ROK LXVII ^ISLO 47 (3448) NOVI SAD, 25. NOVEMBER 2011. ROKU CENA 30 DINARI

GLASN<K PO RUSKI

www.ruskeslovo.com

Vnoci medzi sobotu i nwdzelx, najviroytnwj{e vecejosobi rozvalwli dzveri do dvora, a potim i glavni uhodnidzveri do Grekokatol<ckej cerkvi Vozneseny Gospodnqogou centre Srimskej Mitrovici i napraveli velqki vanda-lizem.

Yk gvarel paroh u Mitrovici o. Zinovij Vovk, guli}a-nom motiv nw bul penw`, bo go nw ru{ali, alw poprevraca-li kvece, karscel< i lavki i spri~inwli drugi nw{or, awden velqki ~erep z oleandrom vinwsli na ul<cu. Na |e-sce, yk dodal o. Vovk, guli}anw nw uhodzeli do oltaru, tak`e najsvyt{e mesto u cerkvi i relikvi< nw ru{ali.

Policiy zoz Srimskej Mitrovici vi{la na mesto zbu-vany, htore, yk gvarel paroh Vovk, obezpe~ovala do samogo

po~atku Slu`bi Bo`ej, vnwdzelx na 10 godzin. Tota nwmi-la pod<y barz znwmirela virnih grekokatol<koh u Srim-skej Mitrovici, a z okremnim soob|enqom {e ogla{el i~len Nacionalnogo sovitu Rusnacoh i koordinator Pod-ru~nej kancelari< NS u Srimskej Mitrovici MiroslavBesermen<. Von gvari `e rusku cerkvu obivax skoro ka`didrugi rok, a najo{trej{e osudzuw i tot napad, co pred-stavy povredzovanw najsvyt{ih virskih ~uvstvoh Rusna-coh i drugih pripadn<koh grekokatol<ckej viri, ta ohranuvimaga i od ~oln<koh ruskej zawdn<ci.

Zoz soob|enqom {e ogla{ela i Policijna upravaSrimska Mitrovica, u htorim navodzi `e Osnovnomuyvnomu tu`itelqstvu podnw{e vinovnu priyvu procivnwpoznatih osoboh, pre vinovne d<lo zn<|ovany i o~kodo-vany cudzih stvaroh. Yk gvarene, policiy prebera potreb-ni miri na identifikovanx osoboh htori zrobeli totovinovne d<lo. mioHALsandar ^o-tri~

ETA KOVA^ SPRED KLUBU

@ENOH “HERA”

DOM KULTURI MEDZIZLATNIMA ANSAMBLAMI

Od stredi, 23. novembra, od 6 godzinrano, u Fabriki “ABC Fud” u RuskimKeresture po~al }eneralni {trajk. Po-ne`e robotn<ki predlo`eli dinamikuviplacovany placoh i drugih dlustvoh,a vlasn<ca i rukovodstvo Fabriki zmarz-nutej `elwnyvi to nw prilapeli – pre-gla{eni {trajk.

Pregvarki [trajkackogo odboru irukovodstva o dinamiki viplacovanyzarobkoh stawmno, do~asovo zanytim isezoncom, okon~eni pondzelok i vovto-rok, nw buli uspi{ni, tak `e stawmno ido~asovo zanyti robotn<ki viglasalistupanw do pred tim nayvenogo }eneral-nogo {trajku. [trajk urydovo priyve-ni do polici< i upravom dvoh sindika-toh htori d<lux u “ABC Fud”, a do Fa-briki stredu mala prisc i inspektor-ka za robotu i robotni odno{eny, ko-

trej {trajk ti` priyveni. Z vlasn<cui rukovoditelymi sektoroh u Fabriki,stredu po~ali i pregvarki o otrimo-vanx minimuma procesu roboti.

Robotn<ki od rukovodstva vimagax`e bi stawmno zanyti co skorej dosta-li placu za av}ust i rozliku za tri mi-nimalci. Sezonski robotn<ki `e bi coskorej dostali tri zaostati placi – oddecembra pre{logo, zaklx~no z febru-arom togo roku. Robotn<ki predkladax`e bi po 30. november stawmno zanytidostali placu za september i rozlikiod minimalcoh za per{i togoro~nitri me{aci, a sezonski robotn<ki pokonwc novembra `e bi dostali drugitri placi – od marca po maj. Predlo-`ene i `e bi sezonci za togoro~ni sep-tember, placu dostali do konca novem-bra, yk i `e bi buli viplaceni

dnqovn<ci kombajnerom i {oferom.[trajk budze tirvac pokly vimogi ro-botn<koh nw budu spolnwni.

Rukovodstvo predlo`elo {l<duxcudinamiku viplacovany – stawmnozanyti bi teraz dostali placu za av}usti rozliku od minimalcoh za pre{lo-ro~ni oktober, a sezonski robotn<kiplacu za pre{loro~ni december, yk i`e bi bula viplacena wdna ~ascdnqovn<coh; najpoznwj{e po 10. decem-ber, stawmno zanytim bi bula viplace-na placa za september i rozlika od mi-nimalcu za pre{loro~ni november, asezoncom placa za ynuar, yk i druga~asc dnqovn<coh do togo datuma. Sprampredlo`enej dinamiki rukovodstva,oktoberska placa bi stawmno zanytimbula viplacena a` posle 15 ynuaraiducogo roku. M. Zazulyk

PAPRI]ARE ZLO@NI I VITIRVALI

U KERESTURSKEJ “ABC FUD”

OD STREDI ]ENERALNI [TRAJK ZANYTIH

Posle pejcoh dnqoh i {tiroh nocoh, piytok, 18. no-vembra, kolo godzini popoladnx, papri}are odbloki-rovali uhod do Kompani> “ABC fud”, odnosno Fabrikizmarznutej `elwnyvi u Ruskim Keresture – z vek{in-sku vlasn>cu Violetu [ule>~ i rukovodstvom Fabri-

ki, poscigli sporozumenw o dinamiki viplacovany zapapri}u, kotru od av}usta pridavali do Hladzalqn>.

Ked {e sporozumenw nw budze po~itovac – papri}areporihtani oznova blokirovac “ABC fud”.

M. Z.

Fot

o: M

. Zaz

ulyk

VANDALIZEM U GREKOKATOL<CKEJCERKVI U SRIMSKEJ MITROVICI

POVREDZOVANWNAJSVYT[IH

VIRSKIH ^UVSTVOH

Vl. D>. i M. Z.

NAYVINAYVI

BOK 9.

NA\IVCE NA[ SAJT!

BOK 13.

TI@NQOVN<K 25. NOVEMBER 2011.2

POROBME DACOZA SEBE I SVO<HKoncom 2008. roku pri{ol som do Novogo Sadu na studi< i

nwodluga som odlu~el na|ivic prostori< “Ruskogo slova”, pred-stavic {e i ponuknuc vlasni sposobnosci na dobro ruskej kul-turi i ruskej zawdn<ci voob|e. Relativno lwgko som prevozi{olfakt `e prihodzim zoz mesta u htorim ruska zawdn<ca na samihmar}inoh i fakt ̀ e som po tedi nw napisal an< pol boka na ruskimyziku. Koncom 2009. roku mi vihodzi per{i tekst u ~asopisu“Mak”, nwodluga potim i u ~asopisu “[vetlosc”. Na`alq, vipa-tra `e wst velqke ~islo mladih htori abo nw prepoznavax svojopotenciyli, abo wdnostavno nw scu wdnu ~asc tih potenciylohpodarovac svojomu narodu.

Mlade` pri Rusnacoh podzelwna. Tota dzel<dba nw vyzana zadzel<dbi htori u` deceniymi isnux pri Rusnacoh. MladiRusnaci {e dzely na aktivnih i pasivnih. Go~ osobnw poznamvel<h mladih htori dze~nw doprino{a rozvox ruskej kulturi,prez pisane slovo, {pivanku i drugi sposobi vira`ovany, mamupe~atok `e vel< mladi Rusnaci nw max dzeku buc aktivna ~ascruskej su~asnosci. Frapantni fakt `e vel< od tih mladihob~ekux u budu~nosci `ic od rusnactva. Tak mo` ~uc i dawd-nih studentoh rusinistiki htori medzi sobu be{edux po serb-ski, co naisce wden `alosni podatok. Taki mojo stanoviskadawdnim lxdzom mo`u vipatrac yk ekstremni, alw mi mu{ime

buc svidomi `e lwm mi odvi~atelqni za na{ yzik i na{ kul-turni skarb. Mi go mu{ime za~uvac i ked go sceme podzel<c zozdrugima narodami htori z nami ̀ ix u wdnej ~eranki medzi kul-turami htora najvek{a krasa Vojvodini u htorej `iwme i zahtoru `iwme.

^i za taki stan pri mladih vinovati “star{i”? Mo`em{lwbodno povesc `e gej, bo lxdze na ~olnih pozicijoh uruskej kulturi ~asto nw ukazux dostato~ni entuziyzem upricagovanx mladih. Na |esce, dawdni nwvistati i talantovanilxdze roby u ruskej kulturi i davax {ansu tvor~ej mlade`i`e bi <h talant bul predstaveni yvnosci. Ti` tak, va`ni faktorhtori doprino{i demotivaci< mladih predstavyx dzel<dbi izvadi u htorih Rusnaci traca dragocinu ener}ix i kapacitetihtori bi mogli buc vihasnovani za dalq{i rozvoj i modern-izacix na{ogo kulturnogo skarbu. Mi mu{ime isc u kro~aj z~asom i napravic zna~ni premenki, a za taki premenki nampotrebna kvalifikovana i motivovana mlade` htora ubudu~nosci formuw novu rusku intelektualnu elitu. Pravepreto, u` afirmovani lxdze u na{ih institucijoh bi trebalidac co vek{u potrimovku mladim, a` i tedi ked {e <hstanoviska drasti~no rozlikux. Mlade` mo`e buc okreme has-novita i za predstavynw na{ej tvor~osci, okreme tej htora {enw odno{i na d<ylnosc kulturno-umetn<ckih dru`tvoh htorisvox robotu u` predstavyx drugim prez svojo nastupi, a tudumam u per{im {ore na literaturu, htora ma velqki potenciyli u budu~nosci mo`e visc zoz relativno uzkih ramikoh ruskejliteraturi. Prave za taki podnyca potrebna ener}iy mladihhtora krem tvor~ej ~asci, mo`e obezpe~ic i promoci< novejruskej literaturnej, podobovej, muzi~nej i drugej tvor~osci.

Per{a mlade`ska or}anizaciy pri Rusnacoh osnovana uav}ustu 1927. roku, u Kocure. To bul Soxz ruskih {kolyroh(SR[), htori osnovani i d<jstvoval z velqku potrimovkuRuskogo narodnogo prosvitnogo dru`tva (RNPD), yk per{ej inajmasovnwj{ej or}anizaci< Rusnacoh u medzivojnovim peri-odze. Iducogo roku napoln< {e 85 roki od po~atku okremnogoor}anizovany mladih Rusnacoh. Nw{ka isnux zdru`eny htorior}anizux mladih pripadn<koh na{ej zawdn<ci, alw za{ lwmhibi velqka ~asc mladih lxdzoh htori godni dodatno zvek{ackvalitet isnuxcih zmistoh i ponuknuc dawdni novi zmisti.Nam potrebni novi ide< i novi iskustva htori unwsli do svowjor}anizaci< snovatelw Soxzu ruskih {kolyroh, a htori tedibuli studenti i {kolyre u Za}rebe, Travniku, Beo}radze,Insbruku, Lqvove i drugih mestoh. Prave preto {e nw {memeodrekac an< tih htori `ix u drugih `emoh, nasampredz uGorvatskej i Kanadi.

Lxbel bim ked bi {e z tim mo<m napisom otvorelo diskusixna poru{ani temi. N<}da som nw lxbel monolo}i i dumam `e {eri{eny prenahodza prez rozgvarku. Preto povoluwm {ickihmladih `e bi {e aktivovali i doprinwsli rozvox novogoruskogo intelektualnogo virazu. Bulo bi dobre ked bi co vecejmladih ukazali samoiniciytivu, a nagodi za samoiniciytivuwst. Ri`ni konkursi, povolanki, festivali, alw i tribini irobotn< ~ekax na mlade` htorej pri{ol ~as `e bi {e pre-budzela.

Mladi Rusnaci {e dzely na aktivnih i pasivnih. Go~ osobnw poznam vel<h mladih

htori dze~nw doprino{a rozvox ruskej kulturi,prez pisane slovo, {pivanku

i drugi sposobi vira`ovany, mam upe~atok `e vel< mladi Rusnaci nw max dzeku buc

aktivna ~asc ruskej su~asnosci

Pi{e: Sa{a Sabado{deadwing1989@live.com

Novinsko-vidavatelqnu ustanovu “Ruskeslovo” u Novim Sadze 16. novembra na|ivelpredstavn<k Re}ionu Bretany u FrancuzkejEmanuel Le Merlus.

U rozgvarki z direktorku Ustanovi MarticuTama{ i odvi~atelqnim redaktorom „Ruskogoslova” Dxrom Vinajom, Le Merlus gvarel `eBretonci u Francuzkej max velqo men{iprava yk men{ini u drugih evropskih `emoh.Yk gvarel, Bretonci svoj radio i novini maxlwm u glavnim gorodze re}ionu Pontivi, a{koli na svo<m yziku nw max. Za{ lwm, popriurydovogo francuzkogo yzika, u dawdnihinstitucijoh mo` urydovo hasnovac bretons-ki yzik.

Le Merlus, z potrimovku Vladi Re}ionuBretany, od may 2010. roku po marec 2012.na|ivi skoro {icki evropski `emi, spatripolo`enw nacionalnih men{inoh u tih `emohi, vodzaci {e z pozitivnu praksu, budze {enamagac u Briselu viboric lwp{i prava za Bretoncoh uFrancuzkej. Von okreme zainteresovani `e binacionalni men{ini, ta tak i Rusnaci u Vojvodini,vitvorjovali prava na hasnovanw vlasnogo yzika,pisma, na pestovanw vlasnej kulturi i informovanw.

Do teraz, Le Merlus na|ivel 23 `emi Evropi i, ykgvarel, ka`di dzenq o svowj roboti posila zvit doVladi Bretan<.

U Francuzkej `ix {tiri i pol milioni Bretonci,bretonski yzik znax i hasnux 200 tisy~i `itelwZahodnej Bretan<, a Le Merlus vizna~el `e u Bretan<barz mocna asimilaciy.

Yk gvarel, Bretonci po pohodzenx z An}li<, alw ihvona nw sce pripoznac yk mati~na `em, bo bi topogubelo dobri odno{eny medzi Velqku Britanix iFrancuzku. M. T.

MEDZINARODNE SOTRUDN<CTVO

NA\IVA ZOZ BRETAN<

Po piyti raz zvolana shadzkaSkup{tini op{tini Kula, piytok,18. novembra, oznova nw otrimanapre istu pri~inu yk i skorej{i{tiri - pre nwdostatok kvoruma.Od 16. av}usta, predsidatelq SOKula @elqko Kova~ zvoluw shadzkikulskogo parlamenta lwm z wdnu to~-ku dnqovogo {ora - prilapjovanwodluki Ustavnogo sudu Serbi< ovracanx {ejc odborn<ckih manda-toh, medzitim, an< {e odborn<ki zvladaxcej koalici< (DS-DSS-SVM), an< z opozici<, dze najvek{astranka u SO Kula SRS, nw odvoluxna shadzku diskutovac i prino{icodluki o tej temi.

Na ostatnx zakazanu shadzku pri-{li lwm {tvero odborn<ki, tak `epredsidatelq Skup{tini @elqkoKova~ konstatoval nwdostatok kvo-

ruma i {l<duxcu shadzku, z istimdnqovim {orom, zakazal za 16. de-cember. Viroytno tota shadzka an<nw budze otrimana, pone`e pre nwo-trimovanw shadzkoh SO Kula od av-}usta, zdobuti usloviy `e bi Mini-sterstvo za der`avnu upravu i lo-kalnu samoupravu do Op{tini Kulauvedlo do~asovo miri, a wst nagado-vany `e to budze po~atkom decem-bra.

Ustavni sud prinwsol odluku `emandati max buc vraceni buv{imodborn<kom Serbskej radikalnejstranki, teraz ~lenom Serbskej na-prednej stranki, kotri radikalohnapu|eli u novembru 2008. roku, taim u SRS aktivovani blanko zadze-kovany. Medzitim, o dva roki,Ustavni sud utverdzel `e im po-vredzene viberankove pravo i SO

Kula nalo`el `e bi prinwsla ri-{enw o vracanx tih mandatoh. Totonw okon~ene od 16. av}usta, kediper{iraz zakazana, a pre nwdostatokkvoruma, nw otrimana shadzka SOKula, yk i {l<duxci.

Tera{n< stan mo`e pretargnucwdino Ministerstvo za der`avnuupravu i lokalnu samoupravu zuvodzenqom do~asovih miroh do Op-{tini Kula i doznavame `e {e tou` pririhtuw. Budze to trece uvod-zenw do~asovih miroh do kulskejop{tini od 2004. roku, a funkcixSkup{tini op{tini budze okon~o-vac Do~asovi or}an, u htorim budupredstavn<ki politi~nih strankohna osnovi strukturi u~astvovany upozici< i opozici< u Skup{tiniRepubliki Serbi<.

M. Zazulyk

SKUP[TINA OP[TINI KULA

^EKA [E NA DO^ASOVO MIRI

Po obyvenih urydovih rezul-tatoh popisu `itelqoh, u Kocu-re popisani 4 409 `itelw. Odtogo ~isla, 4 323 `itelw maxadresu bivany u Kocure, 66 oso-bi {e nahodza u ino`emstve, a20 osobi popisani u Kocure,alw <h stawmne mesto prebuvanyindzej.

Ked slovo o ~islu obiscoh, uKocure popisani 1 506 obisca,odnosno 1 549 kvartel<, tak `e ipo ~i{lw `itelqoh i po ~i{lwobiscoh i kvartelqoh, Kocur naj-vek{i valal u op{tini Verbas.

U odno{enx na popis `i-telqoh pred dze{ec rokami, uKocure zmen{ane ~islo `i-

telqoh za kolo 300 oso-bi, a ~islo obiscoh ikvartelqoh, tak po-vesc, nw premenwne.

