АРХЕОАСТРОНОМСКА АНАЛИЗА НА...

13
Ѓоре Ценев АРХЕОАСТРОНОМСКА АНАЛИЗА НА ЛОКАЛИТЕТОТ КОКИНО ABSTRACT In 2002, archaeologist, Jovica Stankovski, found archeological site with huge amount of terracotta, near to the village Kokino, dating from Bronze Age, or from 1300 – 1500 B.C. With more in depth analyze of the site it was discovered that the site has many other contests and characteristics. Site is on two levels like a scales , immediately above the mountain pick, 1013 meters above see level. On the lower platform stone seats (thrones) are dominant and they are set in such a way so that a person sitting on them could see the upper platform in front, which from his point at that moment represents east horizon. During these two years many archeoastronomic analyzes on the site has been done according to the rules and principles of Gerald Hawkins. It was shown that naturally set vertical rocks and fissures on specifically determined places there are markers for marking Sun and Moon’s positions. Also it was shown that there are three specially designed places for observation of the celestial objects out of which two were used in days when special rituals were preformed, and the third position is central one. From there you can see all makers and follow the movement of the Sun and Moon during whole year. From there this archeological site has all characteristics of an old observatory and gained its name as Megalithic Observatory Kokino. In this observatory found markers point on summer and winter solstice and spring and autumn equinox. Also it can be seen that on both sides of the solstice markers, there are markers for establishing Moons’ positions. Markers are crafted on such a way that for example in days when special ritual were performer( harvest rituals for example) Sun was filing narrow space of the marker and special ray lighted the man sitting on only one of the thrones, which of course had special meaning. According to the positions of the markers that are used for Sun marking, especially in solstice days, it was calculated that this observatory dates from 1800 B.C. Voved Vo izminatite nekolku decenii pove}e eminentni astronomi i fizi~ari se vklu~ija vo analizite na arheolo{kite lokaliteti. So merewata i teoriskite presmetki se poka`a deka mnogu objekti izgradeni vo minatoto, kako i golem broj specifi~no postaveni markeri vo nivnata okolina imale za cel da gi obele`at poziciite na nebesnite tela kako {to se Sonceto, Mese~inata, planetite i yvezdite. So toa se dobi eden fond na sistematizirani znaewa koi ja definiraa arheoastronomijata kako posebna nau~na disciplina. Denes sosem e jasno deka sledeweto na dvi`eweto na nebesnite tela bila redovna praksa vo sekoja stara civilizacija, a obele`anite pozicii na nebesnite tela vo tekot na godinata go definirale vremeto za izveduvawe na religioznite obredi, no imale i ~isto prakti~na primena vo organizacija na op{testveniot `ivot i izvedbata na zemjodelskite i sto~arski raboti. Vo dosega{nata praksa se poka`a deka na pove}e stotici lokaliteti {irum svetot se vr{ele nabquduvawa na dvi`eweto na nebesnite tela. Zatoa se nametna potrebata od unificirani istra`uvawa i klasifikacija na lokalitetite. Vo 1979 godina poznatiot fizi~ar i astronom Xerald Hokins predlo`i {est pravila vo arheoastronomskata analiza na lokalitetite (Sl.1).

Transcript of АРХЕОАСТРОНОМСКА АНАЛИЗА НА...

