmalu videti.GOSPA O saj vem, da jo dostikrat videti hoãe‰; — al

da meni tako malo zaupa‰, to je grdó —


45

DESETl NASTOP

Baron, gospa, NeÏka, prinese gvant v naroãju,vrata tja nasloni.

BARON Le zame, ãe svojo nedolÏnost skaÏe‰. Govo-ri proti ‰tibeljcu. NeÏka, ven pridi, jaz ti zapo-vem!

NEÎKA pri alkófi ostane.GOSPA Nikar! Napol naga je, to bi bilo lepo; ne

more zdaj ven priti. Dala sem ji svoje gvan-te poskusiti, katere sem ji namenila; vtempak ti pride‰; morala se je ja skriti pred tabo.

BARON âe ne more ven priti, tak bo vsaj govoritiznala. Proti ‰tibeljcu. NeÏka, odgovôri, ali sinotri?

NEÎKA katera je pri alkofi stala, se poãasi noter splazi.GOSPA proti ‰tibeljcu: Jaz ti prepovem odgovoriti,

NeÏka!BARON gre bliÏe k ‰tibeljcu: Kadar tedaj noãe govori-

ti, tak jo hoãem videti, naj bo naga al obleãe-na.

GOSPA mu naprej stopi: Drugje ti ne morem brani-ti, al vsaj tukaj ti bom branila — —

BARON O le tiho! — — Jaz bom tvojo skrivno NeÏona dan spravil, da bi ne vem kje bila. Tebe zakljuã ne smem prositi, to se tako zastopi.


46

Pak saj se ta vrata lahko gor denejo. He! Ninobenega?

GOSPA Kaj, ljudi bo‰ vkup klical, da bo smeh in po-huj‰anje med druÏino, da se bo glas o tvo-jem lepem zadrÏanju skozi celo vas razlegal?

BARON Prav ima‰, saj mi ni nobenega treba; samznam po kládivo in po kle‰ãe stopiti. Storí,kakor da bi hotel iti in zopet nazaj pride. Am-pak da bo vse ostalo, kakor je, bo‰ to dobro-to imela z mano iti. Na tako viÏo ne bo sme-ha in ne bo pohuj‰anja. Hoãe‰?

GOSPA Zakaj bi ne ‰la? — Se vidi, da ne gre rada.BARON Poãasi! Na ta vrata sem skoraj pozabil; jih

moram zapreti, da bo‰ mogla svojo nedolÏ-nost popolnoma skazati. Zapre srednja vratain kljuã ven potegne.

GOSPA sama pri sebi: Kaj sem storila, oh, kaj semstorila!

BARON Pojdiva tedaj! Ji da roko. Kar pak to NeÏkotukaj notri am tiãe, me bo Ïe morala poãa-kati.

GOSPA Kaj ti vendar za ene traparije poãenja‰?BARON jo pelje in vrata zaklene.


47

ENAJSTI NASTOP

NeÏka, Tonãek

NEÎKA pride iz alkove, teãe k ‰tibeljcu in skozi luknjokljuãavnice noter govori: Tonãek! Odpri hitro,le hitro in ven pridi!

TONâEK ven pride: Oh, NeÏka, v kaj za enem strahusem!

NEÎKA Zdaj le pojdi, poberi se; niã ne ãakaj!TONâEK Kje pak hoãem ven iti?NEÎKA Jaz ne vem; al iti mora‰!TONâEK Kadar pak nikjer ven ne morem?NEÎKA Pomisli, kaj bo stabo, ãe te baron najde. —

Teci in povej Matiãku —TONâEK Skozi to okno; saj tako visoko ravno ni. Gre

tja in pogleda skoz okno.NEÎKA Nikar, za boÏjo voljo! Ubije‰ se!TONâEK nazaj pride: Saj je mehko doli — âe ravno

ene dve, tri dinje zmeãkam —NEÎKA ga nazaj drÏi: Nikar, za boÏjo voljo te pro-

sim!TONâEK Oh, NeÏka, v goreãe brezno sem v stanu

skoãiti, da le njo re‰im. Skoãi skoz okno.


48

DVANAJSTI NASTOP

NeÏka sama

NEÎKA Oh! Se vrÏe na stol, sedi nekaj ãasa, potem gres strahom k oknu, dol pogleda in zopet nazajpride. Ni ga veã! To je fant, kakor iskra. —Tiho, jaz se moram namesto njega noter za-preti. Gre v ‰tibeljc. Zdaj naj le vrata razbije,kadar hoãe. Se zapre.

TRINAJSTI NASTOP

Baron, gospa

BARON prinese kladivo in kle‰ãe in jih na stol vrÏe:Kadar tedaj ni drugaãe, kakor da moramvrata gor dejati, tak glej ti gor, Ïena! ·e en-krat te vpra‰am, al hoãe‰ vrata odpreti?

GOSPA Ljubi moj moÏ, ko bi ti iz ljubezni proti menitako razsajal, bi ti vedela zanesti; al kadarvidim — —

BARON Naj bo iz ljubezni al iz zlodja! — Odpri vra-ta, sicer jih gor vrÏem!

GOSPA mu naproti stopi: Poãasi, ãe smem prositi.Tak vendar misli‰, da bi jaz v stanu bila svo-jo dolÏnost pozabiti?


49

BARON Jaz hoãem vedeti, kdo je notri!GOSPA âakaj tedaj — povedala ti bom. Al lepo te

prosim, ljubi moj moÏ, nikar se ne jêzi!BARON Tak ni NeÏka?GOSPA Pa tudi nobeden, kdor bi tebi krivico delal —

— Medve sva hotele takó eno otroãarijonapraviti — otroãarijo, zares — prav nedolÏ-no — — priseÏem ti —

BARON Ti priseÏe‰?GOSPA Da nismo mislili tebe razÏaliti, ne jaz ne on.BARON hitro: Ne ti ne on? Tedaj je mo‰ki?GOSPA Otrok.BARON Kdo?GOSPA Nikdar ga ne smem imenovati!BARON Ubijem ga!GOSPA Za boÏjo voljo!BARON Govôri!GOSPA Ta mali — — ‰tudent —BARON ·tudent! — To je le! Skazalo se je, kar pismo

govori.GOSPA roke vzdigne: Ljubeznivi moÏ, nikar ne mi-

sli —BARON z nogo ob tla udari, na stran: Ta prekleti fant!

Tak ga moram povsod najti. Glasno. Odprivrata! Zdaj Ïe vem, vse natanko. Tudi zasto-pim to dana‰nje slovójemánje. Ko bi med


50

vami niã hudega ne bilo, bi bil fant meneubogal, bi bil ‰el, bi se ne drÏal kakor sencapri gradu, bi se ne skrival; ti bi ne bila toli-kanj laÏi vkup spledla —

GOSPA On se je tebe bal.BARON ves srdit proti ‰tibeljcu: Ven, ven, bê‰tija

mala, ven pridi!GOSPA ga objame odzad in proã vleãe: Oh, ljubi moj,

prisrãni moj moÏ! — Nikar, nikar! Spozabilse bo‰ nad fantom. Nikar ne verjemi; nitako, kakor meni‰. âe bo‰ tudi kaj nápaãne-ga videl —

BARON Kaj nápaãnega?GOSPA Niã hudega, niã — Hotel se je v Ïenski gvant

obleãi; NeÏkino peão in pártek na glavi, brezsuknje, z golim vratom, z zavihanimi roka-vi je hotel —

BARON In ti si z njim zaprta bila! Nesramnica! —Bo‰ zaprta, ãakaj, bo‰ zaprta! — Al narprviãsi moram fanta s póti spraviti, da me ne bonikdar veã sreãal.