Na`alq, nacionalnastruktura `itelqoh nwobyvena, a Kocurcoh,okreme Rusnacoh iMadyroh, prave tot po-datok najbar`ej inte-resoval `e bi {e vid-zelo kelqo za dze{ecroki asimilaciy idrugi faktori upl<vo-vali na zmen{anw ~i-sla tih nacionalnihzawdn<coh u Kocure.

S. D.

Zoz stretnuca u NVU “Ruske slovo”: Emanuel Le Merlus i direktorka Martica Tama{

PRELIMINARNI REZULTATI POPISU @ITELQSTVA U SERBI<

KOCUR

KOLO TRISTO @ITELQOHMENWJ

DXRDQOV I ]OSPOD<NCI

O^EKOVANI REZULTATIU op{tini @abelq, spram per{ih po-

datkoh, ~islo `itelqoh zmen{ane za 969osobi. Yk gvarel zamen<k predsidatelyOp{tinskej popisnej komisi< MilanSuzi~, op{tina ma 26 544 `itelqoh. UDxrdqove ~islo `itelqoh 5 184, co uodno{enx na pre{li popis zmen{anw za66 osobi. U ]ospod<ncoh wst 3 760 osobi,co zmen{anw za 229 osobi, u ^uro}u 8334, a u @ablx 9 266 `itelqoh. Popisa-ni 9 911 kvartel< i 8 365 }azdovstva, od~ogo 4 012 polqoprivredni }azdovstva.

Po slovoh Aleksandra Goluba, sekre-tara MZ Dxrdqov, htori bul i instruk-tor na popisu, ~islo polqoprivrednih}azdovstvoh nw budze precizno odredze-ne, bo u tim popisu nwysno definovaneco {e podrozumxw pod tim ponycom.Tak i obisca htori max lwm zagraduupisovani yk polqoprivredni }azdov-stva, co, po jogo slovoh, bula gri{ka.Preto precizni podatki o ~islu polqo-privrednih }azdovstvoh budu poznatiposle popisu polqoprivredi, htoribudze od 1. oktobra po 15. december idu-cogo roku.

A. D.Kocur najvek{i valal u op{tini Verbas

TI@NQOVN<K25. NOVEMBER 2011. 3

YVNA TRIBINA KERESTURCOH O STANU U KOMPANI< “ABC FUD”

Vsobotu ve~ar, 21. novembra, u Velqkej sali Doma kulturi otrimanaYvna tribina o stanu Kompani< “ABC fud”. Na Tribini be{edovalimen{inski akcionere, zanyti u Hladzalqn<, odnosno ~leni dvoh sindi-katoh u tej Kompani< i polqoprivredni produkovatelw, nasampredz pa-pri}are kotri pridali papri}u, a za nx nw dostali penw`. Tribinu or-}anizovala Olena Papu}a, narodna poslan<ca, a u robotnej }rupi na Tri-bini buli i Mihajlo Katona spred men{inskih akcioneroh, MihajloPap i Mihajlo Gajduk, yk predstavitelw dvoh sindikatoh u Kompani<.

Na Tribini ti` be{edoval i narodni poslan<k dr Dxra Mu~enski, tai vel< prisutni Keresturci kotri {e odvolali u velqkim ~i{lw. Medziprisutnima nw bulo n<kogo z najuz{ogo rukovodstva Kompani<, co lwmukazuw `e voni nw barz zainteresovani za totu problematiku. Pred Tri-binu Keresturci or}anizovali protestnu kolonu prevozkoh od centra va-lala po Hladzalqnx, zoz ~im i|e raz ukazali svojo nwzadovolqstvo zozKompanix “ABC fud”.

Narodna poslan<ca Olena Papu}a, kotra i vodzela Tribinu, nakratkopovtorela yk cekla or}anizaciy protestu i blokada Hladzalqn<. Vona na-gla{ela `e Keresturci mu{a i dalwj okon~ovac pricisok na Kompanixdok nw vitvory svojo prava, ta {e nazdava `e u tim smislu svojo dopri-no{enw da i tota Tribina.

Vona pre~itala i pismo rukovodstva Hladzalqn< u kotrim vonopoy{nxw preco na ~as nw viplaceni papri}are, alw i obtu`uw ̀ e pre blo-kadu Hladzalqny budze mac utrati. Na toto prisutni na Tribini rea}o-vali z ogor~enqom.

Mihajlo Katona spred Upravnogo odboru Skup{tini men{inskih ak-cioneroh poy{nwl ̀ e bi {e u na~alw akcionere trebali radzic z vek{in-skim vlasn<kom Hladzalqn<, alw ked vidzeli `e {e u Kompani< naspak ro-bi, `e kapital prepada, voni potrimali robotn<koh i papri}aroh.

Katona poy{nwl `e vek{inski vlasn<k Kompani< poteraz popredalvelqo i polqoprivrednej `emi i ma{ini, a Kompaniy {e i dalwj nw mo-`e vitargac zoz dlustvoh, ta {e na{la na rubcu prepasci, pred likvida-cijnim postupkom.

Men{inski akcionere podnwsli informaci< tu`itelqstvu, polici<,Ministerstvu, Porcijnej upravi, A}enci< za borbu prociv korupci<...Medzitim, voni na tim nw ostanx, a od der`avnih or}anoh o~ekux `e vo-ni preve`nx nwobhodni miri htori u <h kompetentnosci.

Mihajlo Katona nagla{el ̀ e to nw lwm problem Keresturcoh, alw i ca-lej ruskej zawdn<ci, ta preto nadalwj nwobhodne zawdn<cki d<jstvovac.Naostatku, totu Hladzalqnx pred vecej yk tricec rokami zoz svo<masredstvami zbudovali vecej yk dvacec firmi yk i `itelw kulskej op-{tini i narodi {ir{ej zawdn<ci, ta to i {ir{i interes i obovyzkadru`tva. U dru`tve u` poru{ana iniciytiva `e bi {e previpitalo vel<sporni privatizaci< i Keresturci {e pridru`a }u tej akci<.

Narodni poslan<k dr Dxra Mu~enski nagla{el `e nwdobre ked valalzavi{i lwm od wdnej firmi. Preto poru{ana iniciytiva na snovanxIndustrijnej zoni `e bi {e pricaglo do valalu vecej investitoroh, cobi vec obezpe~elo i vek{u zanytosc. Drugi kro~aj to zdru`ovanw nw lwmpapri}aroh, alw i drugih produkovatelqoh u valalw.

Narodna poslan<ca Olena Papu}a, zaklx~uxci Tribinu, gvarela `e {etih dnqoh or}anizuw podpisovanw petici< `e bi {e z nx poru{aloyvnosc i spozorelo vlasc i drugi der`avni instituci< o tim problemu.Peticiy budze pridata i do Skup{tini Serbi<.

Predstavitelw obidvoh sindikatoh na Tribini nagla{eli `e prin-w{ena odluka `e zanyti u Kompani< stupy do }eneralnogo {trajku. Ked`e do vovtorku od vek{inskogo vlasn<ka Hladzalqn< nw dostanx pozi-tivni odvit i ked rukovodstvo Kompani< nw spoln< <h vimogi, robotn<kina stredu, 23. novembra rahux stupic do }eneralnogo {trajku.

Predstavitelw malih akcioneroh nagla{eli `e na stredu ma pojsc <hdele}aciy do Skup{tini Serbi< kotra ma namiru i direktno upoznac to-tu institucix zoz spomnutim problemom yki max Keresturci zoz Hlad-zalqnx. M. Simunovi~

Na Tribini be{edovali men{inski akcionere, zanyti u Hladzalqn>, odnosno ~leni dvoh sindikatoh u tejKompani> i polqoprivredni produkovatelw. Men{inski akcionere podnwsli informaci> tu`itelqstvu,polici>, Ministerstvu, Porcijnej upravi, A}enci> za borbu prociv korupci>... Or}anizuw {e podpisovanw petici> `e bi {e z nx poru{aloyvnosc i spozorelo vlasc na problemi zoz Hladzalqnx

BLOKADA “ABC FUD” ZAKON^ENA

PAPRI]ARE BULI VITIRVALI,VIPLACOVANW PO^ALO

Uhod odblokirovani, pone`e papri}are zvek{insku vlasn<cu Violetu [ule<~ i rukovodstvomFabriki, poscigli sporozumenw o dinamiki viplaco-vany za papri}u, kotru od av}usta pridavali doHladzalqn<. Spram togo sporozumeny, kotre date i napismeno, dogvarene `e od 18. novembra, ta ka`didzenq nadalwj, papri}are omo`l<vy uhodzenw ivihodzenw kamionoh z robu do i zoz Fabriki i sklonytraktori. Pone`e rahunok Kompani< bulblokirovani, za ka`di polni kamion z robu, kupec tejrobi penw` uplacuw na rahunok firmi AT A}rote~2010 d.o.o. (kotra nwdavno osnovana u ramikoh ker-esturskej Hladzalqn<), htora toti uplati prerucuwpapri}arom. Poradzene `e teraz to budze do sumi od100 tisy~i evra (kolo 10 milioni dinari), co dakusmenwj od trecini calosnogo dlustva papri}arom, a odalq{im viplacovanx u{l<dza dogvarki papri}arohi rukovodstva “ABC fud”. Yk doznavame, taki sposobviplacovany funkcionuw i papri}are po~alidostavac penw` za papri}u – takim {orom yk x, ikelqo, od av}usta pridavali do “ABC fud”. Po vov-torok dopoladny, papri}arom uplaceni prej} milion600 000 dinari, tak `e togo dny za papri}u dostaliskoro {icki kotri x pridali po 24. av}ust.

Papri}are max uvid do tih uplatoh i vihodzenyrobi z Hladzalqn<, a ked `e toto sporozumenw budzepotupene, oznova napravy blokadu “ABC fud”. ]utomu, yk dayki }arant, pre nwviplacovanw za pridaturobu, Kompanix tu`eli kolo 150 papri}are, i naosnovi tih tu`boh polo`ena i sudska zabrana zapredavanw mawtku dakedi{nqogo Kombinatu.

Posle togo yk piytok Vladimir Var}a, pred-stavitelq Zdru`eny papri}aroh, kotri {e u timprotestu ukazal yk naisce shopni pregvary~ i~lovek do kotrogo papri}are mali doviriy, vwdno zpredsidatelqom Zdru`eny Milanom Kova~evi~om,prinwsol i napisane sporozu-menw od vlasn<ci “ABC fud”i pre~ital go prisutnim,papri}are sklonwli traktori.I|e dok ih sklanyli, doFabriki takoj uhodzeli dvakamioni po robu z “ABCfud”, a popri glavnogo,otvoreli i uhod na da-kedi{nx Ekonomix, odkalqzaobihodno mo` pojsc doHladzalqn<.

Yk poznate, blokada posta-vena pondzelok, 14. novembra,posle, pred tim piytok otri-manogo mirnogo protestuoprez Fabriki. Pone`e nwposcigovani konkretni dog-varki, kolo 15 traktori idrugi prevozki, skoro calitidzenq stali oprez Fabriki,a papri}are, alw i drugiKeresturci, nwzadovolqni zodno{enqom rukovodstva Ko-mpani< spram Keresturcoh,tam i nocovali i de`urovali.Si}urno im nw bulo {ickowdno po `imi, molgi i mrazu,okreme ostatn<h dnqoh bloka-di, ta {e zogrivali kolo im-

provizovanogo ogny, prinw{e-ni tam i stol i lavki,o{vi`enw...

Protest keresturskih papri-}aroh pre{logo ti`ny, poprina{ih, provadzeli i serbskipisani i elektronski medi<, avelqku potrimovku papri}aremali i od narodnej poslan<ciOleni Papu}ovej, kotra z n<maoprez fabriki bula na vecejzavodi, ta i na pregvarkoh zvlasn<cu. Ti` tak, u ti`nx zanami, z papri}arami buli inarodni poslan<k i predsi-datelq Sovitu keresturskejMZ Dxra Mu~enski, predsi-datelq SO Kula @elqko Kova~,kotri, yk i Mu~enski, ipo{tredno i nwpo{tredno,ti` be{edovali z vlasn<cu;zamen<k predsidately Op{tiniKula Damyn Milyni~, sekretarMZ Ykim Nadq, ta ~oln<ki zMesnogo odboru stranki Wdin-stvena Serbiy. O zbuvanqohoprez Hladzalqn<, Keresturcohnwprerivno informoval In-

ternet radio Ruski Kerestur, a vsobotu, na tribinipo{vecenej tim zbuvanqom, Vladimir Var}a {ickim– i papri}arom i tim kotri ih potrimovali –podzekoval na pomoci. Ukazalo {e `e lwm vwdno –mo` daco i poscignuc u dohodzenx do svojogo,okreme ked ma{ pravo. M. Zazulyk

KED SCEME VIBORIC PRAVA, MU[IME BUC WDINSTVENI

RI[ENW U PO^ITOVANXDOGVARKOH

– Rukovodstvo i vlasn>ca “ABC fud” mu{a pohopic`e ked tu scu i dalwj robic – mu{a po~itovac dog-varki htori davax, bo prave pre toto nwpo~itovanw iprihodzi do tih protestoh, blokadoh i {trajkoh –gvarel stredu narodni poslan>k Dxra Mu~enski.

– ]eneralno, Kerestur cali ~as ma problemi zrukovodstvom “ABC fud”, bo obecunki kotri davax– nw spolnxx, go~ {e deklarativno zakladax zaKeresturcoh. O~iglydne `e roby lwm za svoj hasen iprofit, alw ka`di privatn>k bi, popri zarabyny,mu{el buc i korektni spram svo>h kooperantoh irobotn>koh – gvarel Dxra Mu~enski, nagla{uxci`e wdini mo`l>vi vihod z tej situaci> to rozgvarkii pregvarki rukovodstva z papri}arami i zanytima.Medzitim, rukovodstvo mu{i dac i }aranci> za

po~itovanw togo co dogvarene,bo lxdze do n>h vecej nw maxdoviriy.

SPOROZUMENW BUDZE PODPISANE I U SUDU

Yk odredzena }aranciy `e tera{n>, a viroytno idogvarki o dalq{ej dinamiki viplacovany za togoroku pridatu papri}u budu zaprovadzeni, sporozu-menw papri}aroh i “ABC fud” (dok toto pisane),malo buc podpisane i pred sudijom u Privrednimsudze u Zombore. Prociv Kompani> kolo 150papri}are podnwsli tu`bi za nwviplacovanw zapapri}u, z tim polo`ena sudska zabrana na dalq{epredavanw mawtku Kompani>, i tu`bi “otvoreni”po calosne viplacovanw.

Bri}i zoz Hladzalqnx nw lwm keresturski

Prociv Kompani> kolo 150 papri}are podnwsli tu`biza nwviplacenu papri}u

MU[IME REA]OVACPotrimuxci papri}aroh na blokadi,

alw i zanytih u “ABC fud” u >h vimogoh zaviplacovanw placoh, narodna poslan>caOlena Papu}a stredu, 16. novembra,gvarela `e {icki – od Skup{tini Ser-bi>, po Mesnu zawdn>cu – mu{a rea}ovacna toto odno{enw tera{n>h vlasn>koh“ABC fud” spram Kerestura.

– O~ekovala som `e blokada i {trajkibudu i skorej, bo zname yk {e rukovodstvo“ABC fud” za ostatn> 8 roki odno{i ispram svo>h robotn>koh i spram polqo-privredn>koh. Tu som vwdno z n>ma preto `esom gra`danka Ruskogo Kerestura, kotrimi najva`nwj{i i `alq mi `e rukovodst-vo Hladzalqn> i|e v{e nw pohopxw `e totilxdze zagro`eni. Zagro`eni nw lwm >h e}zis-tenciylni, alw i nacionalni prava.Rusnaci u Keresture od Mari> Terezi>dostali totu `em, a teraz, {icko toto corokami budovali i zdobuvali – hto{karozpredava. @alq mi `e papri}are izanyti na taki sposobi mu{a glwdac svojoprava, alw do togo, o~iglydno, mu{eloprisc, a na calim valalw naj {e zaduma nadsudqbu i obstoynqom. ^i {e budzeme boricza svox e}zistencix, ~i {e prepu|imelxdzom tipa tih kotri teraz vodza Hladza-lqnx i roby co roby – gvarela Olena

Papu}ova.PO@NWNW PRE NWVIGODNU

EKONOMSKU SITUACIXPosle rozgvarkoh z papri}arami, {tvartok,

17. novembra, novinaroh na kratko priyla ivek{inska vlasn>ca “ABC fud”, pan> Violeta[ule>~. Yk gvarela, papri}arom potolkovala `eviplacovanw za papri}u po`n> preto `e Fabrikamala o~e`ani usloviy naplacovany – preblokadu Gre~eskej, pre drugi prepre~eny u pre-davanx i naplacovanx, odnosno, pre }eneralnunwlikvidnosc, ekonomsku krizu u {vece itd.

– Papri}are prinwsli odluku o blokirovanxfirmi, za co dumam ̀ e pogri{ne, bo z tim lwm tra-cime. Mi teraz zalo`n>ki >h odluki o blokadi, a in>}da zme {e nw dogvareli `e naraz viplacime zapapri}u. Si}urne `e porovnanw mo`eme najsc idogvarene `e prej} po{tredn>ckej firmi budzeviplacena ~asc obovyzkoh, alw mu{a pu|ickamioni do Fabriki – gvarela vek{inskavlasn>ca, dodavaxci `e bi to tak i{lo pokly iKompaniy nw dostanw dayki pril>vi, htori o~ekuw.

Posle pejcoh dnqoh i {tiroh nocoh, piytok, 18. novembra,kolo godzini popoladnx, papri}are odblokirovali uhod do Kompani> “ABC fud”, odnosno Fabriki zmarznutej`elwnyvi u Ruskim Keresture

NA[O MESTA 25. NOVEMBER 2011.4Z MESNOGO SAMODOPRINOSU U RUSKIM KERESTURE

POOPRAVYNI MOSCIKITogo ti`ny u Ruskim Keresture zakon~ene

opravynw dzevec vek{ih i men{ih moscikoh, navecej mestoh u valalw, a na wdnim mesce polo`enai calkom nova atmosferska kanalizaciy.

Roboti na opravynx moscikoh okon~elo BP“Bla{ko” zoz Kuli, <h predrahunkova vrednosc 650000 dinari (bez PDV), a po{vidko u{l<dzi ikonw~ni obrahunok. Sredstva za totu robotu obez-pe~eni z keresturskogo mesnogo samodoprinosu.