Ѓоре Ценев АРХЕОАСТРОНОМСКА АНАЛИЗА НА ЛОКАЛИТЕТОТ КОКИНО

ABSTRACT

In 2002, archaeologist, Jovica Stankovski, found archeological site with huge amount of terracotta, near to the village Kokino, dating from Bronze Age, or from 1300 – 1500 B.C. With more in depth analyze of the site it was discovered that the site has many other contests and characteristics. Site is on two levels like a scales , immediately above the mountain pick, 1013 meters above see level. On the lower platform stone seats (thrones) are dominant and they are set in such a way so that a person sitting on them could see the upper platform in front, which from his point at that moment represents east horizon. During these two years many archeoastronomic analyzes on the site has been done according to the rules and principles of Gerald Hawkins. It was shown that naturally set vertical rocks and fissures on specifically determined places there are markers for marking Sun and Moon’s positions. Also it was shown that there are three specially designed places for observation of the celestial objects out of which two were used in days when special rituals were preformed, and the third position is central one. From there you can see all makers and follow the movement of the Sun and Moon during whole year. From there this archeological site has all characteristics of an old observatory and gained its name as Megalithic Observatory Kokino. In this observatory found markers point on summer and winter solstice and spring and autumn equinox. Also it can be seen that on both sides of the solstice markers, there are markers for establishing Moons’ positions. Markers are crafted on such a way that for example in days when special ritual were performer( harvest rituals for example) Sun was filing narrow space of the marker and special ray lighted the man sitting on only one of the thrones, which of course had special meaning. According to the positions of the markers that are used for Sun marking, especially in solstice days, it was calculated that this observatory dates from 1800 B.C. Voved Vo izminatite nekolku decenii pove}e eminentni astronomi i fizi~ari se vklu~ija vo analizite na arheolo{kite lokaliteti. So merewata i teoriskite presmetki se poka`a deka mnogu objekti izgradeni vo minatoto, kako i golem broj specifi~no postaveni markeri vo nivnata okolina imale za cel da gi obele`at poziciite na nebesnite tela kako {to se Sonceto, Mese~inata, planetite i yvezdite. So toa se dobi eden fond na sistematizirani znaewa koi ja definiraa arheoastronomijata kako posebna nau~na disciplina. Denes sosem e jasno deka sledeweto na dvi`eweto na nebesnite tela bila redovna praksa vo sekoja stara civilizacija, a obele`anite pozicii na nebesnite tela vo tekot na godinata go definirale vremeto za izveduvawe na religioznite obredi, no imale i ~isto prakti~na primena vo organizacija na op{testveniot `ivot i izvedbata na zemjodelskite i sto~arski raboti. Vo dosega{nata praksa se poka`a deka na pove}e stotici lokaliteti {irum svetot se vr{ele nabquduvawa na dvi`eweto na nebesnite tela. Zatoa se nametna potrebata od unificirani istra`uvawa i klasifikacija na lokalitetite. Vo 1979 godina poznatiot fizi~ar i astronom Xerald Hokins predlo`i {est pravila vo arheoastronomskata analiza na lokalitetite (Sl.1).

Tie pravila se: 1. Soglasnost na astronomskite i arheolo{kite podatoci (Astro-date fits archaelogy); 2. ^ove~ka intervencija na markerite (Markers are anthropic); 3. Homogenost na markerite (Markers are homogeneous); 4. Homogenost na astronomskite metodi (Astro-pattern is homogeneous); 5. Analiza na site nasoki (All alignments are considered); 6. Preciznost na nasokite (Alignments are accurate). Hokins istovremeno nudi i bodovna skala za sekoe pravilo, a spored dobienite bodovi se odreduva i arheoastronomskoto zna~ewe na lokalitetite. So primena na ovie pravila mo`e da se poka`e deka golem broj arheolo{ki lokaliteti imaat markeri samo za nekolku pozicii na Sonceto ili Mese~inata, {to uka`uva deka tie naj~esto bile svetili{ta vo koi se izveduvale obredi povrzani so ovie nebesni tela. No tie lokaliteti go nemaat zna~eweto na edna prastara opservatorija. Spored pravilata na Hokins za da eden lokalitet go ima zna~eweto na stara opservatorija, mora da postajat markeri za obele`uvawe na site karakteristi~ni to~ki pri izgrevawe ili zao|awe, ili pak i dvata slu~ai na izgrevawe i zao|awe na Sonceto i Mese~inata (Sl. 2).

Minimalniot broj na ovie markeri e sedum, a na lokalitetot mora da postoi centralna to~ka od koi se gledaat site markeri. Trite markeri koi se odnesuvaat na obele`uvawe na dvi`eweto na Sonceto treba da gi poka`uvaat to~kite na proletnata i esenska ramnodenica, letnata dolgodenica i zimskata kratkodenica. ^etiri od markerite treba da gi obele`uvaat karakteristi~nite to~ki vo dvi`eweto na Mese~inata od koi dva markeri treba da gi ozna~uvaat to~kite na letnata minimalna i maksimalna deklinacija, a dvata preostanati to~kite na minimalna i maksimalna deklinacija vo zima. Posebno zna~ewe vo analizata na lokalitetite imaat markerite koi gi ozna~uvaat poziciite na Mese~inata, zatoa {to treba da pominat najmalku 18,6 godini za da se ozna~at site tie to~ki na horizontot. Toa e dokaz deka na toj lokalitet dolgo vreme kontinuirano se izveduvale nabquduvawa na nebesnite tela, pred se Sonceto i Mese~inata, {to e bazi~na karaktersitika na sekoja opservatorija.