GOSPA poklekne in roke gor drÏi: Skozi vse, kar zaljubo ima‰, te prosim, zanesi mu! Premisli,da je otrok! — Tak jaz bom njegove smrtikriva, moj Bog! —


51

BARON âe se bolj boji‰ zanj, vek‰i je njegova pregre-ha.

GOSPA On ni niã gre‰il, niã — on je hotel iti; ampakjaz sem ga nazaj klicala.

BARON ves srdit: Vstani! Poberi se! — To je vendarsila, to — ti, ti se podstopi‰ zanj prosi ti?

GOSPA Naj pak bo tedaj! Jaz ne bom niã veã rekla;dala ti bom kljuã: ampak skozi tvojo ljube-zen, ãe si kdaj katero do mene imel —

BARON Skozi mojo ljubezen! — Ljubezen!GOSPA vstane in mu kljuã da: Obljubi mi, da ne bo‰

fantu niã storil; spústi potlej svojo jezo nadmano, ãe ti ne bom spriãala —

BARON vzame kljuã: Noãem niã veã sli‰ati.GOSPA se vrÏe na zofo in z ruto oãi zakrije: Oh, ven je,

ven je z njim!BARON odpre vrata in nazaj stopi: To je NeÏka!


52

·TIRINAJSTI NASTOP

Gospa, baron, NeÏka

NEÎKA ven stopi in se smeje: Ubijem ga, ubijem ga.Tak naj ga tedaj ubijejo, tega ‰entanega fan-ta!

BARON na stran: Tukaj sem se naletel! — Pogleda go-spo, katera se tudi ãudi. In ti si tudi ostrmela?— — Al morebiti ni bila sama notri? Gre v‰tibeljc.

PETNAJSTI NASTOP

Gospa sedeãa, NeÏka teãe h gospe.

NEÎKA Niã naj se ne bojé, va‰a gnada; fant je skozokno skoãil; Bog ve, kje je Ïe.

GOSPA Oh, NeÏka! Konec me bode.


53

·ESTNAJSTI NASTOP

Gospa sedeãa, NeÏka, baron

BARON pride iz ‰tibeljca; en ãas molãi: Ni nobenega;ta bart sem jaz falíl. — Îena, ti dobro igra‰svojo komedijo.

NEÎKA lu‰tno: In jaz, va‰a gnada?GOSPA ruto pred usti drÏi, da se vkup spravi in niã ne

reãe.BARON se bliÏa h gospe: Ti si se tedaj le norãevala z

mano?GOSPA Ïe bolj korajÏna: Zakaj pak ne?BARON Da te zlodej in tvoje ‰pase! — Tak tako bo‰

z mana ravnala?GOSPA Al mari tvoje traparíje kaj drugega zasluÏi-

jo?BARON Traparíje, kadar za mojo ãast gre?GOSPA Zame ne mara‰, me zavrÏe‰ in vendar me

kaãi‰, vendar mi ne upa‰ — komu se to spo-dobi?

BARON Îena, ne bodi huda!NEÎKA Kaj bi zdaj bilo, ko bi bili gospa pustili ljudi

vkup priti, kakor so oní hoteli?BARON Ima‰ prav! — Jaz se moram poniÏati — od-

pusti mi sram me je —


54

NEÎKA Paã prav, da jih je sram!BARON Zakaj pak nisi ven pri‰la, kadar sem te kli-

cal? — Ti malopridna!NEÎKA Nisem mogla; sem se ravno oblaãila; in gos-

pa bodo Ïe vedeli, zakaj me niso pustili.BARON Molãi, molãi o tem; pomagaj mi raj‰i, da jo

potolaÏim.GOSPA Vse zastonj; zdaj je prepozno. Vidim, da se

moram loãiti od tebe. V Velesovem pri nu-nah bo za naprej moje prebiváli‰ãe.

BARON Kaj tó bi bila v stanu storiti?NEÎKA Obljubim, da bi se prvi dan jokali.GOSPA Dasiravno; raj‰i se hoãem jokati po njem

kakor odpustiti; preveã me je razÏalil.BARON Rozalka!GOSPA O, jaz nisem veã tvoja Rozalka, katero si si-

cer ljubil; uboga Ïena sem, sirota — nimammoÏa!

BARON Usmili se!GOSPA Ti se nisi niã mene.BARON Tisto prekleto pismo — — je naredilo, da mi

je kri zavrela.GOSPA Saj jaz nisem privolila —BARON Tak si vedela zanj?GOSPA Matiãek ga je —BARON Kaj, on?


55

GOSPA — Budalu dal —BARON Budalo je rekel, da mu ga je neki kmet pri-

nesel. ·entani kekljávec! — âakaj, bê‰tija,jaz te bom uãil lagati!

GOSPA Ti hoãe‰, da bi ti jaz odpustila, in ti drugimodpustiti neãe‰. Vidi‰, kako si neumen. O,moÏje, moÏje! — âe jaz tebi kdaj odpustim,tak si bom izgovorila, da mora vsem odpu-‰ãeno biti.

BARON Iz srca rad. Vidim, da moje zadrÏanje ni bilolepó.

GOSPA Grdó zame in zate.BARON O reci, le zame! — Al vendar, vas, Ïene, ne

zastopim. Ve imate vse sorte obraze: veselein Ïalostne, sladke in kisle, kakor je treba. Tisi bila rdeãa in si se jokala; tvoj obraz je bilves opáden — Pri moji du‰i, saj je ‰e zdaj!

GOSPA se k smehu sili: Sem bila rdeãa — zato, kersem se namesto tebe sramovala. RazÏaljenanedolÏnost tudi rdeãa rata kakor huda vest.Al vi, moÏje, ne znate teh dveh reãi loãiti;va‰i obãutki so pretumpasti.

BARON se posmehuje: In fant s peão na glavi, brezsuknje, napol sleãen —


56

GOSPA Tukaj je le pred taboo Al ti ni ljub‰i, da sitega fanta namesto onega na‰el? Meni sezdi, da tega sicer rad najde‰.

BARON se bolj smeje: Potlej pak — tvoje zdihovanje,tvoj jok!

GOSPA Ti me k smehu pripravi‰, dasi nimam vese-lja.

BARON Menil sem, da mi moÏje vendar kaj vemo,kako se ta svet za nos vodi. Al ni res, ni res,niã ne vemo! Otroci smo! Moja Ïena vse v‰olo pelje.

NEÎKA Veãidel so moÏje krivi, kadar jih Ïene za nosvodijo.

GOSPA Pustimo to zdaj. Morebiti sem svojo norãi-jo predaleã gnala. Al ker jaz nisem tebi za-merila, tak upam, da ti tudi meni ne bo‰.

BARON Reci ‰e enkrat, da mi odpusti‰.GOSPA Al sem to Ïe rekla, NeÏka?NEÎKA Jaz nisem sli‰ala.GOSPA NehvaleÏni ãlovek, al mar zasluÏi‰?BARON Skozi mojo grévengo.NEÎKA Mo‰kega pri gnádljivi gospe iskati!BARON O, saj sem bil dobro plaãan.NEÎKA In ‰e ne verjeti, kadar gospa pravijo, da je

hi‰na notri!


57

Od daleã se sli‰i muzika, katera zmerom bliÏeprihaja.

BARON Rozalka, pusti se sprositi!GOSPA Oh, NeÏka, sramujem se svoje slabosti! Ni-

kar se od mene ne uãi. Baronu roko dá. Zanaprej se Ïenski jezi ne bo veã verjelo.