Dze ih nw bulo, popod mosciki pokladzeni paj-pi, dawdni pajpi zamenwni z novima, ulyti beton-ski konstrukci<, dze bulo potrebne i dra`ka na

moscikoh. Wdna z vek{ih robotoh bulo kladzenwpajpoh i u{orenw calosnogo odvodzeny atmosfer-skej vodi do yrkoh na dragi u ul<ci Srimskogofronta, na kri`anx z ul<cu Y. T. Bo}meka.

Tam popod dragu polo`ena calosna potrebna in-stalaciy i wden {aht. Pre roboti prehod za tran-sport wden ~as bul zavarti, a po~atkom togo ti`ny,zoz zakon~enqom robotoh i porawnqom, transportoznova funkcionuw. M. Z.

Posle opravyny, transport oznova uspostaveni

NA DRAGI DO VODICI

PREHOD BLOKIROVANIYk povedzene u Mesnej zawdn<ci Ruski Kerestur –

pre po~atok robotoh na dragi do Vodici, pre{logoti`ny, 16. novembra, wden vek{i ba}er postaveni nadragu (prej} ribalova), tak `e z tim, golwm do~asovozoparti prehod terhovnih kamionoh zoz cviklu idalq{i o~kodovany dragi.

Istogo dny, nwodluga po postavynx ba}era, bulizme i {vedkove `e kamioni tamalq teraz nw mo`uprehodzic, ta oznova idu po dragi medzi Keresturomi Kru|i~om, co u` u kompetenci< polici<.

Pred, prakti~no, blokirovanqom dragi do Vodi-ci, kamioni i nadalwj tamalq prevo`eli cviklu ipopri poradoh ~oln<koh z Mesnej zawdn<ci z verba-skim SUNOKOM `e budu isc inkadzi.

Prej} navo`enej troz}i na dragi, na vecej mestohpre{li, a nw po~itovali an< postaveni transportniznaki na uhodoh na dragu, `e {e na nwj okon~uw ro-boti, ta prehod zabranwni.

Pre prevo`enw cvikli, draga do Vodici i mosci-ki na nwj naisce barz o~kodovani i tih dnqoh, Me-

sna zawdn<ca do SUNOKO poslala dopis `e bi pri-{li ocen<c ~kodu, a o~ekux `e x tota kompaniy iviplaci. M. Z.

Draga zavarta z velqkim ba}erom

ZDRU@ENW @ENOH ZOZ BERKASOVA DOSTALO DARUNOK OD LOKALNEJ SAMOUPRAVI

KOMPXTER ZA LWP[U ROBOTU Predsidatelqka op{tini [id Nata{a Cvwtkovi~

zoz sotrudn<kami 16. novembra na|ivela Zdru`enw`enoh “@ridlo” (“Izvor”) zoz Berkasova u <h etno-hi`i i predsidatelqki zdru`eny ]ordani Bala|akpridala kompxter. Predsidatelqka op{tini po-hvalwla robotu berkasovskih `enoh i <h rezultati,vizna~uxci `e zaslu`eli kompxter.

Predsidatelqka zdru`eny ]ordana Bala|ak podze-kovala na darunku i gvarela `e im kompxter olwg~arobotu i komunikovanw z drugima zdru`enymi `e-noh u {idskej op{tini i {ir{e, a ti` i `e biprovadzeli ri`ni pokra<nski konkursi, dze planuxkonkurovac za odredzeni prowkti.

U Zdru`enx wst 16 aktivni `eni, a dze{ec zakon-~eli edukacix za robotu na kompxteru. Predsida-telqka Cvwtkovi~ vihasnovala nagodu poopatrac et-no-hi`u, odnosno vistavu htoru vredni Berkasov-~anki porihtali u dakedi{n<m zadru`nim budinku.

Vl. D>.Predsidatelqka op{tini [id Nata{a Cvwtkovi~

pridala Zdru`enx `enoh “@ridlo” kompxter

U [IDZE

SHOD MOTORKA[OH SERBI<Predstavn<ki

vecej yk 50 klu-boh motorka{ohpozberanih doMoto asociyci<Serbi<, u htoreji motorka{e zVosto~nogo Sa-rawva, Ber~kej iUlcinx otrima-li Skup{tinu ubudinku Lwtnwjvladi~eskej rezi-denci< u [idze.Po slovoh JosipaHap~aka, predsidately Moto kluba “[id”, htori bul or}anizator idoma{n< Skup{tini, sumirovani rezultati aktivnoscoh u 2011. roku,vinw{eni i predkladi aktivnoscoh i shodoh u 2012. roku.

Hap~ak gvarel `e Skup{tina bula i pririhtuxca za otrimovanw Vi-berankovej skup{tini motorka{oh u decembre u Smederevskej Pa-lanki. Posle urydovej shadzki, motorka{e mali ve~eru i dru`enw uRuskim dome. Vl. D>.

Zoz Skup{tini motorka{oh u [idze

Pre{logo ti`ny u centre Dxr-dqova or}anizovana robotna akciysadzeny `im`elwnih ro{l<noh.Akcix or}anizovalo zdru`enw“Forum `enoh” zoz Dxrdqova, ko-trim finansijnu potrimovku da-la Op{tinska rada za za|itu `i-votnogo {tredku.

Taka akciy nasampredz or}ani-zovana pre u{orenw centra, ta ztej nagodi zasadzeni `im`elwniro{l<ni i drevka oprez Doma kul-turi i obok, prej} dragi kolo av-tobuskej stan<ci, yk i oprez po-{ti.

Treba nagla{ic dobre so-trudn<ctvo zoz sekretarom Me-snej zawdn<ci Dxrdqov Aleksan-drom Golubom, kotri obezpe~elpririhtovanw `emi za sadzenw,ko{enw travi i oranw, a potimsadzenw.

Medzitim, u` teraz vidno `etrud `enoh zoz Zdru`eny, u` po-}a`eni, nasampredz, oprez po{tiu centre Dxrdqova. Z oglydom na(nw)kulturu, i|e n<~ nw povitar-govane.

Gra`danw u valalw potrimalitotu akcix, a okreme pohvalwlirobotu i zakladnw gra`danoh,~lenoh i odborn<koh KUD “Taras[ev~enko”, yk i op{tini kolou{orjovany prostoru oprez KUD“Taras [ev~enko”.

Na koncu, mo` zaklx~ic `e{icki lxby vidzic toto co kra-sne, alw po akcijoh kotri or}ani-zovani togo roku z boku ri`nihzdru`enqoh u valalw, ridko hto odgra`danoh, kotri nw ~leni dawd-nogo dru`tva, pripomogli `e biakciy bula udatna.

S. Baranq

Vredni Dxrdqov~anw ukra{ux svoj `ivotni prostor

O@ELWNQOVANW [KOLSKOGO DVORA U [IDZE

[KOLU PRIKRA[A 60 DREVKAU ramikoh akci< “Yk ro{nw drevo” htoru or}anizovali Zdru`enw

“@elwni krug” i ekolo}ijni ~asopis “Eko l<st”, a z finansijnu pomo-cu Republi~nogo fonda za za|i-tu `ivotnogo {tredku u O[“Branko Radi~evi~” u [idzepre{logo ti`ny otrimana akciyo`elwnqovany {kolskogo dvora.[kolyre osmogo dva z na-stavn<cu biolo}i< Valentinu Ba-{i~ zasadzeli 60 ydl<novo drev-ka. Tak ukra{eni {kolski dvorhtori u` ma nadosc `elwn<dla.

Spram Slovoh Ydranki Mar-~ok, predsidatelqki “@elwnogokrugu” i direktorki ~asopisa“Eko l<st”, za sedem roki kelqoakciy tirva, u vecej yk 80 {ko-loh poteraz zasadzeni 7 000drevka. Cilq akci<, yk vizna~elaMar~okova, `e bi {kolyre vod-zeli rahunka o okol<sku i po~i-tovali prirodu.

Vl. D>.Sadzenw drevkoh u O[

“Branko Radi~evi~” u [idze

“FORUM @ENOH” ZOZ DXRDQOVA U AKCI<

NNOOVVEE @@EELLWWNN<<DDLLOO UU VVAALLAALLWW

POSTAVYNW STAWMNIH SUDSKIH TOLMA^OH U APV

NAGODA ZA PREKLADATELQOH ZA RUSKI YZIK

Pokra<nski sekretariyt zaobrazovanw, upravu i nacionalnizawdn<ci obviscuw `e, spram vi-ra`enih potreboh vis{ih sudohna teritori< AP Vojvodini,obyvena ogla{ka za postavynwstawmnih sudskih tolma~oh 11.

novembra 2011. roku u “Slu`be-nih novinoh AP Vojvodini” ~i-slo 17/2011 i u novinoh “Dnev-nik”.

Termin za podno{enw priyvoh30 dn< od dny obyvjovany ogla-{ki, i z tej nagodi {e sce infor-

movac potenciylnih kandidatohza stawmnih sudskih prekladatel-qoh za ruski yzik, htori vi-polnxx predpisani usloviy zapostavynw, `e bi blago~asovopodnwsli priyvi na navedzenuogla{ku.

NA[O MESTA25. NOVEMBER 2011. 5KOCURSKI OGNQOGASCI ZOZ STAROGO PRAVY NOVE

PLATFORMA ZA “NW DAJ BO@E”

U` poznate `e kocurski dobredze~ni ognqoga-sci u DOD “Kocur” zdru`enw za priklad, a to{e potverdzelo i pre{lej nwdzel<. U dnx kedvek{ina Kocurcoh odpo~iva i po `imi nw vi-hodzi zoz obisca, u ognqogasnim dvore {e co{kaslu~ovalo. Kolo visokej ognqogasnej platfor-mi zme na{li daskel<h ognqogascoh yk maj-strux. Predvodzel ih predsidatelq Yno{Nadqfe<.

– Totu ognqogasnu platformu, verbaska cu-krovny rozhodovala, alw mesto `e bi x predali dostarogo `elwza, voni x podarovali na{omu Dru-`tvu, bo znali `e x osposobime i privedzeme dofunkci< – gvarel Nadqfe<.

– Pravda `e to stari tip htorogo {e caga na mestointervenci< i dzviga ru~no, zoz sajlami i zub-~an<kami. Profesijna ognqogasna wdinka u Verba{ema su~asnu gidrauli~nu platformu htora instalo-vana na kamionu i ked u Kocure budzec trebac ga{icdaco na visokih budinkoh, si}urno `e voni zoz svoxskorej dojdu na mesto intervenci< yk mi. Alw, sce-me i mi mac go~ i starodavnu, za “nw daj Bo`e”.

Okrem togo, yk nagla{el Nadqfe<, ~asto u valalwtreba daco opravic na visokih budinkoh, napriklad

na cerkvoh. Preto lxdze u` pitali pomoc od ognqo-gascoh, alw im nw mogli pomognuc, odnosno nw malizoz ~im. Teraz godni Kocurcom buc na uslugi i u ta-kim, ked {e daco opravy. Platformu mo` dzvignucna 24 meteri i taka ma{ina od velqkej pomoci prirobotoh na visotoh. I|e dok x mladi aktivistiofarby, budze yk nova.

Pod majstorskim okom Mihala Arvay, Ivica,Steva, Mi`o i Yno{ vracali do `ivota staru plat-formu. Ked dahto duma `e to lwgko, spreveda {e. Nwmu{i n<~ robic, lwm naj polo`i ruki na `imne`elwzo. Medzitim, kocurskim ognqogascom to nw bu-lo ~e`ko, bo yk i velqo raz poteraz, robeli za svojoDru`tvo i za svoj valal. S. Dorokhazi

Zoz dobru dzeku, majstrove i aktivisti znova roby {ickim na hasen

ZAMEN<CA POKRA<NSKOGO OMBUDSMANA ZA RODNU ROVNOPRAVNOSC NA\IVELA [ID

PO^ITOVAC RODNUROVNOPRAVNOSC

U ramikoh poryd-nih aktivnoscoh,odnosno na|ivohlokalnim samou-pravom u Vojvodi-ni, zamen<ca po-kra<nskogo ombud-smana za rodnu rov-nopravnosc DanicaTodorov zoz so-trudn<kami 11. no-vembra na|ivelaop{tinu [id. To-dorov otrimalatribinu za pred-stavn<koh op{tin-skej upravi i di-rektoroh yvnihpodpriwmstvoh iustanovoh dze pred-staveni aktivnoscitej pokra<nskej instituci<. Ti` spatreni i stan o po~itovanx rodnejrovnopravnosci u {idskej op{tini i kelqo godzen pomognuc ombud-sman u rozri{ovanx mo`l<vih problemoh.

Danica Todorov be{edovala i z Bilynu Kr~, predsidatelqku op-{tinskej Komisi< za rodnu rovnopravnosc, htora formovana togo ro-ku. Kr~ova goscinsku upoznala z aktivnoscami komisi< i prezentova-la Naris akcijnogo plana i strate}ijnih cilqoh za zaprovadzovanwrodnej rovnopravnosci htori ma prilapic Op{tinska rada, a potimi SO [id.

Zamen<ca pokra<nskogo ombudsmana vidvowla ~as `e bi priylagra`danoh htori max odredzeni problemi ked slovo o rodnej rov-nopravnosci. Vona otrimala i shadzku z predsidatelqkami zdru-`enqoh `enoh {idskej op{tini. Ka`da predsidatelqka predstave-la aktivnosci zdru`eny, a bulo slova i yk uklx~ic co vecej `enido aktivnoscoh htori afirmux <h osobnw, alw i {tredok zoz htoro-go prihodza. Vl. D>.

Danica Todorov (u {tredku) na tribini o rodnej rovnopravnosci

SLIKI ZOZ RUSKOGO KERESTURA

DOBRI I KOMPRESORI METLA

VISTAVA ZDRU@ENY PODOBOVIH UMETN<KOH U NOVIM SADZE

RI@NI I BOGATI INSPIRACI< U Novim Sadze, u ]aleri< “Macut” na Spen-

su, od 14. po 18. november otvorena vistavaZdru`eny podobovih umetn<koh LIKUM podnazvu “Na{o inspiraci<”, medzi htorima iNovosadyn Vladimir Molnar i Ynko Paro-{kaj zoz Rumenki.

Vistavu kolo 25 viklada~oh pejdze{at mal-xnkoh otvorela predsidatelqka Zdru`eny Zo-ra Dr~a, a u programi u~astvovali AnastaziyDimitri~ na flauti i Andrej Bojovi~ na }i-tari.

U tehn<koh olwx, pastela i }rafiki, zoz te-mami portretoh, prirodi i abstrakcijoh,umetn<ki otvoreli du{u i vitvoreli intere-santnu komunikacix zoz publiku.

M. G-K. Otveranw vistavi i umetn>cka programa u ]aleri> “Macut”

Naisce zadovolqstvo prisc do Ruskogo Kerestura i vidzic yk {e va-lal otrimuw i u{orxw. Osobi htori u Mesnej zawdn<ci zadlu`eni zaotrimovanw yvnih poverhnoscoh, opremeni zoz su~asnu tehn<ku, tak`e robotu {vidko i kvalitetno poroby.

Vsobotu rano, dok piy~are i|e rozpakovjovali svox robu, kolopiycu, tar}ovi|nogo centra i kolo avtobuskej stan<ci u Ruskim Ke-

resture, stretli zme Vla-dimira Xgika yk zozmocnim mobilnim kom-presorom zduva odpadnu-te l<sce na gromadu. Go~slovo o velqkej poverh-nosci, Vladimir robotuokomgnuc porobel i {ic-ki prihodi }u kerestur-skomu piycu buli ~isti.Zoz kompresorom nahribce, za kratki ~as von“pozameta” velqo vek{upoverhnosc yk co bi to zacali dzenq porobela ~i-slena ekipa zoz metlami.

Medzitim, na Vladi-mira i jogo robotu {epripatral i|e hto{ka –ba~i Vladimir Budin-ski, htori biva za be}el-qom i htori na kerestur-skim piycu predavalmetl<novo metli, klasi~-nu i preverenu “ma{inu”za zametanw l<sca.

Po slovoh Budinskogo,su~asna tehnolo}iy poma-ga, alw dobre pozametacnw mo` bez klasi~nej me-tli, a prave taki von pra-vi i predava. Metlilwgki, dobre posciskani,mocni i “dobre stoy u ru-koh”. Ko{tax lwm 200dinari, kelqo i dvoli-trove pivo. Yk potverd-zenw svo<m slovom, de-monstriral robotu svowjmetli i naisce mu to do-bre i{lo.

S. D.

Mesto `e bi po{la do starogo `elwza, kocurski ognqogasci staru ognqogasnuplatformu, htoru dostali od verbaskejcukrovn>, renovirali i opraveli tak `e w teraz u funkci> i porihtana za intervenci> na visokih budinkoh

U VERBA[E

NOVA PREVOZKA DOMU ZDRAVY Op{tina Verbas pridala Domu zdravy

“Velqko Vlahovi~” i|e wdnu putn<cku pre-vozku za slu`bu doma{nqogo l<~eny. Za totudonacix zoz op{tinskogo bud`eta vidvowne1,1 milion dinari.

– Dzekuwm lokalnej samoupravi `e nam ku-pela avto za potrebi doma{nqogo l<~eny. V{evek{e ~islo paciwntoh vola totu slu`bu ko-tra robi u dvoh zmenoh, ta nam i|e wdna pre-vozka bula nwobhodna – gvarela direktorkaDoma zdravy dr Brayna Nikoli~.

Sovitn<ca predsidately op{tini Verbasza sociylni pitany Radmila Musi~ vizna~e-la `e lokalna samouprava poteraz u` kupelawdnu prevozku za potrebi polivalentnej pa-trona`i u Dome zdravy.

A. P. Nova “Da~ia sandero” Domu zdravy

PPPPRRRRIIII[[[[OOOOLLLL [[[[OOOORRRR NNNNAAAA PPPPAAAALLLLWWWWNNNNKKKKUUUU

Ked {icki w{enqski roboti porobeniu obiscu Vladimira Garvilq~aka zoz[idu, na {or pri{lo pe~enw palwnki.Vipekol Vladimir pejc kazan< palwnki zgrozna. Vino nw zohabyl, a go~ nw piw, vi-pekol palwnku, bo yk gvari, dobra pal-wnka v{e {e preda.