Merewa i rezultati Megalitskata opservatorija Kokino se nao|a vo severoisto~na Makedonija vo blizina na seloto Kokino, a vedna{ pod planinskiot vrv Tati~ev Kamen (Sl. 3).

Geografskite koordinati na lokalitetot se: geografska {irina φ = 420 15’ 47” i geografska

dol`ina λ = 210 57’ 32”. Gledano od dale~ina ne mo`e da se prepoznae strukturata na lokalitetot, no ako se pogledne od samiot planinski vrv, toga{ vo nasokata kon zapad se gleda celiot lokalitet so site negovi sodr`ini. Celiot kompleks se sostoi od dve sklaesto postaveni platoa me|usebno oddeleni so posebno obrabotena tran{ea (Sl. 4).

Na gornoto plato dominira eden prirodeno zagraden prostor vo oblik na prostorija kade se najdeni i golemi koli~estva na keramika od bronzeniot period. Nad ovaa prostorija se izdiga markerot koj ja ozna~uval to~kata na izgrevawe na Sonceto vo sredinata na letoto koga verojatno vo prostorijata i na dolnoto plato se izveduvale obredi povrzani so `etvata. Za toa zboruvaat i golemiot broj na ra~ni melnici za `ito koi se pronajdeni vo prostorijata.

Tran{eata e posebno izraboten presek vo karpite koi ja zagraduvaat prostorijata. Gledano od prostorijata desniot rab na tran{eata taka e izraboten da ovozmo`i son~eviot zrak od markerot nad prostorijata da padne to~no na eden od prestolite koi se nao|aat na dolnoto

plato. Leviot rab na tran{eata isto taka posebno e obraboten pri {to na vrvot e izdlabena polukru`na forma i toa e marker so koj se ozna~uvala pozicijata na Sonceto vo denot na letnata dolgodenica.

Na dolnata platforma na linijata sever - jug lesno mo`at da se prepoznaat tri lokacii na koi lu|eto koi sedele ili stoele i bile svrteni kon isto~niot horizont. Na dolnoto plato dominiraat prestolite (Sl. 5).

Toa e kompleks od ~etiri kameni sedi{ta od koi prvoto imalo posebno zna~ewe. ^ovekot

koj sedel na nego imal posebna privilegija zatoa {to na obrdniot den son~evata svetlina pri izgrevot na Sonceto vo oblik na zrak go osvetluvala samo nego. Nekolku metri ju`no od prestolite se nao|a posebno obraboteno mesto za nabquduvawe vo stoe~ka polo`ba (Sl. 6).

Od ova mesto se gledaat nekolku markeri na opservatorijata osobeno dobro se gleda

markerot na yvezdenoto jato Plejadi, no natamo{nite analizi }e poka`at koja bila negovata vistinska uloga.

Najju`no od prestolite se nao|a centralnata pozicija za nabquduvawe na opservatorijata (Sl. 7).

Spored site belezi na terenot mestoto e o{teteno pri nekoj silen zemjotres, no sepak

lesno se prepoznava. ^ovekot koj stoel na ovaa pozicija gi gledal site markeri so koi bile obele`ani poziciite na izgrevawe na Sonceto i Mese~inata vo site karakteristi~ni denovi vo godinata.

Ako ~ovek zastane na centralnata pozicija na opservatorijata i pogledne na isto~niot horizont na prv pogled }e vidi vistinska “{uma od markeri” (Sl. 8).

No so povnimatelno nabquduvawe }e zabele`i deka vo to~no opredeleni nasoki ima obraboteno posebni markeri koi lesno se prepoznavaat (Sl. 9-12).

Слика 9.

Слика 10.

Слика 11.

Слика 12. Zatoa se pristapi kon precizno merewe na horizontskite koordinati na markerite i

mestata na nabquduvawe (Sl. 13).