NEÎKA Ovbe! Godci prihajajo — — Da te vendar,dobro jo reÏejo!

BARON gnadljivi gospe roko ku‰uje: Kaj je to?

SEDEMNAJSTI NASTOP

NeÏka, Matiãek, baron, gospa

MATIâEK priteãe: Va‰a gnada, godci so Ïe tukaj; mla-dost od cele vasi, fantje in dekliãi, zunaj ãa-kajo in prosijo —

BARON So vsi vkup?MATIâEK Vsi, va‰a gnada.BARON Tudi ta neznani prijatelj?MATIâEK Kaj za eden?BARON Ki ima k moji gospe priti! Ta v pismu, kate-

rega si Budalu dal?MATIâEK Jaz? — Jaz ne.BARON Ko bi sicer ne vedel, bi v tvojih oãeh bral, da

laÏe‰.


58

MATIâEK Tak jaz ne laÏem, moje oãi laÏejo.NEÎKA Tiho bodi, ljubi moj, niã se ne zgovarjaj: me-

dve sva vse obstale.MATIâEK Kogá obstale? — Ti meni‰, da sem Budalo.NEÎKA Obstale, da si ti pismo naredil zato, da bi bili

gnádljivi gospod ménili, da je fant notri. kjersem se jaz zaprla.

BARON Reci, da ni res!MATIâEK poãasi, ravno kakor da bi sku‰al uganiti: Zdaj

je — Ïe ven —BARON Kaj ti pravi‰ k temu?MATIâEK Jaz? — Jaz pravim, da — da godci zunaj ãa-

kajo.BARON Ti tedaj obstane‰, da si pismo —MATIâEK Ker gnádljiva gospa hoãejo, NeÏka hoãe in

oní tudi hoãejo, tak ja moram obstati; ali kobi jaz na njih mestu bil, va‰a gnada, pri mojiveri, jaz bi od tega, kar mi govorimo, bese-dice ne verjel.

BARON Da bi lagal zmerom, ‰entani zvijaã! — Niene resniãne besede na njegovem jeziku.

GOSPA Pak si tudi ãuden, ljubi moj; ti hoãe‰, da bipravico govoril.

NEÎKA k Matiãku, tiho: Si videl fanta?MATIâEK k NeÏki, tiho: Videl sem ga; ves je polomljen.NEÎKA tiho: BoÏãek!


59

GOSPA k baronu: Ve‰, kaj je; kar si obljubil, jim mo-ra‰ drÏati; pustila bom ljudi gor priti.

BARON Poãakaj malo — — moram se preobleãi.GOSPA Saj so domaãi ljudje; poglej, kak‰na sem jaz.

OSEMNAJSTI NASTOP

Matiãek, NeÏka, gospa, baron, Ga‰per

GA·PER pijan, prinese ubito kahlo z roÏami: Kje so Ma-tiãek? — Po celem gradu jih Ïe i‰ãem.

BARON Kaj je, Ga‰per?GA·PER Ho, va‰a gnada — ravno prav — ‰koda, ‰ko-

da se dela. Naj pusté to okno zadelati. To jeena reã, da ni za nikamor. Vse sorte reãi dolmeãejo. Naj spremislijo, zdaj so celo enegafanta dol vrgli.

BARON Skozi okno?MATIâEK Pojdi, pojdi, pijanec! — Saj ne more‰ stati.GA·PER Kaj, jaz? Bog obvari! — Jaz ne. — Pri Ïupanu

so ga pili, to je res; in jaz sem ravno mimo‰el —

BARON Enega fanta, pravi‰, so dol vrgli?GA·PER Pri moji du‰i, to je res, va‰a gnada. Naj po-

gledajo te ãrepinje; vse, vse je proã; roÏe so


60

pohojene, dinje vse pomeãkane — jaz vampovem, Matiãek, da potlej ne boste menekrivega delali.

NEÎKA tiho k Matiãku: Glej, da ga spravi‰.MATIâEK Va‰a gnada, saj vidijo, da je pijan. On se je

gor zavalil; saj ne ve, kaj dela. Pojdi, pojdi,ljubi moj Ga‰per, pojdi spat.

GA·PER Jaz se nisem gor zavalil — jaz vem, kaj de-lam. Pri moji du‰i — jaz — jaz —

BARON Kje je tisti fant, kje je?GA·PER Kje je?BARON No ja?GA·PER Ravno to sem hotel reãi. Hoãem ga imeti. Jaz

moram za svoje delo dober stati. Naj spre-mislijo! Naenkrat pade en fant dol, kakor dabi iz nebes priletel —

NEÎKA tiho k Matiãku: Zavrni, zavrni!MATIâEK Pijana svinja, da se podstopi‰ —GA·PER Ko bi ne pil, kako bom pak delal?GOSPA Da bi Ïe pil za potrebo!GA·PER I kaj pak hoãem, kadar sem Ïejen?BARON Ti pravi‰, da so enega fanta skoz okno vrgli?GA·PER Ja, va‰a gnada — v eni beli kamiÏólci. Pak se

je bê‰tija hitro pobral in je stekel.BARON Zakaj ga nisi drÏal?GA·PER Sem hotel; pak mi je spodletelo.


61

BARON Al bi ga vsaj spoznal?GA·PER To se ve — — ko bi ga bil videl.NEÎKA tiho k Matiãku: Ni ga videl.MATIâEK Kaj je to za eno vpitje zavoljo dveh dinj! Al

je muje vredno? — Moja dolÏnost je gospo-do z dinjami preskrbeti; ti molãi, Ga‰per!Va‰a gnada, niã naj se gor ne drÏé; jaz semskoz okno skoãil.

BARON Ti?GA·PER Ho, ho, Matiãek! — Tak ste taãas grozno

zrasel; ste bil vse bolj majhen in tenak videti.MATIâEK Kakopak? Kadar se skoãi, se ãlovek vkup

vzame.GA·PER Jaz bi préd rekel, da je bil ta mali —BARON Tonãek, hoãe‰ reãi?MATIâEK Kajpakda! V Ljubljani pred vrati je okol obr-

nil in se je nazaj pritiral, da je z vozom in skobilo vred skoz okno skoãil.

GA·PER Na-a, tisto pak ne, tisto — tega nisem rekel— kobile nisem videl skoãiti — ko bi jo bilvidel, bi bil tudi po pravici povedal.

BARON Skoraj me bo jeza popadla.MATIâEK Jaz sem tam pri Ïenah sedel v sami kamiÏó-

lici; zakaj je bilo tako vroãe! — — Tam semãakal na NeÏko; kar sli‰im njih priti, va‰agnada — meni je to pismo noter padlo, strah


62

me je prevzel; nekaj me je bilo spodbodlo;naenkrat puhnem skoz okno, da sem si sko-raj nogo zlomil. Z roko po nogi riba, kakor dabi ga bolelo.

GA·PER Znabiti — âe ste vi bil, Matiãek, tak vammoram vendar nazaj dati, kar vam sli‰i —Tole — to sem za vami pobral. Mu hoãe datineko pismo.

BARON Meni ga daj! Mu pismo vzame.MATIâEK na stran: Zdaj bo zlodej.BARON k Matiãku: V tem strahu vsaj nisi pozabil,

kaj za eno pismo v arÏatu nosi‰. Kaj za enopismo je le-to?