A ked stal kolo kazana, u` popatral natlusti {vin< u karmiku, bo po tradici<za 29. november u Garvilq~akovih zabi-va~ka. Vl. D>. Vladimir Garvilq~ak pri kazanu zoz palwnku Vladimir Budinski zoz svox metlu

Vladimir Xgik na roboti

UU sslliikkii ii sslloovvoohh

POLQOPRIVREDA 25. NOVEMBER 2011.6

TRIBINA NA TEMU “YBLUKO NA[A VIVOZNA [ANSA”

DAKEDI LWM ^UTAK,TERAZ I DEVIZI

– Za ostatn< daskelqo roki udalo {e namnapravic velqke zaobracenw u ovocarstve,nasampredz u novej tehnolo}i< i produk-ci< yblukoh. Ked `e wst daco dobre u tar-}ovinskej ~eranki z ino`emstvom u timperiodze to v{el<yk vivoz yblukoh. Dake-di zme devizi dostavali za vivoz `ita,kukurici, cukru... , a teraz v{e vek{i de-vizni prihod mame zoz vivozu yblukoh.Pred troma rokami vivoz bul kolo 50 000,vlon< vecej yk 100 000 toni, a togo rokubudze ozda i za polovku vecej. Vivozyblukoh i devizni zarobok u vonka{nwjtar}ovini tej ovoci teraz na {estim me-sce, a to n<}da poteraz nw bulo. Minister-stvo prinwslo barz dobru odluku `e der-`ava u~astvuw u investicijoh pod-zvigovany hladzalqnqoh dze {e ~uvaovoc, najvecej ybluka kotri tamporihtani za vivoz – gvarel dr Zo-ran Keserovi~ na tribini “Yblukona{a vivozna {ansa”.

Tribina or}anizovana na Skup-{tini Dru`tva a}rarnih novina-roh, a popri n<h na totu temu be{e-dovali i vel< drugi fahovci i pro-dukovatelw.

Tribinu otvorel pomocn<k ministra polqopri-vredi, tar}ovini, lwsarstva i vodoprivredi Milo{Milovanovi~. Von z tej nagodi gvarel `e {e odvkupnej produkci< yblukoh vecej yk 80 odsto vivo-`i do Rusi<, a men{u ~asc do Evropskej uni<. Dake-di {e ybluka produkovalo uglavnim lwm za na{otar}ovi|e i potrebi, ta nam ostaval lwm ~utak, a te-

raz z togo vivozu mame v{e vecej de-vizi.

– U` osmi rok yk Ministerstvopolqoprivredi vitirvalo potrimuwprogramu rozvox ovocarstva. Wdna ztih miroh i davanw subvencijoh dze{e pokriva tro{ki pri kupovanxsertifikovanih mladih drevkoh.

Ministerstvo ti` potrimuw ikreditnu linix za dostavanw kredi-toh z malu ro~nu kamatu – 8 odsto ibez deviznej klauzuli. Taki kredi-ti mo`u dostac i powdinci i pod-priwmstva kotri postavyx su~asniovocn<ki zoz mre`u yk za|itu odlydu i mrazu – gvarel Milovanovi~.

Be{eduxci o dalq{ih aktivno-scoh na rozvox ovocarstva, nasam-predz o produkci< yblukoh, profe-sor z Polqoprivrednogo fakulteta uNovim Sadze dr Zoran Keserovi~ukazal na daskelqo problemi kotribarz gamux dalq{i rozvoj tej pro-dukci<.

– Mame tri velqki gri{ki kotri prino{a i velq-ki ~kodi u potera{nwj produkci< ovoci, nasampredzyblukoh. Per{e to podzvigovanw ovocn<koh bez za-|itnej mre`i i bez sistemi zal<vany, druga hiba `enw zaprovadzuwme inte}ralni koncept produkci< iza|iti od horotoh, i trece `e {e produkovatelw nwzdru`ux – gvarel dr Keserovi~. M. Simunovi~

U {lwbodnim tar}ovi|u polqopri-vrednim produkovatelqom i|e v{e nwysne co {e im viplaci {ac.

Dawdni gvary `e bi najlwp{e bulo kri-`ac kukuricu, `ito, cviklu, slune~n<k,sox i i|e dawdnu ro{l<nu, ta bi z takogogibridu ozda lwm daco vipadlo...

Xliyn Pap

I popri ~islenih na-maganqoh, zakladanqoh,ta obecanqoh za rozvojpolqoprivredi, mladiza{ lwm nw scu ostac navalalw.

Mo`ebuc wst hlwba ibez motiki, alw si}urnonwt hlwba bez selynoh.

GIBRID

SELYNW

NA RIBALOVE U RUSKIM KERESTURE

VILOV KVALITETNEJ RIBIPo~atkom novembra i na ribalove u Ru-

skim Keresture po~alo togoro~ne vilo-vjovanw ribi. Ribalov Kompani< “ABCfud” otrimuw Podpriwmstvo “Ribny~ar-stvo” zoz Srimskej Kamen<ci, bo go viwd-nalo na hasnovanw. Vilov ribi na ribalo-ve u Keresture po~al 7. novembra, tak `epod ~as na{ej na|ivi tirval u` dzevytidzenq. Lapanw ribi potirva i|e mo`ebuctidzenq, u zavisnosci od hvil<.

Yk gvarel ma}azioner na ribalove Sla-vo Var}a, ukazuw {e `e togo roku budze ha-snu zoz togo, bo riba kvalitetna i velqka.Na kolo 80 gektaroh ribalova najvecejwst potqki, ta amuri i tolstolobiki.Potqki togo roku wst naisce krasni ivelqki na falat, dzepowdni nabrali i ve-cej yk {tiri kili. Najvecej wst taki ko-tri ~e`ki od dva do 3 kili, a taki falatikupci naj~astej{e i kupux. Do ribalova ruceni kolo 4 va}oni rib~ata i teraz, nia,

ribi budze na va}oni.Robotn<ki na vilovu dnqovo vin<mali kolo

va}on ribi. Riba z togo ribalova u` ma ikupca, ta {e x predava ka`di dzenq.

Zoz keresturskogo ribalovu i pre{logoroku {e vilovelo velqke koli~estvo ribi.Yk doznavame od Var}i, ribalov od iducogoroku budze mac i novu nazvu i novihvlasn<koh. Mal bi {e volac Ribalov “Rusin”Ruski Kerestur d.o.o., pone`e go kupeli dvo-me privredn<ki, tera{n< hasnovatelq i i|ewden privatn<k.

Na ribalove teraz wst dzevec stawmenozanyti osobi, alw u sezoni takej velqkej ro-boti yk co to vilov ribi, pomagax i|e 11hlopi. A, yk vidno i na tih foto}rafijoh, itot hto ribi nw lxbi – zla{el bi {e.

M. Zazulyk

MK ]RUPA KUPELA “KARNEKS”

O^EKUW [E [VID[IROZVOJ I VEK[I VIVOZ

Pre{logo ti`ny Industrixmesa “Karneks”, kotra od 2006.roku bula u sostave Investicij-nogo fonda z An}li< “Ashmore”,kupela MK }rupa.

Yk za medi< vizna~el predsida-telq tej kompani< Miodra} Ko-sti~, vracanw tej fabriki do do-ma{nwj vlasnosci wdnak zna~ne iza na{u `em, i za serbsku pri-vredu i serbskih robotn<koh.

Strate}iy d<lovany “Karneksu”i nadalwj budze unaprymena nazvek{anw urovny produkci<, rostuvivozu i plasirovanx novih pro-

duktoh na tar}ovi|e, pi{e u so-ob|enx MK }rupi.

– “Karneks” bul i ostanw najl-wp{i serbski brend, von simvoldzecinstva {ickih nas. Planuw-me predlu`ic rozvoj kompani<,zaprovadzic novi produkti natargovi|u i zvek{ac vivoz – gva-rel Kosti~.

Kosti~ovi to druga fabrika urodnim varo{u, bo 2003. rokupostal vek{inski vlasn<k Fa-briki cukru “Ba~ka”, a kelqo goko{tal verbaski }i}ant – ostalatajna. A. P.

Veterinarska stan<ca Verbas, u dogvarki zoz op{tinu Verbas, i togoroku or}anizuw bezplatni prepatrunki mesa na trihinelu.

Spram slovoh veterinara Mladyna Bi}i, bezplatni prepatrunok me-sa budze {e okon~ovac ka`di robotni dzenq i sobotami od 8 do 14 god-zin.

Von apeloval na {ickih gra`danoh kotri u svo<h }azdovstvoh buduklac {vin< `e bi prinwsli meso na prepatrunok, i na tot sposob {ezopre {irenw tej opasnej i oberacej horoti.

Tota akciy po~ala 15. novembra, a budze tirvac po 15. februar idu-cogo roku. A. P.

U VERBA[E

BEZPLATNI PREPATRUNKINA TRIHINELU

FRU[KA GORA STVORENA ZA OVOCN<KI

Fahovci Polqoprivrednogo fakultetu u Novim Sadze {eu~a i na drugih iskustvoh dze tota produkciy na velqo vek-{im urovnx. Na{o fahovci prilapeli inte}ralni konceptprodukci> ovoci spatraxci {e na iskustva ovocaroh z dru-gih `emoh, nasampredz z Itali> i Golandi>.

Spram utverdzenih programoh rozvox Fru{ka gora pred-vidzena za velqki planta`i ovocn>koh ybluka, a i drugihovocoh.

Pre dayke porovnanw treba spomnuc `e u X`nim Tiroluna kolo 18 000 gektaroh pod ovocn>kami zrodzi {e kolo mi-lion toni ybluka, a u Vojvodini na istej takej poverhnosci{tiri raz menwj.

VELQKI URO@AJI ZAROBOK

– Zoz podzvigovanqom su~asnihovocn>koh dze {e na wdnim gektarezasadzi od 3 900 do 4 900 drevka, u`drugogo roku mame uro`aj vecej yk 20 000 toni ybluka, u trecimroku kolo 45 000, a u {tvartim i dalwj vecej yk 55 000 toni.

Ovocn>ki absorbux velqku robotnu moc ta vel> robotn>ki maxdze zarobic, a zaroby i }azdove – od 6 000 do 16 000 evra po gekta-re, ked ovocn>k dava maksimalni uro`aj – gvari dr Keserovi~.

dr Zoran Keserovi~

DER@AVA ODKUPXW KUKURICU

Pre{li tidzenq na Berzi bul uznaku or}anizovanogo odkupu ku-kurici. Na osnovi zaklx~eny Vla-di Serbi< Republi~na direkciy zarobni rezervi odkupela 50 000 to-ni kukurici po ceni od 18 dinariza kilu, vwdno zoz PDV.

Direktor Produktnej berzi uNovim Sadze @arko ]aletin gva-ri `e odkup dobre ~e~e i `e bimal buc zakon~eni {tredkom togoti`ny. Kvota za Vojvodinu vino-{i 28 200 toni, alw z oglydom `ezoz centralnej Serbi< zateraz nwtbarz velqo zainteresovanih, vi-roytno `e vec Direkciy odkupiod drugih co ponukax totu robu.Zoz Vojvodini wst nadosc zainte-resovani polqoprivredni zadru}ii re}istrovani polqoprivredni}azdovstva co scu predac der`avikukuricu po spomnutej ceni. Napo~atku ti`ny {e z pokra<ni po-nukalo kolo 31 000 tonu, co veceji od datej kvoti.

Cena kukurici na {vetovimtar}ovi|u dakus spadla, alw u nasvona sta}nuw i najskorej `e i

iducih ti`nqoh ostanw na takimurovnx.

Za rozliku od drugih `itarkoh,cena `itu pokus ro{nw. Mo`ebucna toto vpl<vuw i fakt `e tejw{en< u Serbi< po{ate barz malo`ita, yk n<}da poteraz, kolo 420000 gektari. To dze{ka na gran<ci`e narok budze dosc na hlwb, alwpod uslovijom `e budze dobrirok i `e {e zrodzi. @ito {e naBerzi predavalo po ceni 19,4 di-nari za kilogram, vwdno zoz PDV.

Sox {e na Berzi predavalo poceni 36,7 dinari za kilu, sojovmakuh po 41,9 dinari za kilu, amineralni gno< MAP po ceni64,8 dinari kilu.

M. S.

@arko ]aletin, direktor Berzi

DUHOVNI @IVOT25. NOVEMBER 2011. 7

Parohijni Karitas zoz Ruskogo Kerestura or}anizuw u`tradicijni piyti “Ve~ar priytelqoh Karitasu” na sobotu,26. novembra. Na taki sposob Karitas svo<h donatoroh-priytelqoh i {ickih zainteresovanih informuw o svo<haktivnoscoh u tim roku.

“Ve~ar priytelqoh Karitasu” budze otimani u Velqkejvironau~nej sali na 18 godzin. M. A.

U Kuli na nwdzelx, 27. novembra, budze preslaveni Kir-baj, odnosno dzenq svytogo svy|enomu~en<ka Josafata pohtorim parohiy u Kuli no{i meno. Slu`bi budu otrimanina 8 i na 10 godzin, odnosno tak yk buli pred premenku ter-minoh Bogoslu`enqoh. Po Kirbax Slu`bi {e oznova bud-ze slu`ic na 9 i na 17 godzin. A. M.

VIPRAVKA

U pre{lim ~i{lw “Ruskogo slova”, od 18. novembra, na 7. boku, utekstu “Per{a Slu`ba Bo`a o. Sala}a” u Ruskim Keresture, pogri-{no napisane prezvisko na{ogo neowrey, bo jogo prezvisko gla{iSalak. Modl<me o. Salaka i na{ih ~ita~oh `e bi nam preba~eli.

M. A.

KALENDAR POD<JOH

KIRBAJ U BERKASOVE

AARRHHAANNGGEELL NNAA[[ PPOOKKRROOVVIITTEELLQQ II ZZAA\\IITTNN<<KK

Na {veto Sobor Arhangela Mihaila 21. novembracerkva i virni u Berkasove preslaveli Kirbaj z

Arhiwrejsku Slu`bu Bo`u htoru predvodzel apo-stolski e}zarh za grekokatol<koh u Serbi< i ^arnejGori kir Georgij D`ud`ar. Na po~atku kazan< vladi-ka privital {ickih, zdogaduxci `e Kirbaj {vetoodpustu, alw i rodzeni dzenq Cerkvi.

Kir Georgij okreme privital novogo paroha o. Vla-dimira Edelinskiy Mikolku.

– Von no{i odvi~atelqnosc pred Gospodom Bogomza ka`du du{u u tej parohi<. Alw, mi tu `e bizme mu{icki vwdno pomagali obnovic `ivu Cerkvu i du-hovni `ivot. Bo, nwt Kirbayx bez duhovnej radosciprave tu u cerkvi. I Arhangel Mihail {e stara ipomaga tej zawdn<ci u ka`dodonqovim `ivoce, alw ika`dej osobi okreme. Von rozlikoval dobre od zla,zlogo duha mo`eme zvladac z Bo`u pomocu – gvarelkir Georgij i povin~oval |e{l<vi i blagosloveni

Kirbaj. Na Bogoslu`enx soslu`eli o. Mihajlo Re`ak,

paroh u [idze i dekan srimski, o. Darko Rac, pa-roh u Ba~incoh, o. Zinovij Vovk, paroh zozSrimskej Mitrovici, a pridru`el {e i rimoka-tol<cki panocec zoz Sotu o. Zdravko ^abrayc,ti` i o Vladislav Rac, paroh u Kocure.

Na Slu`bi Bo`ej apostol ~ital dziyk zoz Ba-~incoh Zlatko [andor, a Wvangelix o. DarkoRac. Kirbajski {piv provadzeli, okrem dziykazoz Ba~incoh, virni i ~esni {estri SNDM zozNovogo Sadu. Cale Bogoslu`enw zn<mala Ruskaredakciy Radio Novogo Sadu.

Bez oglydu na barz `imnu hvilx, po tradici<bul obhod kolo cerkvi zoz ~itanqom Wvangelijohhtori zakon~eni zoz mnogol<tstvijom.

Vl. D>.Vladika kir Georgij i svy|en>ki u Berkasove

KIRBAJ U ]OSPOD<NCOH

BUNT PROCIV BOGA PLOD ^LOVEKOVEJ GORDOSCINa Sobor Arhangela Mihaila u ]ospod<ncoh 21.

novembra u cerkvi htora po{vecena tomu {ve-tu, virni preslaveli Kirbaj. Slu`bu Bo`u slu`eli nakazoval o. Aleksij Gudak, a soslu`el o. PlatonSalak. Preslavu ukra{eli ~leni dxrdqovskogo ho-ra “Rozanov”, u htorim {pivali i paroh dxrdqov-ski o. Joakim Holo{nyj i paroh }ospod<nski o.Mihail Holo{nyj.

Preslava Kirbax po~ala zoz Sano~nim, htoreslu`ene vnwdzelx, a Slu`bu slu`el vladika kirGeorgij D`ud`ar. Soslu`eli paroh verbaski o.Xliyn Rac i kulynski o. Platon Salak. Slu`buvozvel<~ali i ~leni dxrdqovskogo hora “Rozanov”,yk i svy|enstvo pravoslavnej cerkvi u ]o-spod<ncoh.

U kazan< vladika D`ud`ar gvarel `e ka`di buntprociv Boga to plod ~lovekovej gordosci. Mi{icki kandidati za vi~nosc i mu{ime {e starac`e bizme u `ivoce nadvladali zlo, a `e bi nam utim pomognul i sv. Arhangel Mihail. Vladika z tejnagodi {ickim osobom kotri no{a meno Mihail,odnosno Mihal povin~oval imeni dzenq, a okreme }o-spod<nskomu parohovi o. Mihailovi Holo{nyjovi.

Cerkva {e na toto hristiynske {veto zdogaduw naverhovnogo angela nwbesnogo vojska kotri {e, po svy-tim Pismu, sprocivel pobunwtim angelom zoz slovami“Hto yk Bog”, po wvrejski “Miha il”.

Posle Sano~nogo i Slu`bi bulo mirovanw, a }o-spod<nski paroh `adal svo<m parohiynom za Kirbaj po-darovac podpolne duhovne i kulturne do`ice. Paro-hiynw mali nagodu u`ivac u koncertu klasi~nej muzi-ki tria “Antoniy” i vistavi amaterskej malyrki Gele-ni Fejdi Krklx{, htora za Kirbaj otvorena u paro-hijnim dome. A. D.

Bogoslu`enw predvodzel vladika kir Georgij

Gumanitarna or}anizaciy Karitas Serbi< wdna zoz 200~len<coh medzinarodnej konfederaci< Karitas Interna-

cionalis zoz {edziskom u Rime, kotrau` dva deceni< pomaga sociylno zagro-`enej }rupi `itelqstva u na{ej `emi.

Karitas dekanat u Novim Sadze ozna-~el 10 roki roboti hi`nogo dopa-trany i pomoci u obiscu. Okrem pro-fesionalcoh, barz zna~nu ulogu u robo-ti or}anizaci< max i volontere.