Za merewata se koriste{e instrumentot distomat Lica TCR 307 so laser koj ovozmo`i

mnogu precizni merewa na oddale~enosta, visinata i horizontskite koordinati. Vo presmetkata na horizontskite koordinati na markerite vo predvid be{e zemena i vrednosta na refrakcijata vo soglasnost so visinata na markerot.

Po opredeluvaweto na horizontskite koordinati na markerite so primena na poznatite formuli za premin od horizontski vo ekvatorski koordinaten sistem se presmetaa deklinasciite na telata koi se gledale na markerite. Za podobra ilustracija na nastanite koi se slu~uvale vo minatoto napravivme i nekolku fotografii na Sonceto i Mese~inata vo to~no opredelenite denovi koga tie izgrevaat to~no nad markerite.

Vo arheoastronomskata analiza osobeno zna~ajni se koordinatite na markerite koi go ozna~uvaat Sonceto vo denovite na letniot i zimski solsticij. ]e go navedeme primerot na

markerot na letniot solsticij. Spored merewata horizontskite koordinati na markerot se: azimut A = 670 56’ 50” i visina h = 110 26’ 40”. Matemati~kite presmetki poka`uvaat deka vo 1800 VS vo denot na letniot solsticij Sonceto gi imalo slednite koordinati: azimut A = 670 57’

54” i visina h = 110 21’ 42” i deklinacija δ = 230 54’ 05”. Toa zna~i deka na denot na letniot solsticij vo 1800 VS Sonceto se nao|alo to~no na otvorot na markerot. Denes, 3800 godini

podocna, zaradi pojavata nare~ena precesija, deklinacijata na Sonceto se promenila i iznesuva δ = 230 26’ 20”. Od ovie pri~ini vo denot na letniot solsticij vo 2004 godina Sonceto gi ima{e slednite horizontski koordinati: azimut A = 670 54’ i visina h = 100 42’. Toa zna~i deka na denot na letniot solsticij 21 juni 2004 godina Sonceto }e izgree ponisko i polevo vo odnos na otvorot na markerot (Sl. 14).

Deka toa e taka, ubavo se gleda na fotografijata koja ja snimivme ovaa godina. Na sli~en na~in mo`e da se postapi i za ostanatite karakteristi~ni markeri za Sonceto i

Mese~inata. Kako ilustracija ovde }e gi prika`eme samo fotografijata na Sonceto koe se gleda vo ramkite na markerot so koj e ozna~en proletniot i esenski ekvinocij (Sl. 15)

, kako i fotografiite na Mese~inata vo denot na maksimalena deklinacija vo leto snimena

na 2 juli 2004 godina (Sl. 16 i17).

Fotografiite poka`uvaat mnogu dobra soglasnost na izgrevaweto na Sonceto i Mese~inata

na specifi~nite markeri so merewata i teoretskite presmetki. Mnogu dobra soglasnost na presmetkite i dvi`eweto na Sonceto ima i vo slu~ajot na

markerot koj se koristel vo denot koga verojatno se izveduvale rituali povrzani so `etvata (Sl.18).

Kako {to mo`e da se vidi na slednite fotografii, 28 dena po denot na letniot solsticij

Sonceto izgreva na ni{anot i so svojata svetlina koja kako svetlosen snop pominuva pokraj rabot na tran{eata go osvetluva ~ovekot koj sedel na eden od prestolite (Sl.19).

Toa najverojatno bil voda~ot na plemeto i toa zna~elo negovo soedinuvawe so Bogot -

Sonce. Site ovie markeri i karakteristi~ni pozicii za nabquduvawe na nebesnite tela se

prika`ani na prilo`eniot grafik (Sl. 20).

Vo analizata na dobienite rezultati se napravi i sporedba na koordinatite na markerite

za obele`uvawe na Sonceto i Mese~inata na Megalitskata opservatorija Kokino i koordinatite na soodvetnite markeri za poznatiot Stounhenx, objaveni od Xerlad Hokins vo spisanieto Nature vo 1963 godina (Sl. 21).