MATIâEK i‰ãe v arÏatu, neke papirãke ven vleãe in jih zgle-duje: âakajo — ima ãlovek tolikanj te pisa-rije, da ne ve, kje mu glava stoji. To — to jepismo z Dolenjskega od neke stare prijate-ljice — veliko besedi, malo pridnih — Ho,ho! — Zdaj Ïe vem — morebiti je tisti papir,kjer tlako zamerkujem. — Na-a ‰entaj, tukajje le. V tem arÏatu sem neka semena zapi-sana imel — —

BARON pismo ogleduje.GOSPA k NeÏki tiho: Pismo na prefekta v Ljubljano.NEÎKA tiho k Matiãku: Pismo na prefekta v Ljublja-

no.


63

BARON No, Matiãek, ti sicer tolikanj ve‰. Bo‰ uganilali ne?

GA·PER blizu Matiãka: Pravijo, al bote uganili?MATIâEK Tiho bodi, neslanec!BARON Tak tedaj ne ve‰?MATIâEK Ho, ho, ho! Jaz tepec! — To je gvi‰no Tonã-

kovo pismo na prefekta v Ljubljano. Kajne?— Pozabil sem mu ga nazaj dati. — O, ti ‰en-tana betica! Se na ãelo udari. Siromak, kaj bopoãel! — Se mora za njim —

BARON Kako je pak fantu noter padlo, da ga je tebiizroãil?

MATIâEK On — on je menil, da bi kaj zraven pristavi-li —

BARON Kogá? Pismo ogleduje.GOSPA tiho k NeÏki: Da bi peãat popravili.NEÎKA tiho k Matiãku: Da bi peãat popravili.BARON k Matiãku: Govôri, kaj je menil?MATIâEK Da bi — da bi peãat popravili.GOSPA Morebiti nisi prav zapeãatil?BARON jezo nazaj drÏi: Res je; vosek ni prijel — prav

ima‰ — Zase. Tak mi je tedaj narejeno, da nebom nikdar niã zvedel!

MATIâEK Va‰a gnada! — Godci ãakajo — jih smem po-klicati?


64

GA·PER Kakor vidim, mene ne bo niã veã treba —No, naj ne zamerijo. Gre.

DEVETNAJSTI NASTOP

ÎuÏek, baron, gospa, NeÏka, Matiãek

ÎUÎEK prinese kup pisem pod pazduho in med vratinazaj govori: Ven, le ven, pravim! Poberitese! — Osli, kaj menite, da je tukaj o‰tarija? Kbaronu. Va‰a gnada, cela vas je z godci v gra-‰ãini. âe jih bolj ven gonim, bolj noter rije-jo. — Ne vem, kaj je to za ena reã danes.

BARON ·e to mi zdaj manjka.MATIâEK Niã naj ne skrbé, gospod Ïlahtni. âe hoãejo

vedeti, kaj to pomeni, jim bom jaz razloÏil.ÎUÎEK Matiãek, s tabo imam tudi govoriti.MATIâEK Da tedaj vedó: ti ljudje so meni in moji ne-

vesti na ãast skupaj. Danes bomo sklenili, zajutri jih pak v svate povabim.

ÎUÎEK Îe jutri meni‰? — Poãasi! — Eno besedicobomo préd govorili. Zvleãe neko pismo ven inga dá baronu. Naj berejo, va‰a gnada! To jedanes noter poloÏeno.

NEÎKA k Matiãku: Gvi‰no je Smrekariãina toÏba.


65

MATIâEK k NeÏki: Niã se ne boj.BARON bere: »Marija Smrekarica, Beschlüsserinn zu

Schwammburg contra N. N., vulgo Matiãek&c. &c., in puncato mutui & promissi matri-monii«. Tako! Smo tukaj doma? — Dobro,dobro! — NeÏka se ima veseliti. K Matiãku.Kaj pravi‰, Matiãek?

MATIâEK Jaz — jaz, va‰a gnada? — Te zadnje besedeso bile latinske — jih nisem prav zastopil.

BARON Jih nisi prav zastopil? — Tak ãakaj, ti jih bompo kranjski povedal. Poslu‰aj tedaj: v teh be-sedah je zapopadeno, da iz dana‰nje cere-monije in iz tvoje Ïenitve ne bo niã; da seimajo godci pri ti priãi venkaj iz gra‰ãine po-brati; da si ti nesramen goljuf, zapeljivec; dabom jaz le-to nedolÏnost iz tvojih parkljevre‰il in tebe zapreti pustil — me zdaj zasto-pi‰?

GOSPA Kaj to pomeni, NeÏka?NEÎKA Niã, niã hudega. — Niã naj se ne prestra‰ijo;

jaz Ïe vse vem.MATIâEK Bog nas vari! — To so grozovite besede. —

Al jaz priseÏem, da ta goljufija —ÎUÎEK Kaj? — Goljufija? — Goljufija? — Bomo Ïe

videli. Zme‰njava ti bo Ïe pod nos povedal,kar ti sli‰i —


66

BARON Je Zme‰njava tukaj?ÎUÎEK Tukaj je, va‰a gnada.BARON Naj ga k meni pripeljejo! — Nikar! Sam bom

k njemu stopil; moram z njim govoriti. Sampri sebi. Ta reã, kakor je zdaj napeljana, lepokaÏe. K Matiãku, ko Ïe odhaja. Tvoje cigovcemi ven spravi in le hitro. Ne trpim jih, krat-ko in malo ne! Gre z ÎuÏkom.

MATIâEK Jaz tudi ne, tako dolgo, da se bo moja ne-dolÏnost skazala. Hoãe iti.

NEÎKA ga odzad pocuka, da se okoli obrne: Ti, kaj bo?MATIâEK Vse dobro! — Jaz jo bom Ïe zvil. Taãas bodo

godci pri Ïupanu poãakali. Gre. Godci zaãnejozunaj Ïalosten mar‰, kateri se zmerom manjsli‰i.

DVAJSETI NASTOP

Gospa, NeÏka

GOSPA se usede na zofo: Kaj bo s tvojim Ïeninom?NEÎKA O, jaz se zanesem na njegovo glavo.GOSPA Ta predrti Matiãek z njegovim pismom! —

Kaj mi je za en strah naredil! Oh, NeÏka,meni se je hudo godilo!


67

NEÎKA Va‰a gnada, ko bi bili oní videli, kak‰ni sobili; bledi kakor zid. Al to je pre‰lo kakormeglà; poãasi so pak spet rdeãi, tako rdeãiratali —

GOSPA Tak skoz okno je fant skoãil?NEÎKA Kakor kaka kobilica —GOSPA Nazadnje pak ‰e ta pijani Ga‰per! — Me je

vso zmamil — Nisem vedela, kaj govorim.NEÎKA O, kajpakda! Sem sli‰ala — Tako se jim je

vezalo, vidijo — Nikoli bi ne bila verjela, daznajo tako dobro lagati.

GOSPA Kaj res meni‰, da je moj moÏ vse verjel? —âe pak fanta v gra‰ãini najde —

NEÎKA Bom Ïe skrbela, da ga ne bodo na‰li.GOSPA On mora v Ljubljano iti, ni drugaãi. Zakaj po

tem, kar se je zgodilo, lahko ve‰, da meneniã veã ne veseli njega dol v bor‰t po‰iljati.

NEÎKA Res je, saj bi jaz tudi ne hotela dol iti. Al natako viÏo se zopet ne bom moÏila —

GOSPA Tiho! — Kaj bi pak bilo, ko bi jaz sama na-mesto tebe dol ‰la?