Direktor Karitasu Serbi< o.Vladislav Var}a vizna~el `e to-ta or}anizaciy sotrudzuw zoz[vetovu zdrav-stvenu or}ani-zacix i drugi-ma gumanitar-nima or}aniza-ciymi yk coUNICEF.

Karitas planuw postac or-}anizaciy kotra nasampredzvodzi starosc o starih, dze-coh i mladih, mentalno ho-rih, gendikepovanih, o velqo-~islenih famelijoh, nwzan-tytih osoboh, Romoh i drugih zagro`enih kate}orijoh `i-telqstva. A. P.

[VETO ARHANGELA MIHAILA

IMENI DZENQ VEL<M KOCURCOM

Kocurci 21. novembra preslaveli {veto Sobor ArhangelaMihaila. Bogoslu`eny buli po rozporydku na {veta, a slu-

`eli paroh o. Vladislav Rac, kapelan o. Aleksij Gudak i o.Ykov Novak.

U Kocure, si}urno najzastupen{e prave meno Mihal abo Mi-hajlo, tak `e togo dny vel< preslavxx svoj imeni dzenq. Toto{veto virnim i znak `e {e pribl<`uwme }u kra~unskomu postu,odnosno radosci z nagodi Ro`destva Isusa Hrista. S. D.

VE^AR PRIYTELQOH KARITASUU RUSKIM KERESTURE

KIRBAJ U KULI

U NOVIM SADZE

DZE[EC ROKI KARITAS DEKANATA

o. Vladislav Var}a, direktor Karitasu Serbi>

Kocurski paroh o. Vladislav Rac i kapelan o. Aleksij Gudak

***

RUSKI KERESTUR

DZE[ECRO^N<CA BLA@ENSTVA [. JOSAFATINa {veto Vovedeniw do hramu Pre~istej Bo-

gorodici, 21. novembra u Ruskim Kerestureozna~ena i 10-ro~n<ca yk na tot dzenq {. Josa-fata Gorda{evska, snovatelqka {estroh Slu-`ebn<coh Neporo~nej D<vi Mari<, pregla{enaza bla`enu.

Z tej nagodi Slu`bu Bo`u u dakedi{nwj ma-nastirskej kapl<ci {estroh Slu`ebn<coh, slu-`eli paroh o. Mihajlo Malacko, kapelan o. To-ni An}elov i diykon Vladimir Medw{i. Slu-`eni i Moleben do bla`enej {. Josafati, pre-lo`eni na ruski yzik, a cali ~as buli vilo`e-ni i mo|i bla`enej, kotri na koncu virni ma-li nagodi pocilovac. Paroh o. Malacko z tejnagodi vizna~el daskelqo akcenti zoz `ivotabla`enej {estri i wj garizmi: slu`ic obi~nimlxdzom tam dze najpotrebnwj{e. Von ti` pod-zekoval i samim {estrom Slu`ebn<com: “[e-stri medzi nami `ix i roby yk wden kvas - po-cihi, velqo togo co i nw zname.” - nagla{el pa-roh Malacko.

Za {estru Josafatu Gorda{evsku (1869-1919) ko-tru papa Joan Pavlo II 2001. roku pregla{el za bla-

`enu u` poru{ani i proces pregla{eny za svytu, adzekuxci velqo~islenim visluhanim molitvom, ta i~udom zoz wj duhovnim po{tredovanqom. M. Afi~

Ikona i mo|i {. Josafati buli vilo`eni pod ~as Bogoslu`eny

KULTURA I PROSVITA 25. NOVEMBER 2011.8U VERBA[E ZA DZECI CO U^A RUSKI YZIK

BEZPLATNI U^EBN<KI[kolyre per{ej klasi, htori

u~a ruski yzik zoz elementaminacionalnej kulturi yk vibornipredmet, pre{logo ti`ny od Na-cionalnogo sovitu dostalikn<`ki za godzini ruskogo yzika.Osem kn<`ki za verbaskih per-{oklasn<koh spred NS prinwslapredsidatelqka Odboru za obra-zovanw Melaniy Rimar, a voniukazali ~asc gevtogo co poteraznau~eli, ta ka`de recitoval powdnu pisnx.

Rimarova vizna~ela `e NS, od-nosno Odbor za obrazovanw u`tradicijno obezpe~uwbezplatni u~ebn<ki{kolyrom per{ih kla-soh htori {e priyvelina godzini ruskogoyzika. U~ebn<ki ~ijavtor dr prof. YkovKi{xgas, dzeci buduhasnovac tri roki, bow napraveni za per{u,drugu i trecu klasu.Rimarova dodala `etota akciy potrimovkarodi~om `e bi priyv-jovali dzeci na mace-rinski yzik.

– Na{ macerinski,ruski yzik, htori u}rupi vibornih pred-metoh, na`alq, polo-`eni dze{ka na spo-dok. Togo roku {ezyvel problem na po~atku {kol-skogo roka, bo dzeci nw mogli vi-berac dva viborni predmeti, alwlwm wden. Na taku situacix rea-}ovali per{e nastavn<ci, alw idrugi, a na|esce, dzeci i dalwjscu hodzic na ruski yzik – gvare-la Rimarova.

Yk vona dodala, Odbori zaobrazovanw Nacionalnih sovi-toh ri`nih men{inoh hvilqkovopravy va`ni kro~a< `e bi {e na-praveli vimenki u Praviln<ku uosnovnim i stredn<m obrazo-vanx, `e bi tam pisalo `e dzecimax pravo na dva viborni pred-

meti ked wden zoz n<h macerinskiyzik. Pokra<nski sekretariyt zaobrazovanw mal sluha i ukazaldobru dzeku `e bi obwdinwl {ic-ki predkladany za vimenki uPraviln<ku, i po{lw ih do Mi-nisterstva.

– Najvek{i problem u calejsituaci< `e nastavn<com zmen{a-ni placi, a dzeci wst, konkretnou Verba{e 70 dzeci u troh {ko-loh – co an< kus nw malo. Alw, ida ih dvojo, voni po Ustavu maxpravo u~ic svoj macerinski yzik– vizna~ela Rimarova.

Nastavn<ca Slavica Mali, to-go roku ma upisane vkupno 70{kolyroh ri`nih vozrostoh utroh verbaskih osnovnih {ko-loh.

Malijova vizna~ela `e akciyNacionalnogo sovitu zna~i ro-di~om najvecej z finansijnogoboku, bo wden u~ebn<k ko{ta kolotisy~ dinari (u dawdnih fameli-joh go hasnux i dvojo-trojo dze-ci), a z drugogo boku, rodi~i natot sposob vidza `e i dahto dru-gi, okrem nastavn<ci, {e stara o{kolyroh.

A. Papu}a

Po~atkom novembra, u Beo}radze, u sali Narodnej bankiSerbi< otrimana konferenciy studentskej or}anizaci<AIESEC na htorej u~astvovali 140 mladi zoz calej Serbi<.

Od vecej yk 1 000 priyvenih, komisiy vibrala 140 us-pi{nih studentoh. Medzi vibranima bulo i daskelqovin<mkovo uspi{ni {trednqo{kolci, medzi htorimabula i Ana Mariy Nedi~ zoz Kocura, {kolyrka 4. klasiverbaskej }imnazi< “@arko Zrenynin”.

Kriterixmi za vibor medzi 140 bul uspih u {koli,odnosno na studijoh, alw i zvonkanastavna aktivnosc,okreme nau~no-viglwdovacki roboti, yk i an}a`ovanoscu nwvladovih or}anizacijoh.

Cilq takih konferencijoh pririhtovanw uspi{nihstudentoh i {trednqo{kolcoh za <h buduci liderski po-zici< u svo<h {tredkoh, bez upl<vu i mi{any politiki ipoliti~nih partijoh. AIESEC {e zaklada `e bi ubl<zkej budu~nosci rukovodzenw zoz {ickima resursami uSerbi< prev`ali mladi i obrazovani lxdze, uspi{ni usvo<h profesijoh, htori bi na liderski pozici< pri{lidzekuxci svo<m lxdskim i or}anizacijnim sposobno-scom, a nw dzekuxci partijnej pripadnosci. Novi lidertreba `e bi bul, za rozliku od velqkej vek{ini nw{kaj-{ih lideroh, naisce, a nw lwm na slovoh, porihtani svojoznanw i svojo shopnosci polo`ic do funkci< der`avi zaob|e dobro {ickih.

Preto {e na takih konferencijoh, profilux mladi iuspi{ni osobi, i upoznavax {e zoz istima takima, alw da-kus star{ima, htori u` poscigli dayki uspih i htoricenwni u krugoh svowj d<ylnosci.

U roboti konferenci< u~astvovali {icki prisutni, amedzi u~a{n<kami buli i Sne`ana Divac, supruga ko{ar-ka{a Vladi Divca, oprez fondaci< “Divac”, direktor be-o}radskej filgarmoni< Ivan Tasovac, uspi{ni ko{arka-{ki trener, predsidatelq Sportskogo dru`tva “Parti-zan” Du{ko Vujo{evi~ i drugi.

Priwmno nwspodzivani zoz ideymi i pozitivnu ener}ixmedzi mladima, Ivan Tasovac {ickih povolal `e bi bulijogo gosci na koncertu beo}radskej filgarmoni< htoriotrimani piytok u Beo}radze.

Po slovoh Ani Mari< Nedi~, wj upe~atki barz pozitiv-ni. Soviti htori ~uli od uspi{nih lxdzoh velqo pomo`umladim u <h zaberanx buducih pozicijoh. Okrem togo, nakonferenci< vitvoreni novi poznanstva medzi mladima.Toti poznanstva ih u budu~nosci budu upucovac wdnih nadrugih, okreme u ri{ovanx daykih problemoh, a prave to,sotrudzovanw i or}anizovanw uspi{nih i u~enih mladihlxdzoh, wden z cilqoh konferenci< htora {e u` daskelqoroki otrimuw u Beo}radze i va`i za najzna~nwj{u konfe-rencix mladih u Serbi<. S. Dorokhazi

[kolyre zoz O[ “Bratstvo wdinstvo” zoz Melanix Rimar, predsidatelqku Odboru

za obrazovanw NS Rusnacoh

Studentska or}anizaciy AIESEC, {e zaklada `e bi u bl>zkej budu~nosci rukovodzenw u Serbi> prev`ali mladi, obrazovani i uspi{ni lxdze, htori bi na rukovodzaci mesta pri{li dzekuxci svo>mlxdskim i liderskim kvalitetom, a nw po partijnej pripadnosci

Internet-konferenciy mladih u Beo}radze

RNT “PETRO RIZNI^ DYDY” Z RUSKOGO KERESTURA GOSCOVAL U

[IDZE I BIKI^U

“KOCKARE” NA[MEYLI PUBLIKU

Hto {e i z ~im kocka, ostalo cikave nagadovanw posle ]o-}olqovej predstavi “Kockare” RNT “Petro Rizni~ Dydy”zoz Ruskogo Kerestura u re`i< Vladimira Nady A~ima, hto-ra vnwdzelx, 20. novembra, vivedzena u [idze i Biki~u. Go-scovanw na{ogo nacionalnogo teatra, yk gvarel direktorSa{o Palwnka{, u Srime bulo posle dvoh decenijoh, alwobecane `e od teraz predstavi budu ~astej{e goscovac.

Predstavu per{i opatreli Biki~anw i vipolnwli saluDoma kulturi. Gevti patra~e htori pri{li vidzic kocka-roh, nw pobanovali `e nwdzelqovo popoladnw preprovadzeliu Dome kulturi. Podobno, potim, bulo i u [idze u Ruskimdome, a predstava po~ala to~no na 20 godzin yk i nayvene upovolanki za “Ve~ar komedi<”. ]lumci bravurozno odbaveli“Kockaroh” i pred {idynsku publiku, htora u`ivala wdnugodzinu, klypkala i {meyla {e. Mo` bulo oba~ic `e u[idze u publiki bulo i patra~oh htorim ruski nw mace-rinski yzik, alw pri{li odpatric predstavu i zadovolqnipo{li domu. Vl. D>.

Z prihodom `imnih dnqoh, ked u` pozakon~ovanivel< roboti na polqu i zagradi, `eni zoz @ridlovej{pivackej }rupi “Biki~anki” z Biki~u oznova hodzana probi. Po slovoh Nevenki Bobalqovej, rukovodi-telqki }rupi, yk i poteraz probi otrimux muzi~ni fa-hovci Boyna ]luvny Babi~, a za muzi~ne provadzenw za-dlu`eni wj suprug Boyn Babi~.

Posle lwtnwj pauzi “Biki~anki” `adax obnovic po-stoyci repertoar zoz htorim {e predstaveli na vel<h ma-nifestacijoh yk u Biki~u i {idskej op{tini, tak i nana{ih festivaloh. Nevenka Bobalq nam gvarela i `e“Biki~anki” dostali povolanku za nastup u ino`emstve.

– Povolani zme `e bizme nastupeli u Gorvat-skej, u Osiwku na <h Festivalu “Dravski gabi”htori ma buc otrimani 3. decembra. Mi dze~nwprilapeli povolanku i milo nam `e i tam zamer-kovali na{u robotu i ukazali nam ~esc `e bi na-stupeli na “Dravskih gaboh”. Od{pivame dva{pivanki. Wdna budze z tih prostoroh Srimu, adruga zoz starogo krax – gvari nam Nevenka Bo-balq i dodava `e prez `imu predlu`a z probamii porihtax novi pisn< i kolydi za Kra~unskikoncert.

Vl. D>.

“Kockare” na goscovanx u [idze

Dr Stevan Konstantinovi~ napi-sal kn<`ku studijoh “Ruska usmenaliteratura” na serbskim yziku,htora obyvena u NVU “Ruske slo-vo”, a svox promocix do`ila po-~atkom novembra, u Gorodskej bi-blioteki Novogo Sadu. O kn<`kibe{edoval odvi~atelqni redaktorVidavatelqnogo oddzelwny NVU“Ruske slovo” Mikola [anta i samavtor dr Stevan Konstantinovi~.

Be{eduxci o kn<`ki Mikola[anta vizna~el:

– Dumam `e va`na tema tejkn<`ki i premenki dru`tvenogo iprirodnogo ambiwnta u htorim{e Rusnaci na{li, zoz presel-wnqom do Panonskej rovn<ni, zozpremenku sposobu `ivota, {icko{e toto odra`elo i na usnu lite-raturu. Rusnaci od statkaroh inomadoh postali zemlwd<lci istarobivatelw. Tot proces men-talnih premenkoh dr Konstanti-novi~ opisuw operaxci {e natolkovany Franiti{eka Mika ostatkarskim i zemlwd<lskim arhe-tipu – gvarel [anta.

Ruska umetn<cka literatura naj-mlad{a slovenska literatura uhtorej nw{ka tvory kolo dvacec

pisatelw, a po nw{ka obyvene kolo400 kn<`ki umetn<ckej literaturi.

– Ruski pisatelw svidomi `e lwmu slu~ax tvoreny ozbilqnogo av-tenti~nogo d<la na ruskim yziku{icki na{o namagany max smisla.U procivnim, ruska drama {e za-kon~i z asimilacix zoz svidomo-scu `e {icka tota borba za o~uvanwnacionalnej i kulturnej svidomo-sci obi~na istorijna iluziy, yk ivel< htori {e poteraz u` za~ireliu morx vek{ih yzikoh i kulturoh –gvarel [anta.

U diskusi< htora u{l<dzela poslepromoci< kn<`ki Pavel Domon< vi-zna~el `e Rusnaci max obyvenislovn<ki i Istorix ruskej litera-turi, kapitalni tvori yki ridko hto-ra nacionalna zawdn<ca u Vojvodinima, i po tih kn<`koh voni vitvorenanacionalna zawdn<ca. Ti` tak Do-mon< {e zalo`el za prekladanw, `ebi multikulturna politika pre{lana urovenq interkulturalnosci i `ebi men{inski literaturi nw ostali}etoizovani i izolovani lwm u svo<huzkih ramikoh. O. P-S.

Ruski yzik u svo>m isnovanx ma smisla lwm tedi ked na n>m vitvoreni avtenti~ni umetn>cki tvor

AKTIVNOSCI @RIDLOVEJ [PIVACKEJ ]RUPI ZOZ BIKI^U

BUDU GOSCOVAC U OSIWKU

ANA MARIY NEDI^ MEDZI 140 VIBRANIMA MLADIMA

NOVI LIDERE ZA BUDUCU SERBIX

U GORODSKEJ BIBLIOTEKI NOVOGO SADU OTRIMANA PROMOCIYKN<@KI STEVANA KONSTANTINOVI^A

^̂̂̂IIII TTTTVVVVOOOORRRRIIIICCCC PPPPOOOO RRRRUUUUSSSSKKKKIIIIIIIISSSSTTTTOOOORRRRIIIIJJJJNNNNAAAA IIIILLLLUUUUZZZZIIIIYYYY

KULTURA I PROSVITA25. NOVEMBER 2011. 9

Muzi~no-tanw~ni ansambl Doma kulturi Ruski Kerestur vsobotu, 19. no-vembra, medzi i|e 12 “zlatnima” ansamblami, nastupel na Trecim festi-valw zlatnih ansambloh Vojvodini na novosadskim SPENS-u. U~asc naFestivalw v`ali ansambli kotri dostavali Zlatnu plaketu na Festivalwmuzi~nih dru`tvoh Vojvodini u Rumi.

Muzi~na ~asc togo Festivala bula otrimana piytok, 18. novembra, u no-vosadskej Sina}o}i. Vsobotu na SPENS-u otrimani koncert 14 tanw~nihansambloh z Vojvodini – “Vila”, “@elezni~ar” i “Svetozar Markovi~” zNovogo Sadu, “D<do” z Be~ex, “Pionir” zoz Zrenyninu, “Laza Nan~i~” zVer{cu, “]usle” z Kikindi, “Wdnota” z ]lo`anu, “Sveti Sava” zoz [idu,“Nepker”, “Rona” i “Mladosc” zoz Subotici, “Branko Radi~evi~” z Rumi iDom kulturi Ruski Kerestur.

Vivodzacka tanw~na }rupa Domu kulturi na tim Festivalw nastupela ztancom “Vasilqovo fi}l<”, u horeo}rafi< Joakima Raca Mimiy, a provad-zel x Narodni orkester, pod rukovodstvom Xliyna Rama~a ^amu. M. Z.