Mo`e da se vidi deka ima mo{ne dobra soglasnost na dobienite rezultati. Diskusija Vrz oznova na seto ova mo`e da se napravi procenka na arheoastronomskata vrednost na

lokalitetot vrz osnova na prvilata na Xerald Hokins. Na lokalitetot ima doak`ano prisustvo na lu|e vo dolg vremenski period. Arheolo{kite istra`uvawa koi detalno gi sproveduva arheologot Jovica Stankovski od Kumanovskiot Muzej otkrija golemi koli~estvo na keramika od bronzeniot period (Sl. 22),

kako i ~ove~ka intervencija vo izrabotkata na tran{eata, markerite i mestata za

nabquduvawe. Starosta na keramikata i interpretacijata na nejzinoto poteklo e vo dobra soglasnost so arheoastronomskoto datirawe na starosta na markerite.

Site markeri koi gi ozna~uvaat karakteristi~nite to~ki na izgrevawa na Sonceto i Mese~inata, no i na yvezdenoto jato Plejadi se izraboteni vo kamen i imaat mnogu zaedniki karakteristiki. Toa uka`uva na homogenost na markerite, {to e vo sogglasnost so tretoto pravilo na Hokins. Na lokalitetot se izvedoa site potrebni merewa, se primenija standardni astronomski metodi za presmetka i analiza i so golema preciznost se preispitaa site nasoki i karakteristi~ni to~ki vo dvi`eweto na Sonceto i Mese~inata. Se doka`a deka na lokalitetot se obele`eni site karakteristi~ni to~ii na izgrevawe na Sonceto i Mese~inata i ima centralna to~ka za nabquduvawe. Gradbata na markerite poka`uva isto vreme, a nivnata orientacija e so preciznost od samo nekolku aglovi minuti, {to e preciznost na ~ovekovoto oko. Seto toa e vo soglasnost so ostanatite pravila na Hokins, {to uka`uva deka lokalitetot gi ima site karakteristiki i vrednost na edna prastara opservatorija.

Zaklu~oci i predlozi Megalitskata opservatorija Kokino e prv otkrien lokalitet od vakov vid vo Makedonija.

Dolgoto vreme na postoewe i upotreba uka`uva na faktot deka opservatorijata imala golemo zna~ewe vo `ivotot na lu|eto vo periodot od 1800 do 1300 VS. Spored site analizi opservatorijata pred s# se koristela za merewe na vremeto so {to se diktirala dinamikata na religoznite obi~ai, no i organizacijata na zemjodelskite i sto~arski raboti.

Vakvite lokaliteti ne mo`at da bidat osamnei, tuku tie imaat regionalno zna~ewe, verojatno vo krugot na opti~kata vidlivost od triesetina kilometri. Zatoa smetam deka vo site pogolemi regioni na Balkanskiot poluostrov vo koi ima doka`ano prisustvo na sli~na civilizacija od ovoj vremenski period, treba da ima po eden lokalitet na koj se vr{ele nabquduvawa na dvi`eweto na nebesnite tela i markirawe na nivnite pozicii na horizontot. Otkrivaweto na vakvite lokaliteti }e dade golem pridones vo razbiraweto na organizacijata na `ivotot na lu|eto i nivniot odnos kon svetot okolu sebe vo vremeto me|u 2000 i 1300 VS. Vakvite lokaliteti verojatno }e poka`at i nekoi zaedni~ki karakteristiki i so lokalitetite vo celiot Mediteran, {to }e pridonese za zapoznavawe na megalitskata kultura vo ovoj region kako eden od svetskite kolevki na civilizacijata.

LITERATURA 1. Gerald S. Hawkins “Stonehenge decoded” Nature vol. 200, 1963 p.306 – 307 2. Robert Pollock “Prehistoric Observatories in Scotland” A Web Guidebook 1997-2001 p.28 – 29 3. Leah Allbert, Violeta Flores, Sarah Gerber, Chris McGurn “Archeoastronomy in the British

Isles” A Web Guidebook 2002 p.1-2 4. Jovica Stankovski “Three megalithic monuments in the region of Kumanovo” Pyraichmes vol. 2

p.229

5. James Q. Jacobs “Archaeogeodesy a key to prehistory” A Web Guidebook 1992 – 2001 p.12 – 13

6. Gjore Cenev “Megalithic Observatory in Kokino” Museum Herald of National Museum Kumanovo vol. 7-9, 2002 p.49 – 68. (in Macedonian)

7.