NEÎKA Oní, va‰a gnada?GOSPA Tako ne bo nobeden v nevarnosti — moj

moÏ ne bo mogel veã tajiti — on sam se bonaletel — bo prepriãan — potlej ga bom ‰elestrahovala. Ena mi je Ïe ratala, morebiti mi


68

ta druga tudi rata. — Ve‰ kaj, NeÏka; ti mu lepusti vedeti, tako hitro kakor more‰, da sebo‰ v bor‰tu zna‰la. Al nobeden drugi —

NEÎKA Saj Matiãek —GOSPA Tudi ne — on ne sme niã vedeti; on bi se si-

cer vmes vtíkoval. Pojdiva malo ven; tukaj jetaka soparica, da ni mogoãe ostati. Se bova‰e dalje pogovorili.

NEÎKA Oní so paã to pravo uganili, va‰a gnada; tana vse plati prav kaÏe, kakor jo preudarim.·pas bo ta veliki in nazadnje jaz Matiãka do-bim.

Zastor


69

TRETJI AKTGra‰ãinska kanclija

PRVI NASTOP

Baron, Jaka, BudaloBudalo pri mizi sedi in pije. Jaka je napravljen

za proã jezdariti in pismo v rokah drÏi.

BARON Si me zastopil?JAKA Ja, va‰a gnada! Gre.BARON ãez ãas, ga kliãe: Jaka!JAKA pride nazaj: Va‰a gnada!BARON Te ni nobeden videl?JAKA Nobeden.BARON Îrebca vzemi!JAKA Je Ïe osedlan.BARON V eni sapi proti Ljubljani! Kakor hitro dol

pride‰, tak vpra‰aj, ãe je fant pri‰el. ln zlas-ti, kdaj je pri‰el.

JAKA Îe zastopim.BARON Daj mu to pismo, da ga prefektu nese, in

kmalu nazaj pridi.JAKA âe ga pak v Ljubljani ni?


70

BARON Tak se hitro obrni in mi pridi povedat.JAKA gre.

DRUGI NASTOP

Baron, Budalo

BARON Budalo!BUDALO kekljá: Va‰a g-gnada!BARON Pokliãite Matiãka! Naj kmalu sem pride!BUDALO Kancelír tudi in Zme-Zme‰njava?BARON ·e ne. Samo Matiãek.BUDALO gre.

TRETJI NASTOP

Baron sam

BARON gor in dol hodi, v mislih: Ni drugaãe! Za nor-ca me imajo! — Tukaj eden mi dá pismo, vkaterem stoji, da mi Ïena rogé stavi. Pridemdomov in hi‰no dekle pri nji najdem. Tam-kaj nekdo skoz okno skoãi in drugi pravi, daje on skoãil. Îena se ustra‰i mene videti inkmalu potem me prav dobro ozmerja. — To


71

ne gre vkup. — Kako so se posmehovale! Ka-ko so si ena drugi migale! — Ja, saj pravim,Ïené, Ïené, kdor vas ne pozna, bi vas dragóplaãal! — In vendar jaz tega mrãesa ne mo-rem popustiti! — Kaj me moti? — Kaj neki?— Nôrska glava! — Jaz vem, ko bi ne bilatako trdovratna, bi je bil Ïe davno sit, bi sebil Ïe davno naveliãal. Da bi vsaj vedel, al jeNeÏka molãala al ne! Matiãek pride in dol vdnu teatra obstoji. Matiãek dolgo ne pride! —Tako moram besedo napeljati, da bom zve-del, ãe on ve al ne, da njegovo nevesto lju-bim.

âETRTI NASTOP

Matiãek, baron

MATIâEK na stran: To je le!BARON — âe je Matiãku le besedico povedala —MATIâEK na stran: — Meni se je kmalu zdelo —BARON — Tak je pravda njegova zgubljena.MATIâEK na stran: Lepa pravica!BARON — Potlej bomo videli, kje se bo Ïenil —MATIâEK Pri NeÏki, nikjer drugje!


72

BARON se okoli obrne in ga zagleda: He, kaj je? Kdoje?

MATIâEK Jaz sem, va‰a gnada!BARON Kaj si rekel?MATIâEK Jaz niã.BARON Pri NeÏki, nikjer drugje.MATIâEK Ja, to! — Zunaj me je nekdo vpra‰al, kje sem

bil — sem pak rekel: Pri NeÏki, nikjer drug-je.

BARON Pri NeÏki! — Vlaãugar! Zakaj pak tako dol-go ne pride‰, da moram za tabo po‰iljati.

MATIâEK stori, kakor da bi se bil ravno preoblekel: Semse bil ves umazal, kadar sem skoz okno sko-ãil, zato sem se moral preobleãi.

BARON Celo uro si se preoblaãil? — Poglejte, ti poslise dalej oblaãijo kakor mi, gospôda!

MATIâEK Zato ker poslov nimajo.BARON ·e zdaj ne zastopim, kaj te je prisililo, da si

se v to nevarnost podal in skoz okno —MATIâEK Nevarnost! Bi komaj bilo, ko bi bil v brezno

padel.BARON Le obraãaj, le obraãaj besedo! Govorjenje ni

bilo o nevarnosti; ampak jaz le vpra‰am, kajte je prisililo, da si skoz okno skoãil.

MATIâEK Va‰a gnada, naj sami premisiijo! Oní sodámi pri‰li nasajeni, da nas Bog obvari; po


73

vsi sili so hoteli mo‰kega pri gnádljivi gospenajti; vrata so hoteli gor vreãi, steno razbiti!— Primerilo se je pak ravno, da sem blizubil; v ti jezi bi bili mene —

BARON Zakaj pak nisi po ‰tengah dol ‰el?MATIâEK Bi jih bil ravno sreãal.BARON z jezo: Sreãal? — Na stran. Se ne smem jezi-

ti, sicer ne bom niã zvedel.MATIâEK na stran: Bom le videl, kaj bo.BARON Pak saj o tem nisem ravno hotel govoriti; naj

bo. Mislil sem — ja, mislil sem tebi in NeÏkiposteljo precej zraven mene napraviti, da bivaju pri rokah imel; pak sem to reã zdaj dru-gaãe preudaril —

MATIâEK Kaj so se premisiiii, va‰a gnada?BARON Prviã: se ne spodobi.MATIâEK Zakaj neki ne! — Kar njim dopade, se tudi

spodobi.BARON Meni‰?MATIâEK Menim, da! — Kaj bodo druge ljudi vpra‰e-

vali? âe je njim prav in meni, tako moravsem ljudem prav biti. Meni se bo skozi tóvelika ãast zgodila in NeÏka Ïe hrepeni odveselja, Ïe ne more doãakati —

BARON na stran: Vendar niã ne ve; dekle mu ni niãpovedalo.


74

MATIâEK na stran: On méni, da niã ne vem; jaz gabom ‰e spodbodel, jaz!

BARON Ljubi moj, kaj je gospe noter padlo, da mi jeta ‰pas naredila?

MATIâEK Pri moji du‰i, va‰a gnada, oní morajo boljvedeti kakor jaz.

BARON Saj lepo ravnam z njo; saj ima pri meni vse,kar srce nje Ïeli.

MATIâEK Le njih srca nima. Temu se malo hvale ve,kdor nam dá, za kar ne maramo, namestotega, kar bi radi imeli.