Pre{logo ti`ny u budinku op{tini Ver-bas otrimani Karavan dzecinskih pravoh, ukotrim u~astvux {trednqo{kolci zoz 8 voj-vodynskih gorodoh.

– Prowkt zasnovani na Pestaloci mre`i ko-tra vitvorxw prowkti interkulturalnosci.Nw{ka tema dzecinski prava, a Verbas dostalmo`l<vosc `e bi predstavel pravo na obrazo-vanw zoz Konvenci< o pravoh dzecka. Pestalocimre`u tvory osem gorodi zoz Vojvodini, odno-sno {trednqo{kolci zoz tih gorodoh (medzihtorima i Subotica, Zombor, Verbas, Novi Be-~ej), a dzeci z ka`dogo gorodu predstavyx powdno pravo z Konvenci<, i doma{n< su u Kara-vanu – kotri tvory po dvojo predstavitelw zozka`dogo gorodu – vizna~ela koordinatorkaMlade`skogo timu Slavica Matiy{evi~.

Prowkt menad`er “Toleri{i se” Sa{aDu<n vizna~el `e u {ickih mestoh dze Kara-

van prejdze per{e budze robotny o dzecinskihpravoh, a posle togo i na|iva zna~nih insti-tucijoh u tim gorodze. Posle calogo prowktabudu znyti tri filmi, yk i materiyli kotribudu hasnovac dzecom zoz Vojvodini, alw i{ir{e.

Za prowkt konkuroval Novi Be~ej, a caliprowkt ko{ta 3 tisy~i 999 {vajcarski fran-ki, od ~ogo kolo 3,5 tisy~i namenwne samomuKaravanu (draga, zmescenw), a druga ~asc za dru-kovanw materiylu.

U Karavanu u~astvovala i {kolyrka ]imna-zi< Lenka Nyradi zoz Verbasu, kotra volonter-ka Nwvladovej or}anizaci< “Osmeh”. Vona gva-rela `e lxbi prihodzic do tej or}anizaci<,prave pre aktualni prowkti kotri pomagaxdzecom, Romom, osobom z invaliditetom i dru-gim zagro`enim kate}orijom dru`tva.

A. Papu}a

U VERBA[E OTRIMANI KARAVAN O DZECINSKIH PRAVOH

POMOC ZAGRO@ENIM KATE]ORIJOM

U parohijnim dome u ]o-spod<ncoh, 20. novembra, po-sle kirbajskogo Sano~nogootvorena {tvarta vistavamalxnkoh Geleni FejdiKrklx{. Vistavu otvorelaWlena Perkovi~, htora z tejnagodi gvarela `e umetn<ca,go~ amaterka, napreduw usvowj podobovej tvor~oscii nwsebi~no ka`dogo Kir-bax ukazuw ~asc svowj umet-nosci sogra`danom, a na 20malxnkoh, u tehn<ki olwj naplatnu, htori buli vilo`eni pred-stavela ciklus mena`eri<, odnosno`ivotinqoh. Perkovi~ova nagla-{ela `e kreativnosc i tvor~oscco{ka najvrednwj{e co ma wdenpowdinwc i va`ne go davac i dzel<clxdzom. U fokusu malxnkoh i|ev{e dobri risunok, alw {e avtorkapo~ala od{melqovac i eksperimen-tovac u svo<h pocagoh na platnu.

]ospod<nski paroh o. Mihail Ho-lo{nyj po`adal Krklx{ovej `ebi i|e dlugo tvorela na hasen {ic-kih Rusnacoh i ]ospod<n~anqoh, a

pririhtovanw takej vistavi zaKirbaj u ]ospod<ncoh u` postalatradiciy. Na|ivitelw dostali ikatalo} zoz vistavi, yk i wdno pra-ve kulturne do`ice zbogacene zozmuzi~nima zmistami.

Otveranw vistavi vozvel<~altrio “Antoniy”, htori tvory An-toniy Barna, violina, Petro Go-lik, kontrabas i Vladimir Siv~,garmonika, a u~astvovala i poete-sa Irina Gardi-Kova~evi~, htorapre~itala svox poezix.

A. D.

U ]OSPOD<NCOH OTVORENA VISTAVA GELENI KRKLX[

NAJVREDNWJ[A TVOR^OSC

Gelena Krklx{ posle wdnoro~nej pauzi]ospod>n~anqom podarovala

vistavu svo>h malxnkoh

NA TRECIM FESTIVALW ZLATNIH ANSAMBLOH VOJVODINI U NOVIM SADZE

DDOOMM KKUULLTTUURRII MMEEDDZZII ZZLLAATTNNIIMMAA AANNSSAAMMBBLLAAMMII

Pre{logo ti`ny ku-lynske ukra<nske Kultur-no-umetn<cke dru`tvo,,Ivan Senxk” ozna~elo 40roki isnovany. XvilejDru`tva, htore po~alofunkcionovac yk ,,Rusko-ukra<nska sekciy” priKulturno-propa}andnimcentre Kula, ozna~eniprez tri dn< z bogatu svy-to~nu programu.

Per{ogo dny promovo-vana ,,Mono}rafiy” na-pisana z nagodi 40 rokohisnovany, a predstavenai potera{ny robota Dru`tva.Svox robotu prez {pivanw,tanwc ta recitovanw predstavelistar{i ~leni folklornej, {pi-vackej i recitatorskej sekci<.

Najmlad{i ~leni svojo aktivno-sci predstaveli drugogo dny, a ostat-nqogo dny ozna~ovany ro~n<ci, publi-ki {e predstavel vokalno-instru-mentalni ansambl “Struni {erca”.

Za KUD ,,Ivan Senxk” ha-rakteristi~ni mi{ani na-cionalni sostav ~lenoh, tatak, u <h aktivnoscoh, medzidrugima, u~astvux i Rusnacihtori ti` aktivni i u RKUD“Dr Gavri<l Kostelqnik”.

KUD ,,Ivan Senxk” togoroku or}anizoval i Festi-val dzecinskej ukra<nskejtvor~osci za dzeci “Vesel-ka”. To drugi rok yk {e natej manifestaci< u Kulipredstavyx ukra<nski kul-turno-umetn<cki dru`tvazoz Serbi<. Togo roku {e pu-

bliki zoz {pivanqom, recitovan-qom, ta tancom, predstaveli dzecizoz Kuli, Verbasu, Novogo Sadu,Ind<<, Budisavi i Srimskej Mi-trovici. A. Mudri

OZNA^ENI 40 ROKI KUD “IVAN SENXK” U KULI

DRU@TVO DOSTALO MONO]RAFIX

Robotu Dru`tva prez {pivanw, tanwc i recitovanwpredstaveli star{i ~leni sekcijoh

U ZAVODZE ZA KULTURU VOJVODINI OZNA^ENI RO^N<CI

DLUGORO^NA PLODNA ROBOTA

Irina Papu}a prez svoj robotni vik robela u Po-kra<nskim sekretariytu za obrazovanw, nauku i kultu-ru (1974-1983), u SIZ kulturi Vojvodini (1983-1990), a od 1990. roku robi u Kulturno-prosvitnejzawdn<ci Vojvodini, teraz Zavod za kulturu Vojvodi-ni, dze od 2003. roku rukovodzela u Oddzelwnx zanwvladovo or}anizaci<. Irina Papu}a okon~ovala vel<dlu`noci i funkci<, a spomnwme `e bula i poslan<kProsvitno-kulturnej radi Skup{tini AvtonomnejPokra<ni Vojvodini zoz Op{tini Kula. Nw{ka w~len Sovitu za medzinacionalni odno{eny GoroduNovogo Sadu.

Papu}ova obyvela zna~ne ~islo napisoh i prilogohz oblasci obrazovany, prosviti i kulturi na serbskimi ruskim yziku (vecej yk 100). Yk odvi~atelqna redak-torka pririhtala za obyvjovanw 13 ~isla Zborn<ka ro-botoh “Studia Ruthenica” Dru`tva za ruski yzik, lite-raturu i kulturu. Avtorka w dvoyzi~nej kn<`ki naserbskim i ruskim yziku “Rusinska }imnaziy – Ruska}imnaziy” i “Osnovna {kola u Ba~incoh”.

U Zavodze za kulturu Vojvodini u ramikoh Od-dzelwny za nwvladovo or}anizaci< vidavala multiyzi~-ni bilten “Most” u kotrim {e obyvxx prilogi na 12i vecej yzikoh narodoh i nacionalnih zawdn<coh u Voj-vodini. Papu}ova odvi~atelqna redaktorka togo bilte-na od 2004. roku od kedi do druku pririhtala 11 ~isla.

Irina Papu}a avtor i u~a{n<k u vecej viglwdovac-kih prowktoh, medzi kotrima i “Rozvivanw, o~uvanw iunapredzovanw ruskogo yzika dzecoh i {kolyroh” zozkotrim u mestoh u kotrih `ix Rusnaci spatraneu~enw ruskogo yzika i obnovene pestovanw ruskogoyzika zoz elementami nacionalnej kulturi. Ini-ciytor w i or}anizator “Stretnuca ruskih {koloh”htori {e od 1994. ka`dogo roku otrimux u drugim{tredku dze {e u~i ruski yzik. Ti` tak vona ini-ciytori i or}anizator Memoriyla “Mikola M. Ko-~i{”, “Miroslav Anti~”, “Ferenc Feher”, “TrifunDimi~”, “Gavri<l G. Nadq”, manifestaci< “Poetskin<tki Melani< Pavlovi~”, Podobovej koloni< “Stret-nuce u Bodnarova”..., yk i naukovih i fahovih shodohi prekladatelqnih robotnqoh.

Irina Papu}a nw{ka `iw i robi u Novim Sadze, a ykgvarela z tej nagodi, vona i|e velqo togo mo`e i scezrobic prej} Dru`tva za ruski yzik, literaturu ikulturu u htorim dlugoro~no okon~ovala dlu`noscii predsidately i sekretara.

O. P-S.

Z nagodi Medzinarodnogo dny toleranci>(UNESKO), 16. novembra, u Zavodze za kulturu Vojvodini u Novim Sadze ozna~eni ro~n>ci, 80-ro~n>ca od narodzenyBori{i Mili~evi~a, esperantisti, poeti iprekladately, yk i 65-ro~n>ca od narodzenyIrini Papu}a, profesorki peda}o}i> i kulturnogo d>y~a, a to isto~a{nw bula i nagoda `e kolektiv Zavodu viprovadzelPapu}ovu do penzi>

NAGRADI I PRIPOZNANYZa zakladanw u roboti kulturno-obrazovnih i

dru`tvenih aktivnoscoh Irina Papu}a dostalavecej pripoznany, medzi kotrima: Medaly za za-slugi za narod, Zlatna zna~ka KPZ Serbi>, Po-vely O[i] “Petro Kuzmyk”, Podzekovany Zavo-du za kulturu Vojvodini, Pripoznanw Nacional-nogo sovitu Rusnacoh. Treba vizna~ic `e IrinaPapu}a zastupena u Enciklopedi> Novogo Sadu.

Irina Papu}a zadlu`ela Rusnacoh u kulturi, obrazovanx i vidavatelqstve

MLADI ZA MLADIH 25. NOVEMBER 2011.10

DDDDOOOOBBBBRRRRIIII,,,, YYYYKKKK IIII KKKKAAAA@@@@DDDDEEEEDDDDOOOOBBBBRRRREEEE DDDDZZZZEEEECCCCKKKKOOOO

MIHAIL RAMA^, DXRDQOVSKI SU^ASNI POETA

WWW.RUSKESLOVO.COM

Poteraz Mihaila Rama~a zoz Dxrdqova {ir{apublika poznala yk }itaristu }rupi “Dzverirax” i studenta Peda}o}ijnej akademi< u Novom

Sadze, a posle togoro~nej “Dnqovki” u RuskimKeresture i yk poetu buntovn<ka. Osnovnu [koluzakon~el u svo<m valalw, u Novim Sadze n<z{u muzi~nu{kolu “Isidor Ba<~”, naprym }itara, }imnazix “Petro Kuzmyk” u Ruskim Keresture, a {ickoposcignul, yk sam gvari “yk i ka`de dobre dzecko”.

Mihail, yk {orovi student zna svojo obavyzki i poklada ispiti a yk umetn<cka du{a ma potrebuvira`ic {e i na tim polx – zoz svo<m bendom “Dzveri rax” zoz Dxrdqova vistupa kolo 5 roki,uglavnim u kafi~oh po valaloh u okol<sku i NovimSadze, na ri`nih manifestacijoh, na Moto shodoh,kirbajoh... Mihail u svo<m, bendu graw na solo }itari iprovadzi glavni vokal. Bend ma 6 osobi, jogo najlwp{ihtovari{oh, {kolyroh i studentoh zoz Dxrdqova, tak `enw ~udne `e vwdno snovali tot bend, max i svojo pisn<za kotri komponovali i pisali tekst.

Pred par rokami nastupali i na “Vodovej fe{ti” u Keresture, alw posle togo, bez oglydu na <h trud i`adanw `e bi grali, nw bulo porozumeny. Taka situaciy ih barz roz~arovala.

– Mame {pivanki i po ruski, alw {e bo<m `e an< tota pri~ina or}anizatorom “Vodovej fe{ti” nw

budze dostato~ni ar}ument `e bi nas prilapeli. Nastupax v{e isti lokalnibendi, kotri naisce dobri, alw `alq mi `e i}rupi zoz drugih na{ih valaloh nw max prehod, samim tim i potrimovku. Bez oglyduna toto `e bi draga po Kerestur bula u na{imtro{ku, nw patrime na take, mame `adnwu~estvovac i dru`ic {e na takim wdinstvenimshodu medzi Rusnacami – gvari Mihail.

@e Mihailov bend dobre graw pre{ve~eni{icki dxrdqov~anw i {ir{e, alw `e Mihaildobre deklamuw i poezix, zateraz ~uli lwmKerestur~anw. Togo roku zoz svo<ma avtorskimamlade`skima, buntovn<ckima pisnymi poper{iraz vistupel na “Dnqovki” i dokazal `edobrih poetoh wst i u Dxrdqove, dostal pozitivni kritiki, ta a` i od gevtih kotrimax ostoro`nwj{i poglydi na literaturu. Na bini {e dobre zna{ol, to~no znal co scel,dobre komunikoval zoz publiku, abuntovn<cki temi vivolali velqki aplauzi.

Mihail pi{e o {ickim co go inspiruw,dakedi mu dosc oba~ic plaketu i vivolac znqogo bunton<ka kotri `ada preto~ic dumkido stiha. No, pi{e von i o lxbovi, okremeked {e zdogadnw doti~nej osobi, alw i o

okremnih vihodoh na varo{ kotrido`il u najkras{im periodze `ivota,ked bul zmesceni u internatu }imnazi<“Petro Kuzmyk” u Keresture.

Prez Mihailovo pisn< mo`po~uvstvovac jogo bezprekorni realizem vidzeny pod<joh, po~uvstvovac mlade`ki bunt, alw i svidomosc, stawmnosc. Gvari `e mu pisanw idze od ruk, `e dakedi, dok bul mlad{i i recitoval, u

strednwj {koli za sostavi nw bul `adano nagradzovani, alw slava Bogu, to go nw obezhrabrelo `e bi vira`oval svidomosc ~uvstva u stihu.

S. Baranq

^UVSTVUX [E YKMEDZI SVO<MA

Skorej zme pisali `e po~atkom oktobrado per{ej klasi ]imnazi< “PetroKuzmyk” na ruskim nastavnim yziku,scigol {kolyr Ser}ej Novikov. Teraz wst{tvero {kolyre z Ukra<ni u [koli uRuskim Keresture.

Z najdlug{im “sta`om” keresturskogo}imnaziylca to Milan Padyk zoz U`gorodu,kotri teraz hodzi do trecej klasi. Milanbul per{i kotri prebil lyd, od{melwl{e prisc do Kerestura i vitrimac. U timv{el<yk velqo pomogli i jogo rodi~i,pogotov ocec Valerij Padyk, poznatividavatelq i kulturni d<y~ u rusinskim{vece. >h svidomosc o tim yke va`ne `ebi {e <h sin-wdinwc, Milan, {koloval naruskim yziku, si}urno pobedzela {ickinwlwgki prepre~eny i po~e`kosci u tejodluki. Milan bul velqka potrimovka kedpred dvoma rokami na {kolovanw pri{lii|e dvojo {kolyre: to Olesy ^epa zozIr{avi i Vladimir Bobinec zozMuka~ova. Voni teraz {kolyre drugejklasi, a Ser}ej Novikov, kotri pri{ol zokol<ska Muka~ova, yk zme u` spomli,hodzi do per{ej. [icki {tvero namgvary `e {e tu dobre prilagodzeli, `e ihi {kolyre kra{nw prilapeli, i profesore

ukazali za n<h velqke rozumenw. Poprina{ogo literaturnogo yzika, dosc lwgkozvladali i serbski yzik, pone`e {edzepowdni predmeti i u ruskim oddzelwnx}imnazi< vikladax i na tim yziku. Barz{e im pa~i i Ruski Kerestur i gvary `e{e tu dobre ~uvstvux. Voni nw yk drugiinternatynw kotri prez vikend odhodzadomu. Milan, Olesy, Vlado i Ser}ej itedi ostavax bivatelw Doma {kolyroh,alw su zadovolqni `e max dobri usloviyza komunikovanw zoz svo<ma. Su~asna kompxterska tehnolo}iy yku tam max,omo`l<vxw im `e bi {e z rodi~ami bezplatno ~uli i vidzeli prej} Skajp-u,ta im i dom vec nw telqo hibi.

Pozitivni slova o {kolyroh z Ukra<ni~uli zme i od peda}o}in< [koli LxbiciNyradijovej: “[icki {e uglavnim{vidko prilagodzeli, go~ normalne `eka`de mal i svojo ~e`kosci ri`nih fajtoh z kotrima {e borime. [icki dobreprovadza nastavu i solidni su {kolyre.Pone`e Lesy wdine dziv~e, mu{im povesc`e w “vidumane” dziv~e i take bim sebe,go~ i daskelqo, dze~nw “kupela” pofrantovala na koncu Nyradijova.

M. Afi~

Ser}ej, Lesy, Milan i Vladimir

Mihail Rama~ zoz }itaru

NA\IVCE NA[ SAJT!