BARON Vãasih si meni vse povedal.MATIâEK Zdaj jim pak niã ne tajim.BARON Koliko ti je moja Ïena plaãala, da ji sluÏi‰?MATIâEK Za svojo dolÏnost se ne pustim plaãati.BARON Ni drugega kakor laÏ in goljufija, kar iz tvo-

jih ust gre.MATIâEK Kdor goljufijo i‰ãe, jo najde.BARON Grde reãi se o tebi sli‰ijo.MATIâEK Pak sem lep‰i. Bi bilo dobro, ko bi vsak go-

spod v stanu bil to reãi.BARON Ti svojo sreão i‰ãe‰; pak nikoli ne po ravni

poti.MATIâEK Kdo bo po ravnem hodil? Tam se cel svet

vkup shaja; ljudje se drenjajo, sujejo, Ïókajo;nisem norec, da bi mednje hodil.


75

BARON na stran: Ni mu mogoãe blizu priti. Kadarãlovek meni, da ga v pesteh ima, se mu na-enkrat izmuzne.

MATIâEK na stran: Zvit je, bê‰tija; al jaz sem ‰e bolj.BARON Matiãek, kaj pak bo, ãe pravdo zgubi‰? Bo‰

moral Smrekarico jemati.MATIâEK Bog obvari! Te dolenjske biságe jaz ne vza-

mem. Va‰a gnada me ne bodo obsodili, kernam sami vse te mlade punãke pred nosomproã jemljejo.

BARON Jaz te ne bom sodil; ampak pravica te bo so-dila.

MATIâEK Pravica gospôdo ljubi, za siromake ne mara.BARON Ti meni‰, da se jaz s tabo norãujem?MATIâEK Kdo ve, ãe ne. Nazadnje bomo Ïe ‰e videli,

al so zares ménili.BARON na stran: Vse ve; dekle mu je vse povedalo.

·e z njo moram govoriti.MATIâEK na stran: Me je hotel ujeti, pak sem mu kos.


76

PETI NASTOP

NeÏka, baron, Matiãek

NEÎKA priteãe, da ji sapa uhaja: Va‰a gnada, va‰agnada!

BARON kadar jo zagleda, na stran: Ravno prav! KMatiãku. Pojdi, Matiãek, pokliãi ÎuÏka,Zme‰njavo in Budalo, da se pravda kmalunaprej vzame; jaz hoãem ‰e danes vedeti, priãem smo.

MATIâEK Zdaj — zdaj kmalu? — — Al mora NeÏkatudi zraven biti?

NEÎKA tiho k Matiãku: Le pojdi, le pojdi; drugo tibom Ïe povedala.

MATIâEK gre.

·ESTI NASTOP

NeÏka, baron

NEÎKA Naj ne zamerijo.BARON Kaj je, NeÏka?NEÎKA So tako hudi —BARON Kaj hoãe‰?


77

NEÎKA srameÏljivo: Gnádljivo gospo je zaãelo ‰ãipa-ti —

BARON Kaj je potlej? — Pojdi k Ur‰i, naj ji kamiliceskuha. — Saj bo tebe tudi skoraj ‰ãipalo.

NEÎKA Oh, mene ne — to bolezen imajo le gospe;me deklice niã ne vemo o njej.

BARON Nevesta brez Ïenina!NEÎKA âe pak Smrekarico plaãam! — Saj so mi do-

to obljubili —BARON Jaz, pravi‰, sem ti doto obljubil?NEÎKA oãi k tlom: Meni se zdi, da sem jih prav za-

stopila.BARON Ja, ãe ti tudi mene zastopi‰!NEÎKA oãi k tlom: Saj je moja dolÏnost njim pokor-

na biti.BARON Zakaj mi pak tega préd nisi povedala? Eh, ti!NEÎKA Saj resnica nikoli prepozno ne pride.BARON Tak hoãe‰ tedaj v bor‰t priti?NEÎKA Saj sem skoraj vsak veãer doli.BARON Danes zjutraj si bila tako trdovratna.NEÎKA Danes zjutraj? — ·tudent za stolom —BARON Ima‰ prav; na to nisem mislil. Zakaj pak pot-

lej nisi privolila, kadar je ÎuÏek —NEÎKA Kaj je bilo treba ZuÏku vedeti?BARON Ima‰ spet prav. Ampak Matiãku si vse pove-

dala, kajne?


78

NEÎKA Kajpakda! — Vse mu povem, le tega ne —ãesar vedeti ne sme.

BARON posmehujoã se: Ljubezniva NeÏka, al tedajobljubi‰? — âe se pak zlaÏe‰! — Da me pravzastopi‰, NeÏka; ãe dol ne pride‰, ne bo Ïe-nina!

NEÎKA âe ne bo dote in Ïenina, tudi ne bo NeÏke zava‰o gnado.

BARON na stran: Dobro se je odrezala! âlovek semora vanjo zaljubiti, da bi se ne hotel. KNeÏki. Kaj bo gospa rekla, da tako dolgo nepride‰? Pojdi, pojdi k njej in reci hitro Ur‰i,da kamilice skuha.

NEÎKA se posmehuje: Oh, saj ni tako hudo. Sem semorala kaj zmisliti, da sem smela k njim pri-ti.

BARON jo hoãe objeti: Srãek moj!NEÎKA mu uide: Ljudje prihajajo.BARON na stran: Imam jo! Imam jo!NEÎKA Zdaj le hitro gnádljivi gospe povedat. Steãe,

gredoã pravi k Matiãku. Pravda je dobljena.


79

SEDMI NASTOP

Baron, Matiãek, Budalo, Zme‰njava

MATIâEK NeÏka, NeÏka! Poãakaj malo! Moram za njo.Gre.

BARON na stran: »Pravda je dobljena«, je rekla, semi zdi. Predrto dekle! Zdaj spet ne vem, ãesem krop al sem voda. Ko bi me oba za nor-ca imela! — Oh le poãasi — saj pravda ‰e nidobljena! ·e ni dobljena! Gre.

OSMI NASTOP

Budalo, Zme‰njava

BUDALO Moram stole in mizo napraviti; bo se-sesión.Mizo na sredo zvleãe in stole okoli postavi; namizi je tinta, papir, peresa in kup aktov.

ZME·NJAVA Imate zmerom dosti dela, Budalo!BUDALO Tolik-kanj, vidijo, je opraviti, da ne vem, k-

kje mi glava stoji.ZME·NJAVA Verjamem, saj jaz sam skoraj na vsak drugi

teden pridem.BUDALO Oh, kaj oní! Njih se zve-eselim, kadar pride-

jo. Justiciale ‰e vendar k-kaj noter nese.


80

ZME·NJAVA Zastonj se maãke ‰vigajo.BUDALO Le kresíja, k-kresíja, ta je na‰ kriÏ. Naj spre-

mislijo, dvanajst pro-otokolov moram jazsam peljati. K-kdaj je bilo to sli‰ati? Îe dva-intrideset let sem in p-praxi, nismo imelidrugega p-protokola kakor tukaj — pokaÏena ãelo — in je ‰lo vse dobro.

ZME·NJAVA Protokol mora v glavi biti, drugo je vse niã.BUDALO S kmeti je pak celo ta velika te-eÏava. Da mu

le koliãkaj na kriÏem hodi, Ïe ga zlodej v k-kresíjo nese, Ïe vpije: »Pravica! Pra-vica!« —vãasi smo mu leskovo p-pravico po hrbtudali, pak je bilo!

ZME·NJAVA To je paã res. Kmet je prevzeten ratal.BUDALO Tolikanj je z njim opraviti, da jim ne morem

povedati. In vse to zastonj, naj premislijo,za-astonj!

ZME·NJAVA Uh, osli!BUDALO Zdaj nam hoãejo celo ‰-‰olo napraviti. Ne

vem, al bi se ã-ãlovek smejal al bi se jezil.ZME·NJAVA Traparíje! Kaj si ljudje zmislijo!BUDALO Oh, smo jim Ïe dali zastopiti. Ne bo ‰ole,

tako gvi‰no, kakor sem jaz Bu-Budalo, da bise kresíja na glavo postavila. Pak s-saj jekmet sam noãe, to je ‰e dobro!


81

ZME·NJAVA Na hvali, da je kmet neumen; sicer bi bilana‰a reã pri kraju.

DEVETI NASTOP

Budalo, Zme‰njava, ÎuÏek

ÎUÎEK Je Ïe vse pripravljeno?BUDALO J-je Ïe.ÎUÎEK Baron bo kmalu tukaj. Hoãe danes zraven

biti. K Zme‰njavi. Gospod Zme‰njava, naj mi‰e kaj povedó o moji stari. Je zdrava, trdna?

ZME·NJAVA Oh trdna; redi se grozno, kaj menijo.ÎUÎEK Je bila zmerom na to debelej‰o plat.ZME·NJAVA To me prav veseli, da jo poznajo.ÎUÎEK Tako dobro kakor njih, ãe ne bolj. O trijácih

je bilo ravno trideset let, da sva na Gobovemgradu vkup sluÏila, jaz za ‰ribarja in ona zahi‰no. Med nami rekoã, jaz bi jo rad pre-skrbljeno videl.

ZME·NJAVA Saj je zdaj lahko, kakor smo Ïe govorili. Ma-tiãek jo mora vzeti.

ÎUÎEK Baron mi je tudi zastopiti dal. Tiho, ravnoprihaja!


82

DESETI NASTOP

Baron, ÎuÏek, Zme‰njava, Budalo, rihtni hlapecBaron se usede; zraven njega na desni platiÎuÏek, na levi Budalo. Zme‰njava stoji na

strani, doli pri vratih rihtni hlapec.

ÎUÎEK Berite, Budalo!BUDALO Po vrsti?BARON Le od kraja, le od kraja!BUDALO bere pismo: »An das löbliche O-Ortsgericht

der Herrschaft Haberburg — Jurij K-Kopri-va, im Dorfe Globoko sesshaft ge-ewesenerUnterthan — contra Matija Z-Zatilnik we-gen Vergütung der Meliora-azionen.«

ÎUÎEK Jim bom zapopadek te toÏbe v kratkem raz-loÏil, va‰a gnada. Rajnki AnÏe Kopriva, oãaJurijev, je zapustil mitensko zemljo, zraven‰e sedem otrok. Jurij, najstarej‰i med njimi,ni mogel za kup zglihati. Zemlja je tedajgruntni gosposki nazaj padla in je bila pot-lej prodana Matiju Zatilniku za devetin‰est-deset rajni‰. Zdaj Jurij Kopriva naprej prine-se, da je njegov oãa AnÏe namesto starelesene kajÏe novo hi‰o gor postavil in zem-ljo za sto in trideset rajni‰ pobolj‰al. On pra-


83

vi tedaj, da je Matija Zatilnik dolÏan ta de-nar njemu nazaj povrniti.

BARON Tega bi jaz moral povrniti. Zakaj zemlja jemeni nazaj padla, jaz sem jo Zatilniku pro-dal — s hi‰o vred.

ÎUÎEK Kaj ‰e! Kdor na mojem gruntu zida, menizida. KajÏa je stala Ïe sto in dvajset let; pakbi jo bil ‰e on pustil. Da se tej réãi konec sto-ri, se Jurij Kopriva najprviã v Ïold dá; drugiotroci si bodo Ïe po svetu kruha iskali. Tukajzunaj se jokajo. âe hoãejo, va‰a gnada, jihpustim noter priti.

BARON Ni treba. Pak jutri — pojutri‰njem — al pakdanes teden — Ta toÏba se drug dan naprejvzame. Otrokom se jesti dá in naj potlej do-mov gredó.

ÎUÎEK glasno hlapcu: Jurij Kopriva in Matija Zatil-nik imata danes teden priti. Na stran. Jurijane pústi iz grada, me zastopi‰?

MARKA gre in ãez ãas spet nazaj pride.BARON Le naprej, le naprej!BUDALO bere druga pismo: »An das löbliche Ge-ericht

&c. &c. Andre Zakrilovec contra den Ein-nemmer zu Babja dolina wegen wi-ider-rechtlicher Abnamme —«

BARON To ne sli‰i k meni. Le naprej!


84

BUDALO bere spet nekaj drugega: »An Seine Hochfrei-herrliche G-Gnaden &c. Marija S-Smrekari-ca, Beschlüsserinn zu Schwammburg, cont-ra N. N., vulgo Matiãek, Gärtner, re-espec-tive Hausmeister bei hochgedacht Seinerfreiheerrlichen Gnaden, in puncto m-mutui& promissi matrimonii.«

ÎUÎEK k Marku: Matiãek naj pride!MARKA gre ven in spet pride.ZME·NJAVA naprej stopi.

ENAJSTI NASTOP

Matiãek, poprej‰nji

BUDALO pi‰e: »Contra N. N.« Tvoje ime?MATIâEK Matiãek.BUDALO Priimek?MATIâEK Ga nimam, sem ga zgubil.ÎUÎEK Kako se tvoj oãa imenuje?MATIâEK Naj mi povedó, kdo je moj oãa?ÎUÎEK O le tiho, ga bomo Ïe na‰li. Tedaj »contra N.

N., vulgo Matiãek —«BUDALO pi‰e.


85

ÎUÎEK »Den Einspruch der obbenannten MariaSmrekarica wider die Heirath des eröftertenMatiãek N. N. betrefend«. Zme‰njava, najnaprej stopijo! Ta gospod bodo za Smreka-rico besédili; Matiãek se bo pak sam odgo-varjal.

MATIâEK Jaz sam, ja. Znam jezik brusiti kakor kakdoktor. Svoje denarce bom lahko tako za-pravil, mi ne bo nikoli treba teh pijavk naje-mati.

ÎUÎEK Tiho! — Gospod Zme‰njava, naj oní nar-prviã njegov revêrz dol berejo.

ZME·NJAVA bere: »Jaz, spodaj podpisani —« âastitljivagospóska! Jaz sicer vem, da se pravica ponovih postavah ne sme drugaãi kakor ponem‰ko iskati.

MATIâEK âe je po kranjsko ne najdem, ji bom moralÏviÏgati. Zakaj nem‰ko ne znam prav.

ÎUÎEK Tiho bodi!ZME·NJAVA Ker je pak le-ta revêrz mojega zóprnika po

kranjsko gor postavljen, tak prosim za dis-penzacion pro hoc casu, da ga bom tudi pokranjsko dol bral.

BARON Îe dobro, Ïe dobro!MATIâEK Tak moj revêrz po novih postavah morebiti

ne velja —


86

ÎUÎEK Tiho bodi! K Zme‰njavi. Naj berejo!ZME·NJAVA bere: »Jaz, spodaj podpisani, spoznam, da

mi je moja ljubezniva deklica Marija Smrek-arica, kljúãarica na Gobovem gradu, dvestogotovih kron na‰tela; in obljubim iz hvaleÏ-nosti, da jo bom vzel in tudi te denarje, ka-dar bo hotela, nazaj povrnil. Matiãek N. N.«Jaz pravim, da je Matiãek dolÏan svojo obl-jubo drÏati, to je, Marijo Smrekarico vzeti indenarje, katere je prejel, nazaj povrniti.âastitijivi, visokovredni, imenitni gospodje!— ·e nikdar ni bila toÏba enake imenitnostinjih sodbi podvrÏena! — In za Jakobom vstarem testamentu, kateri je sedem let zasvojo nevesto sluÏil —

BARON mu v beseda pade: Preden dalej gremo — KMatiãku: Al spozna‰ ti svoj revêrz?