Mladi Rusnaci, va{o interesovany,bri}i i radosci, {kola, studi<, robota,{lwbodni ~as, rozvaga, u` skoro dvame{aci, a i nadalwj, budu glavna tematogo boku u novinoh “Ruske slovo”.Novinsko-vidavatelqna ustanova“Ruske slovo” `ada zlwp{ac informovanw mladih i namaga {e zrobic to na sposob htori mladim lxdzom bl<zki, prej} interneta, ta preto, povoluwme ~ita~oh `e bina|iveli i sajt NVU “Ruske slovo”na adresi http://ruskeslovo.com/ yk ibok “Ruskogo slova” na Fejsbuku.

Na sajtu “Ruskogo slova”, ka`didzenq mo` pre~itac najnov{i

informaci<, htori budu obyveni u{l<duxcim ~i{lw novinoh “Ruskeslovo”, tu i pdf vidany tihti`nqovih novinoh, yk i ~asopisoh“Zagradka”, “Mak”, “[vetlosc”, ta najnov{ih kn<`koh. Poteraz i sajt i bok “Ruskogo slova” naFejsbuku na|ivjovali vel< ~ita~ezoz Vojvodini, Serbi< i vel<h `emohu {vece, u htorih `ix Rusnaci.

Postavce pitany, dajce zauvagi,predlogi, pohvali, a “Ruske slovo” {ebudze namagac spoln<c va{o o~ekovany,tak `e budze pisac o temoh htori su|ni za mladih.

M. T.

^asc pisn> kotra nastala ked vidzel

plakatu u Novim Sadze, u Mihailovej

glavi vipatra tak:

DZEVEDZE[ATI

Raz kupovali zme benzin po yrkoh,

Pri dileroh menyli dinari do markoh,

Lwm nw raz bula ~e`ka situaciy,

Lwm nw raz narod bila policiy...

[KOLYRE Z UKRA<NI U ]IMNAZI<U RUSKIM KERESTURE

4 25. NOVEMBER 2011.

LITERATURNE SLOVO NOVEMBER2011. rok

^ISLO 11

Miron D@UNY

Mikola [ANTA [ANTOVKA

O FUNKCI< LITERATURI@e bizme polo`enw literaturi u dru`tve i wj funkcix

zrozumeli kompleksnwj{e, mu{i {e mac na rozume `eliteratura u svowj su|nosci u opozici< nw lwm dominant-nim dru`tvenim strukturom po svowj definici<, co zna~ivlasci i birokrati< htora ih predstavy, alw w u opozici< ipoliti~nej opozici< htora aktualnu vlasc sce zmen<c. Bo,tiranin i revolucionar max vecej podobnosci yk co {erozlikux. To, na`alq, mu{ime oba~ic i u na{im slu~ax uder`avi Serbi<. Literatura ma isti tretman bez oglyduhtora vlasc panuw. A glwdac od literaturi loylnosc spramvlasci zna~i zn<|ovac samu prirodu literaturi. Odno{enw

spram kulturi, ta i literaturiu diktatorskim re`ime dzeved-ze{atih rokoh i u n<bi demokratskim re`ime posle2000. roku posle “oktoberskej revoluci<” lwm co nwiste. I tedi i teraz, zoz der`avnogo bud`etu zakulturu, ta z tim i za literaturu vidvojovane barzmalo. An< wden procent.

Opoziciy pisately tu ostava wdina pravdiva isistematska opoziciy. I wdna i druga vlasc, maxo~iglydno i|e v{e totalitarni pretenzi<, bo samapriroda vlasci, yku x mi pozname, taka.

Poziciy pisately zlo`en{a. Von isto~a{nw sto< zvonka politiki, bo w nw za-

interesovani za participacix u vlasci. Rival wpolitiki, bo wj nwprerivno prenahodzi hibi iopomina x, a u su|nosci dominuw nad nx. Bezdaykih velqkih pretenzijoh na hasen polo`eny iulogi literaturi, narucuw {e, teraz u ~a{e ked pi-sani tot esej, a to Velqka noc 2010. roku, `e pozi-

ciy literaturi podobna Isuso-vej pozici< pred rozpycom. KedPilat ponuka narodu `e bi rato-val Isusa, ta dava narodu ponuknuce medzi Isusom i Va-ravu. Pilat vlasc, Varava revolucioner, a Isus litera-tura. Narod htori nw zadovolqni zoz tiranix Rimlynohvibera `e bi <h revolucioner Varava ostal u `ivoce. Totvibor zadovolxw i Pilata i narod. Narod duma `e zrobelco{ka dobre za sebe, bo ostal u `ivoce <h politi~nivo`d, Pilat zadovolqni, bo zmirel narod, a nwmir za{lwm stvorel nw Varava alw Isus, a Pilat zadovolqni ipreto `e Varavu i jogo revolucix i|e v{e mo`e kon-trolovac. Isus `ertva po gl<b{ej lo}iki yk x rozumy iPilat i narod, alw po tej istej lo}iki, po lo}iki para-doksa, von u stvari pobidn<k, bo to po~atok novogo hri-stiynstva htori osvo< i Rimlynoh i vel< drugi ~asci{veta. Tu ostava nwvidiskutovana wdna druga situaciy –Isus pobedzel Rim, alw nw pobedzel vlasni xdejski na-rod. Voni nw prev`ali hristiynstvo. Preto {e i gutori– ~e`ko buc prorok u svo<m valalw.

Ked naisce vredzi{, ~e`ko buc lider u vlasnim na-rodze. Narod za lideroh vibera rovnih sebe, a nw lwp{ihod sebe. A pisatelq ked nw lwp{i od narodu, vec w nw pi-satelq. Von isto~a{nw i pobidn<k i `ertva.

^i

slo

u{or

el:

Van

y D

ula

Il

ustr

aci

>: S

lob

odan

[u{

nwv

i~

visohnuc bimyk smokva s~upenau kuce samotnakvet ka{ti}ovanido sebe samodostatno zapatrenadumka stidnutagibalqprask zaku{eny~i celo skorejyk {e rozbri`nwyk Kimitake Giraoka*{n<xci nimfi sferi visokizarenka skuponw pu|am vonkadzeci svojo nw zradzimnarokom do rana u dnx apokalipti~nimnw pu|am

POETRYtake daco yk EPITAF, ~i REKVIWM

*Xkio Mi{ima

Redakciy “Literaturnogo slova” odlu~ela `e nagradu “Miroslav Striber”za 2011. rok dostanw Miron D`uny. Tota nagrada, kotru {e dodzelxw za sotrudn>ctvo zoz “Literaturnim slovom”, z tej nagodi, togoro~nomu dobitn>kovi dodzelwna za jogo oglydi i prikazi novih vidanqoh kn>`koh.

3 25. NOVEMBER 2011.

[lwboda vira`ovany to pravo ka`dej osobi, a` i ked {e tota osoba odlu~i iracionalno spravovac `e bi vira`ela svojo {alwnstvo

LITERATURNE SLOVO

Wden dzenq u `ivoce mudrogo ~loveka vrednwj{i yk cali `ivot budali

2

– M. ]adafi – arabska narodna prislovka

Aleksandra @IVKOVI^

Provadzel me tvoj vlasni dere}lyrrozburtavenih vlasohna dragu do ru`ovej zagradki.Obrosli x korov~e i pokriva.Dragu ~i zagradku?Poganqbeno patrel do mo<h zacmenih o~ohi zoz pi|acim glasom dovoloval rajski ptici.Kridlati i {melizlwceli na previdni dlan<i nadmocno l<}ali na{o {erca.Nw pre{ve~ena som htora pri~inavivolala jogo kvi~anw,alw brudzel meno tvojo!Meno ~i urodzeni strah?Orudiw ~i rozgolwne zakon~enw?Posle daskelqo dol<noh i grun~kohzba~eli zme zagradkuyk bov~i od gn<vu.Nw `ada zal<~ic taki rani.Nw ~uvstvovala som mi{anw pahu i farboh,an< kvitnuce identi~nih pup~ohna kamenim bregu.Podpolno {ivi i naselwni zoz ~arnima gadamizariva {e do tev~iru roztresacej `emi.Provadzel me tvoj vlasni dere}lyrrozburtavenih vlasohna prag vlasnogo domu.Podaroval ba}renovu zakrivku i vishnutitul<panmesto slovoh viprovadzovany.Stala som pod otvorenim nwbomu polucinx pegavih gvizdohd`ubaxci `elwznu klynkumalih, ~arnih dzverkoh.^uvstvuwm, odhodzi dzenqvwdno zoz ru`ovu zagradkuu naru~u tvojogo dere}lyrarozburtavenih vlasoh.Prervala me gevta dopita potrebapricagovany lydovogo dzbana}u per{om.Pokus ironi~no,nw `adaxci ru`i, gvizdi, nwmi prostori,kocka lydu bula dostato~na.

MA]ARCOMERA^

Tamara HRIN

DERE]LYR

Verim `e mladi ba{ i nw lxby soviti, alw bim mogladawden podzel<c z vami. Na priklad, dze~nw bi vam mo-

gla preporu~ic recept za Koktel A La Saks, alw pone`e goi tak u` mo`ece opatric u najnov{im MAK-u, presko~imgo. Von i tak va`i lwm za dobre }abaritovanih, tih co maxdobri `aludok, abo (podobnw yk i u slu~ax [uksovej no-vej kn<`ki) u` osemnac roki. Nw scem i y i|e vecej gu-bic mlade`, preto bim mogla z vami podzel<c wden drugibarz hasnoviti sovit – yk prepoznac ma}arca za dziv~ata,a co ti` tak budze hasnovite i za hlapcoh – yk tot ma}a-rec nw buc. Vidzi {e mi `e bi to u tera{n<h ~asoh znalobuc potrebne, a i pou~ne. Hlapci, nw “hejtujce” me pre-to tak barz.

Paly tak, Ma}arec, popri togo co verim `e znace:1. [ivi w.2. [trednqogo rostu.3. Ma dlugoki, podzvignuti uha.4. Obyvxw {e z: Ia, ia, ia!Alw toto co dawdni nw znax `e Ma}arec i:1. Sam vam naruci svojo prisustvo.2. Hod: cupkanw – kus u procentoh (velqki ma}arec 90%,

mali 1,2%).Zognuti lokci, kriva pohrebcina – vikrucanw (l<vo – pravo) zavi{i

od u` kelqo-postotnogo ma}arca (co vek{e vikrucanw to vek{i ma}a-rec). Mo`ece go zadumac?

3. Prihodzi }u vam – va`ni, po~ina be{edu zoz “{a ima?” – abo zdayku podobnu “odvalu”.

4. Mo`ebuc z po~atku i budze interesantno d<jstvovac. Alw, poslekratkogo ~asu (abo dlug{ogo – zavi{i od vas yki sce) zrozumi{ `e w toba{ i nw.

Ked `e dojdze do rozmenqovany telefonskih ~isloh i vi mu (ajoj!)dace svojo dobre ~islo, per{e co vam mo`e spadnuc do o~:

5. Pismenosc – a co to?Poruki z po~atku kratki, bez znakoh interpunkci<. Z ~asom i z

dalq{im dopisovanqom uvidzice `e slova htori nw tre-ba `e bi buli vwdno – vwdno, a i naspak najviro-vatnwj{e, a }u tomu i|e “radijo”, “avijon”, “sre~o”,“{e~eru”, “Koko”, “ribo” i tak dalwj...

E, vec mame i taki situaci<, ked `e pristanwce na jo-go bavisko (pre dosadu abo vam {e uvidzi `e w krempita,abo majmun, abo princ – yk da nw!) .

6. Kavalwrstva – nwt!Pre~itam vam lwm dawdni od gromadu mo`l<vih situa-

cijoh, a vi poprobujce zadumovac (alw tak na calkom vi-karikovani sposob):

Situaciy ~islo 1: Vihodzice vonka – pobe{edovac.Von idze napredok. Vidze vonka, pu|i dzveri htori lwmco vas nw vdery po nosu.

Situaciy ~islo 2: Povolal vas na “dejt”. I na tim“dejtu” sce. Sciguw rahunok. Von go v`al, polo`el co-{ka dinari na stol i gvari – to moy polovka. Pooblwka{e i – “nolw idz viplac, ~ekam ce vonka” i zohabi ce.Mogol golwm povolac kelnera... nw?

Situaciy 3: [l<zkal<|e. “Dejt” zoz snoh... {l<zkace{e i odrazu wdna dzivka oprez vas spadnw. Von poponaglynapredok, pomognuc wj. Yk x dzviga – tak x vilapuw.

Dzignw x i gvari: “uuu, ti krasna, aj idzeme teraz na kafu?”... a ti sto<{ prin<h. No, to u` toti patolo}ijni slu~a<, alw bi ukazac i na n<h.

Ma}arci: Ka`de spravovanw procivne tim pravilom ma velqki potenciyl zatransformacix do princa! Co vek{e odstupanw – to vek{e mesto na ran} l<sti-ni!

Dziv~atka: Spram tih praviloh ma}arca prepoznajce i dooobre rozdumajce zkim {e upu|uwce do baviska!

Lwm zapametajce: Ked vi princa glwdace i sami {emu{ice spravovac yk princezi!

TTTTOOOOGGGGOOOO [[[[NNNN<<<<GGGGOOOOVVVVIIIITTTTOOOOGGGGOOOO RRRRAAAANNNNAAAA

Macuo BA[O (1644–1694)

Togo {n>govitogo ranaTota ~arna vranaKotru natelqo mer`im...Za{ lwm w taka krasna!

Mihailo RAMA^

DZEVEDZE[ATINw takoj tak dalwko

Buli koloni za hlwb i mlwkoRaz {e slu~eli roki preklyti

Vel<m poznati yk dzevedze{ati

Raz lxdze mali vecej oru`iyYk do dakogo doviriy

Raz {e nwdalwko slu~eli vojniZanav{e mladi ostali pokojni

Raz kupovali zme benzin po yrkohPri dileroh menyli dinari do markoh

Lwm nw raz bula ~e`ka situaciyLwm nw raz narod bila policiy

Raz mladi po~ali }adnw lacYkni do pantalonoh zapasovac

Tedi na nas bombi padaliVel< bez svo<h milih ostali

Od tedi postali gerow kriminalci^esni mu{eli zabrudzic palqci

Idioti mladim postali {piva~kiNa ka`dim boku bulo piy~ki

Teraz {e na plakatu pripatramDze na nwj pi{e: lxbim dzevedze{ati

Y pri svo<m tvardo ostavamNw `adam naj {e vraca roki preklyti

Hto nas provadzi?To pi{e v{adziKameri nas zn<maxA voni {e z nami zan<max

Hto nas provadziZna hto idze kadziTo zna na{a policiyZna K]B, a zna i CIA

Znax voni za {ickih se}inqohZa ohabenih le}inqohPre toto voni nw max muku[icko provadza na fejsbuku

Hto nas provadziZna hto {e z kim vadzi

An< skorej nw bili z pescuProvadzeli nas na majspejsu

Tomu co nas provadziVerim `e mu {e }adziMo`u {icko da nam poberuBo nas provadza i na tviteru

Znax voni za {ickih se}inqohZa ohabenih le}inqohPre toto voni nw max muku[icko provadza na fejsbuku

Znax za {icki pusti dzivkiZa potraceni dzecinski pilqkiGa, ked u` {icko znaxNaj vwdno z nami u`ivax.

HTO NAS PROVADZI?

Karl SANDBUR]

OBLAK

(pre{pival Vany Dula) (pre{pival Vany Dula)

Noc spoza gajzibanskogo oblakaVelqka, cma, megka stvarRozbita poprej}a zoz prerezami {vetla.

LXDZE, ROKI, @IVOT25. NOVEMBER 2011. 13

U PREHODZE Z NA[IMA LXDZMI U ZA]REBE

MOCNA VYZA ZOZ RUSNACAMIOksanu Timko, odatu D<tko, poznax

vel< Rusnaci, po tim `e w unuka Onu-friy Timka, a i|e bar`ej `e doprino-{i ruskim vidanqom za Dunajom. No,vel< nw znax `e Oksana narodzena u Dxr-dqove, `e studirala lin}vistiku i fone-tiku na Filozofskim fakultetu u Za}re-be, a postdiplomski studi< na Ukra<ni.Posle pejcro~nogo prebuvany u Ukra<ni,vracela {e do Za}rebu dze i nw{ka `iw.Svoj pro}res u kariwri predlu`ela i za-kon~ela i doktorski studi< na fakultetuu Za}rebe – doktorovala na Odseku za sla-vistiku. Tih dnqoh zme {e stretli z Ok-sanu i nakratko z nx pobe{edovali.

Nw{ka mladi barz {vidko `ix

Na spomnutim fakultetu Oksana robiyk profesor docent na Katedri zaukra<nski yzik. Gvari `e {e na katedruka`dogo roku upi{u kolo dvacecero stu-denti, alw u najvek{im ~i{lw to gorvat-ski studenti kotri zainteresovani zau~enw slavynskih yzikoh.

Oksana nw ma velqo {lwbodnogo ~asu`e bi ~astej{e hodzela do Dru`tva Ru-sinoh i Ukra<ncoh u Za}rebe, alw kedi-nwkedi zajdze, golwm ked dayki {veta ipreslavi. Odata w za Zvonka D<tka z Vuko-varu kotri ti` zanyti i max dziv~e Pa-vlinu.

Pone`e su~asni `ivot zoz sobu no{ivel< obovyzki i nw ohaby velqo ~asu za dru-`enw, a okreme ked slovo o osoboh kotrieksperti u svo<m fahu. I Oksana ~asu nwbarz ma, alw zato v{e hodzi do cerkvi dze{e dru`i z Rusnacami.

U Oksanovim su{edstve – Aranka Bal<nt,z kotru {e upoznala tedi ked odvodzela Pa-vlinu bavic {e. Tak `e {e voni dva kedi-nwkedi stretax u svo<m krax i otrimux

dobri su{edski odno{eny. Stanx pobe{e-dovac wdna drugej co wst nove.

@ivot prelwcel raz dva

Aranka Bal<nt, narodzena Meze<, zoz Pi-{kurevcoh, a 1957. roku {e odala za YnkaBal<nta. Po{li `ic do Petrovcoh. Tam {ezatrimali sedem roki, a od 1964. roku su u

Za}rebe. Po pohodzenx, Arankov d<do zozKocura, a Ynkov zoz Ruskogo Kerestura.

Robotni vik Arankov suprug preprovad-zel u ml<nu, a vona robela yk poray~ka naFakultetu tehn<~nih naukoh. Zoz n<ma `il iArankov {vekor kotri pomagal kolo dzecoh.