ÎUÎEK Zdaj govôri, jeziãnik!MATIâEK Ko bi jaz jeziãnik bil, kakor pravijo, bi nar-

prviã rekel, da le-ta podpis Matiãek N. N.nobene zaveze v sebi nima. Zakaj ãlovekbrez imena ne more niã obljubiti, niã podpi-sati, niã dolÏan biti. Ampak jaz sem po‰tenmoÏ; moja vest mi je ljub‰i kakor dvestokron. Jaz tedaj spoznam svoj dolg in tarevêrz. Le samo to prosim zamérkati, ãastit-


87

ljiva gospóska, da ga gospod Zme‰njavaprav brali niso. V mojem revêrzu ne stoji:»jaz obljubim, da jo bom vzel,« ampak tako:»jaz obljubim, da jih bom vzel,« to se reãe,d e n a r j e . To je velik razloãek.

BARON Kako stoji noter, j o ali j i h ?ZME·NJAVA Jaz pravim: j o .MATIâEK Jaz pravim: j i h .ÎUÎEK Naj pokaÏejo, Zme‰njava! Bere. E-e-e — de-

klica e-e — gotovih — e-e-e — ha in oblju-bim iz hvaleÏnosti, da jo — jih — jo — jih —Ni mogoãe brati — je ena svinja gori.

BUDALO Ena s-svinja?ZME·NJAVA Dato non concesso. Naj bo tedaj j i h . Viso-

ko uãeni gospodje! Oní bodo lahko zastopi-li, da se je tukaj Matiãek al nala‰ã al zaresprepisal. Zakaj ni mu bilo treba obljubiti, dabo denarje vzel, katere mu je na‰tela, za ka-tere je prosil —

MATIâEK Katere mi je vrinila — ona je vedela, da sopri meni dobro naloÏeni. In potem — ko bibil jaz obljubil njo vzeti, bi mi ne bilo trebaobljubiti, da ji bom denarje povrnil.

ZME·NJAVA Iz hvaleÏnosti, tako stoji v revêrzu: »in ob-ljubim iz hvaleÏnosti«.

BARON k ÎuÏku: Kako bomo to razloãili?


88

ÎUÎEK k baronu: Na prisego ga Ïenímo!BARON V revêrzu stoji, da je obljubil prejeti denar

povrniti, kadar bo ona hotela. On ga moratedaj danes povrniti, al pak naj jo vzame. KÎuÏku. Bomo videli, kako bo piskal; saj nimacvenka.

MATIâEK »Kadar bo ona hotela«, naj dobro preudari-jo te besede, va‰a gnada; o gospóski niã zra-ven ne stoji; to oblast, meni ãas ali dan na-prej pisati, kdaj sem jaz dolÏan denarje po-vrniti, je ona sama sebi prihranila. Postavimpak, da bi jih tudi ‰e danes povrniti dolÏanbil in da bi jih vendar ne povrnil, tak je ‰edruga klánfica zraven, da je ne morem vze-ti.

ZME·NJAVA Kaj za ena klánfica? Ti si obljubil, tedaj mo-ra‰.

MATIâEK Poãasi! — Nisem mogel obljubiti; tedaj nesmem.

ÎUÎEK Zakaj ne?MATIâEK Zavoljo mojih imenitnih star‰ev!BARON Imenitnih star‰ev, kurbe sin!MATIâEK Ne morem se zavreãi, dokler moji star‰i ne

privolé.ZME·NJAVA Kdo so tvoji star‰i? Povej jih, imenuj jih!


89

MATIâEK Naj malo potrpé, gospod Ïlahtni; jih bomskoraj na‰el, saj jih Ïe sedemnajst let i‰ãem.

ÎUÎEK ·entani tat! Na cesti je bil najden.MATIâEK Zgubljen, gospod Ïlahtni, in ukraden sem

bil, ãe hoãejo vedeti.BARON Zgubljen in ukraden?MATIâEK Ne drugaãi, va‰a gnada! — Na meni je veli-

ko leÏeãe, sicer bi me nobeden ne bil ukra-del — in to znamenje na mojih rokah — Ho-ãe desno roko sleãi.

ÎUÎEK hitro: KriÏãek na desni roki?MATIâEK Kako pak oní vedo?ÎUÎEK Bog z nami! On je! On je!BARON Kdo?ÎUÎEK Moj Jurãek!MATIâEK Znabiti; cigani so me za Matiãka imenovali.ÎUÎEK Si bil od ciganov ukraden?MATIâEK ‰temáno: Blizu nekega gradu! — Gospod Îu-

Ïek, naj me moji Ïlahti nazaj dajo; za mernikpetic jim dober stojim.

ÎUÎEK Sram me je! — Pak kaj bom tajil? — Naturaje premagala! — Jurãek! Jurãek! — Ti tvojesrce niã ne pove?

MATIâEK Niã!ÎUÎEK Tak objemi ga! Pritisni ga na svoje prsi!MATIâEK Kóga?


90

ÎUÎEK Svojega oãeta. Ga objame.MATIâEK Ïalosten: O jej! O jej! — In moja mati?ÎUÎEK Ravno ona!MATIâEK Kdo?ÎUÎEK Smrekarica.BARON Njegova mati?BUDALO Ta-ak je ne bo vzel.

DVANAJSTI NASTOP

NeÏka, poprej‰nji

NEÎKA priteãe z mo‰njo denarjev: Ne bo je vzel; tu-kaj so denarji! Gnádljiva gospa so mi jih zadoto dali; jaz plaãam Smrekarico.

BARON na stran: Da bi zlodej ‰e gnádljivo gospo —Gre.

TRINAJSTI NASTOP

Poprej‰nji, razen barona

MATIâEK NeÏka, le ohrani svoje denarje!ÎUÎEK ·e ta revêrz zraven. Ji dá Matiãkov revêrz. S

ãasom bo veã, ãe Bog dá.


91

NEÎKA Tak jo vzame‰, nehvaleÏnik?MATIâEK Vzamem jo — za svojo mamko. To so moj

oãa! PokaÏe na ÎuÏka.NEÎKA Al je mogoãe?ÎUÎEK Ja, NeÏka, vse se je preobrnilo. To je moj

Jurãek, poglej ga, sad moje prve ljubezni.MATIâEK Matiãek bom tudi zanaprej. To ime je bolj

okroglo, sem ga bolj navajen.ÎUÎEK Kakor hoãe‰, Jurãek ali Matiãek. Al sin mo-

jega srca, veselje mojih starih dni bo‰. Dostidolgo sem molãal, me je sram bilo, sem ta-jil svoj obãutek. O natura, zdaj si premaga-la!

MATIâEK ·e svoje dni se nisem jokal; zdaj mi solze pocurkih ven silijo. Tepec, al te bo sram? — Toveselje, katero jaz ãutim, se ne ãuti dvakratv Ïivlje

ali Matiãek se Ïeni - Cloverleaf-mallcloverleaf-mall.com/knjige/ta_veseli_dan_linhart.pdf · TA...

Documents

Transcript of ali Matiãek se Ïeni - Cloverleaf-mallcloverleaf-mall.com/knjige/ta_veseli_dan_linhart.pdf · TA...