– Zlo`no zme `ili {icki pecero, a {ve-kor nam velqo pomagal kolo hlapcoh, Vladii Zvonka. Rihtal ih do {koli i staral {e on<h – pripoveda Aranka. Nw{ka obidvomesinove `ix u Za}rebe i to nwdalwko, u su-{edstve. Odrosnuti su lxdze i max svojofameli<. Mam i {tvero unu~ata, troh unu-koh i wdnu unuku, htori ~asto obihodza ba-bu. Na`alq, d<do Ynko u` vecej nw z nami.

Aranku zdravw poslu`elo, ta w nw v{elwm doma, alw ka`dej nwdzel< hodzi do cer-kvi. Aranka bula aktivni i oblxbeni ~lenDru`tva Rusinoh i Ukra<ncoh u Za}rebe.

– Pod ~as vojni, tu u Za}rebe bulo velqona{ih vibe`encoh zoz Petrovcoh, Miklo-{evcoh, Vukovaru. U tim ~a{e Dru`tvobulo aktivne, dru`eli zme {e i na tot spo-sob nw dumali lwm na bri}i. Moy pajta-{ka Bla`enka i y buli zadlu`eni oblwkac,alw i kra{nw za~esac folklora{oh na na-stupoh. Tak zme v{adzi putovali i kra{nw{e dru`eli. I nw{ka, ked {e stretnwm ztima mladima lxdzmi, zradux mi {e, a i y<m – zdogaduw {e Aranka, v{e rozpolo`enapripovedac o svo<m `ivoce u htorim pame-ta lwm krasni hvilqki zoz najbl<z{ima ipriytelymi. Ana Papu}aAranka Bal>ntOksana Timko D>tko

STRETNUCE Z ETU KOVA^ Z BA^KEJ TOPOL<

“HERA” POMOGLA VEL<M @ENOMPred 10 rokami u Ba~kej Topol< osnova-

ni Klub `enoh “Hera”, na ~i<m ~olw EtaKova~, narodzena Papu}a. Uloga kluba bulavecejn<sta, alw {e na per{im mesce scelopomognuc `enom na valalw `e bi {e zdru-`eli, nau~eli daco robic i zarabyli vla-sni dinar. Yk rosla “Hera” tak {e i aktiv-nosci pre{irjovali, a timsku robotu uKlubu zmocnqovali mladi. Za nwpolni 11roki tota or}anizaciy realizovala vecejzna~ni prowkti, kampan<, konferenci< itribini, a zoz svo<ma ru~nima robotamiu~astvovala na vecej vistavoh... Velqo to-go nw mo` an< pospominac, alw si}urno `ebi Klub nw mogol obstac ked bi u n<m dzenq,a noc, nw robela spomnuta Eta Kova~.

– Dakedi sebe podumam `e u` dosc, i `evecej nw mam moci cagac napredok, a vec{e xtredzenq zobudzim z dayku novu idex,rozdumuwm yk pokon~im dzepowdni roboti,kogo per{e navolam, zabuvaxci `e som lwmv~era od {ickogo scela dzvignuc ruki –gvari Kova~ova.

Od tar}ovini po Klub

Eta i wj suprug Yno{ `ivot preprovad-zeli u tar}ovini. A`, tak povesc, pri kon-cu svojogo robotnogo viku, Eta podumala`e mo`ebuc godna robic i daco in{e.

– Na taku idex pri{ol moj sin Atilai jogo pajta{ Mi{a. Voni dvome robelina filmu o avtisti~nih dzecoh, Atila ykre`iser, Mi{a yk peda}o}, a y {e impriklx~ela u rozgvarki o i|e nw vimon-tiranim materiylu. Prilapeli dzepowd-ni mojo zauvagi, ta moj sin gvarel `e naj

po~nwm rozdumovac o daykej roboti,bo z takim mo<m obi~ajom som nwgodna u penzi< vi{ivac i {trikac.Go~ som {e spo~atku lamala, za{ lwmsom na koncu pristala. Pomoglo mitoto `e som cali `ivot robela zlxdzmi, alw mi i dzeci pomogli, bodo{li do Malte`skej gumanitarnejslu`bi. Z n<ma som stupela do kon-taktu i po~ala nabavyc l<ki lxdzomhtori buli najzagro`en{i. Tota or-}anizaciy nam ukazala yk bi trebalokontaktovac i z drugima. Nwmeckigumanitarni or}anizaci< tedi malidobri prowkti na htori zme konkuro-vali i z n<h zme, tak povesc, virosli– gvari Eta.

Pisac prowkti trebalo znac, a tre-balo znac robic i na kompxteru, taEti pomagal per{e sin, a vec i `echtoromu prave kompxteri fah. Zapi-sovala sebe do teki `e yk i dze ma po-priciskac, alw wj velqo pomoglo toto`e i u tar}ovinskej firmi u htorejrobela bulo or}anizovane u~enw nakompxteroh. U roboti na prowktoh wjpomogla i ekumenska gumanitarna or-}anizaciy, i nw{ka, gvari, nw mo`e zadu-mac robotu bez kompxtera.

– Glwdam dze mam konkurovac, pi{em iposilam prowkti. Or}anizuwme taki prepo-davany htori bi buli na hasen na{im `e-nom. U~eli zme ih robic v{el<yki roboti,or}anizovali kursi i prepodavany o tim ykbuc uspi{ni. Najber`ej {e ce{im `e zmepomogli `enom htori buli maltretovani uvlasnim obisce.

Treba znac }azdovac

Ked 2005. roku i u yvnosci data uvagaborbi prociv nasilstva, tedi i “Hera” po-~ala kampanx `e `enu nw treba bic `e bibula dobra, a tak i dzeci `e bi buli po-sluhni. Odvolanw bula velqo vek{e yk co{e dumalo, ta “Heri” data potrimovka zpokra<nskogo sekretariytu, alw i od lokal-nih vlascoh. [esnac dn< {e otrimovalotribini, promoci<, dzelwli letki, otvore-ni buli sos telefoni. Od tedi {e ka`dogoroku ozna~ux toti dn<.

U “Heri” nw{ka roby od 8 do 12 aktiv-ni `eni. Radza {e o {ickim co max po-kon~ic, shodza {e u obiscu Kova~ovej,alw to nw {icko. Tam max i ma{ini nahtorih {ix.

– Pred daskelqoma rokami zme od ADF-adostali ma{ini za {ice i rokami ih ha-snuwme. [iwme {mati, ta{ki, yk i reklam-ni materiyli za dawdno zdru`enw, do ino-`emstva, alw i tu, u nas, na predaj. Mi v{epokus zarobime, a ked {e zyvi dayki noviprowkt do kotrogo treba ulo`ic 10-15 od-sto vlasni sredstva, nw koburime – gvariEta, htora u` planuw aktivnosci Kluba.

– Za Kup toleranci< htori ma buc na lwto{e mu{ime dobre porihtac. To velqka ro-bota. Sceme ukazac `e hto Rusnaci, kedi {etu doselwli, dze {e rozselwli, a kelqo ihnw{ka wst i dze su, yke max oblw~ivo, kul-turu... Preto sotrudzuwm z vel<ma, i z Naci-onalnim sovitom Rusnacoh, a mame dobrikontakti i zoz lxdzmi u Novim Orahove.

Za ulo`eni trud “Heru” oba~eli i u Se-kretariytu za lxdski i men{inski prava,alw i za robotu zanytosc i rovnopravnoscpoloh. Po dobrim o Klubu ~uc i zagran<cu, vel< donatore prave “Heri” dali ii|e v{e davax potrimovku.

Eti najmil{e ked ih pohvaly i ked im{e yvyx `eni htorim “Hera” pomogla `ebi nw{ka lwp{e `ili. To pri~ina `e bi“Hera” preslavela i svoj dvanasti, petna-sti, ta i dvaceti rodzeni dzenq.

S. Fejsa

Eta Kova~: predavame vi{ivani, abo drukovani ta{ki

U Klube“Hera”{ix i

vi{ivax{matihtori,

vwdno zozaktivistkami

drugihZdru`enqohprikazux na

revijoh

SPORT 25. NOVEMBER 2011.14

MFL VERBAS–BE^EJ–SRBOBRAN MFL ZOMBOR

RUSIN NA[TREDKUTABL<^KI

Fodbalere Rusina na koncu w{enqskej ~asci per{enstvana tabl<~ki na dzevytim mesce zoz 16 bodami. Od trinaczmaganqoh, Rusin dostal {tiri, telqo bavel nwri{eno, apejc stracel. Dal petnac }oli, a priyl dvacec {tiri.

Posle w{enqskej ~asci tabl<~ka vipatra tak:1. Mladosc 35 bodi 8. A. [anti~ 16 bodi2. Radni~ki 31 9. Rusin 163. Lipar 28 10. Rastina 154. [ikara 21 11. Od`ak 155. Metalac 20 12. Dunaj 156. Terekva{ 19 13. Dinamo 87. Panoniy (- 1) 17 14. Wdinstvo (- 1) 2

Rusinovo rezultati posle w{enqskej ~asci per{enstva:

Terekve{–Rusin 1:2 Dinamo–Rusin 1:1Rusin–OFK “[ikara” 1:1 Rusin–Lipar 1:4OFK “Metalac”–Rusin 5:0 OFK “Od`ak”–Rusin 0:3Rusin–Rastina 0:0 Rusin–A. [anti~ 2:1OFK “Mladosc”–Rusin 3:0 Radni~ki–Rusin 5:1Rusin–Wdinstvo 3:0 Dunaj–Rusin 2:0

Rusin–Panoniy 1:1

V. Se}edi

VVEELLQQKKAA PPOOBBIIDDAA KKOOCCUURRCCOOHH UURRAAVVNNIIMM SSEELLUU

Proleter – Iskra 3:4 (1:4)

ISKRA: Filep, @ivkovi~, Bokan (Samo~eta),Vay}i~, Kolwsar, ]ajdo{, Ruskovski, Xr~uk, Damyn]uba{, Eri i Nyradi (Nadqfe>)

Strilci za Iskru: Eri, Damyn ]uba{ 2 i Ruskovski.

Posle pora`eny od Budu~nosci pred svo<ma patra~ami,goscovanw Iskri u Ravnim Selu dze ih ~ekal lider natabl<~ki Proleter, za vek{inu lxbitelqoh fodbalu u Ko-cure bulo goscovanw na htorim, okrem }oloh do vlasnejmre`i, Kocurci nw dostanx n<~ in{e. Medzitim, bavy~eIskri nw dumali tak. Od samogo po~atku zmagany zoz velq-ku a}resivnoscu i po`ertvovnoscu prev`ali iniciytivu idok doma{n<, htori pred zmaganqom u` ukalkulovali si-}urni tri bodi, pri{li }u sebe, Kocurci vodzeli zoz 4:0, abul lwm 17. minuta zmagany! Mre`u doma{n<h per{i na~aliskusni Eri. Lwm co doma{n< ru{eli zoz centru, fodbale-re Iskri im odnyli labdu i do}malo bulo 2:0 za Kocurcoh,a strilwc bul odli~ni Damyn ]uba{. Nwodluga isti bavy~zvek{al na 3:0, a u 17. minuti, Alqo{a Ruskovski dal{tvarti }ol za Iskru. [ok i za doma{n<h, alw i za rukovod-zacih Iskri, htori nw mogli prepoznac svox ekipu.

Po konwc per{ogo pol~asu {e bavelo uglavnim na{tredku terena. Pred samim koncom per{ogo pol~asu, do-ma{n< zmen{ali rezultat i na odpo~ivok {e po{lo zoz re-zultatom 4:1 za Iskru.

Ob~ekovalo {e `e u drugej polovki baviska doma{n<budu zoz {ickima silami i na {icki sposobi probovacviwdna~ic, abo a` i pobedzic, i tak i bulo. Yk po~alo ba-visko, sudiy viklx~el Vay}i~a, tak `e Kocurci po konwcbaveli zoz bavy~om menwj. Posle togo za Proleter

dosudzeni penal za htori sa-mi bavy~e Iskri potverdzeli`e postoyl, alw odli~ni Fi-lep odbranwl, co bul dodatnistimulans kocurskimbavy~om `e bi vitrimalipriciski procivn<ka, alw isudijoh, bo od togo ~asu su-dijove vecej nw piskali of-sajdi prociv doma{n<h go~kelqo voni buli o~iglydni.

Medzitim, Kocurci ukazali`e max velqke {erco i uspi-{no {e branwli. U 70. minuti,posle wdnogo od nwdosudzenihofsajdoh doma{n< zmen{alina 4:2 alw co konwc zmaganybul bl<`ej, <h bavisko bulov{e nervoznwj{e i do konca, usudijskim nadopolnwnx ~asudali svoj treci }ol, alw to bulo {icko co mogli porobic itri bodi po{li do Kocura. Ekipa Iskri zaslu`uw {icki po-hvali za po`ertvovnosc i zakladanw, a bavisko po~alo dosta-vac fizionomix yku bi rukovodzaci sceli.

Proleter placel za {icki pora`eny htori Iskra tejw{en< precerpela pre nwiskustvo i pre prema{eni nagodi.Placel Proleter i pre

to `e podcenwl Iskru. Posle tej pobidi, bavy~e dosta-li na samodovirix, a nagodu take bavisko povtoric,Iskra budze mac na nwdzelx ked do Kocura prihodzi i|ewdna ekipa zoz verha tabl<~ki, dakedi{n< per{oli}a{ Be-~ej. Zmaganw po~nw na 13 godzin i 30 minuti.

S. Dorokhazi

BERKASOVSKIM FODBALEROM

Pre{logo ti`ny MiroslavSmilyni~, ~len Op{tinskejradi u [idze, na|ivel FK“Srimec” z Berkasova i pri-dal ekipi dresi u vrednosciod 37 tisy~i dinari. Yk vizna-~el Smilyni~, bul to dzevytisportski klub htoromu lokal-na samouprava z pomocu kom-pani< “Viktoriy-oil” obezpe-~ela sportsku opremu. Dresipriyl i na darunku podzekovalLxbi{a ]ovor~in, ~len Upra-vi FK “Srimec”.

Posle vecejro~nej pavzi uBerkasove obnovena robotafodbalskogo kluba i u n<mhvilqkovo bavy 18 fodbalerezoz Berkasova i [idu. I Me-sna zawdn<ca Berkasovo pomo-

gla u po{orenx terena i pro-storijoh Kluba. Medzitim,vecejro~na pavza zohabela{l<d, tak `e na koncuw{enqskej ~asci per{enstvaOp{tinskej li}i Srimec zav-`al ostatnw, 14 mesto. Berka-sov~anw pobedzeli lwm raz, ba-veli raz nwri{eno i mali a`11 pora`eny z ne}ativnu }olrozliku. Dali 12 }oli, apriyli 55. Yk vizna~el Lxbi-{a ]ovor~in, namaganw uyrnwj ~asci per{enstva budze`e bi z lwp{im baviskomzlwp{al i plasman natabl<~ki. Nova sportska opre-ma htoru dostali, budze motivvecej `e bi to i vitvoreli.

Vl. D>.

OPREMA ZA LWP[I REZULTATI

PODMLADZENI SOSTAV– Najvek{i problemi buli zoz sostavom ekipi. Velqke

~islo bavy~oh napu|elo ekipu, uglavnim iskusnibavy~e, htori pre{li do drugih kluboh lwbo prestali ba-vic. Mu{eli zme {e “oprec” na mladih i i|e nwiskusnihbavy~oh htori mali velqki oscilaci> u svo>m bavisku.

Najstabilnwj{e bavisko pri mladih ukazal PedyKolbas, htori prilapel obovyzki i dobre zakon~elper{enstvo, alw na po~atku i z n>m bulo problemi. Bo-ris Oros mlad{i vredno treniral, lwm mu treba i|edosc iskustva `e bi ukazal i|e lwp{i baviska. To-biys [anta dobre po~al, alw {vidko odustal od zapo-~atej roboti. Deyn Nadq ti` vredno treniral, alw wi|e mladi i {ansu dostanw u yrnwj ~asci per{enstva.

Mu{im pripoznac ̀ e za{ lwm najiskusnwj{i bavy~e,Zlatko Bodnar i Joakim Gardi, buli najstan-dardnwj{i bavy~e htori “no{eli” ekipu. Od po-mocnwnqoh htori buli u ekipi Rusina dobre {e ukazaliI}or Grn~iyr, Stevo Romanqski, Marko Savi~, VelqkiBatrovi~ – gvarel trener ekipi Rusina, Boris [ajto{.

V{e lwp{e bavisko Iskri –Alqo{a Ruskovski

Miroslav Smilyni~ (na pravo) pridal sportsku opremuza FK “Srimec”

PER[A RUKOMETNA LI]A SERBI< –VOJVODINA

POBIDA ZA KONWCRusin – Mladosc 36:27 (16:15)

^ERVINKA: sportski center “^ile Mi{kovi~”, patra~oh50; sudijove: Skuban i Perovi~ (Verbas). Sedem meteri: Rusin6–3, Mladosc 4–2; viklx~eny: obidva ekipi po 10 minuti.

RUSIN: V. Vina>, Pavlovi~ (11), Ruskovski (5), K.Sabado{ (3), W. Zori~ (2), Nyradi (7), Plan~ak (1), V.Malacko (5), N. Zori~ (2), M. Malacko.

Na koncu w{enqskej ~asci per{enstva rukometa{ki Ru-sina zvladali Mladosc zoz Bilej Cerkvi zoz dzevec }ola-mi rozliki.

Zmaganw odbavene u gali u ^ervinki, a Rusin prelamalrezultat u drugim pol~a{e. Zmaganw bulo dinami~ne, tatak u 43. minuti rezultat bul 24:18, u 48. minuti 27:20, au 52. minuti 30:22. U ostatnwj minuti rezultat bul 36:26,alw goscinski zoz Bilej Cerkvi u ostatn<h sekundoh dali}ol i zmen{ali rozliku na dzevec }oli.

Posle odli~nogo startu u w{enqskej ~asci per{enstva,dvoh pobidoh, u drugim i trecim kolw, Rusin na samimkoncu tej ~asci per{enstva, prizna~el trecu pobidu.

V. Se}edi

PODRU^NA LI]A – NOVI SAD

PRESUDZELAGRI[KA ODBRANI

Ba~ka 1923 – Petrovaradin 2:3 (1:1)

MEMORIYLNI [AHOVSKI TURNIR“MIKOLA MOSKALQ”

ZDOGADOVANW NASNOVATELY I

BAVY^A[ah-klub “Vojvodina” i

Mesna zawdn<ca “Liman 1”, uramikoh svowj preslavi, to-go roku or}anizovali {estiMemoriylni turnir z nago-di ozna~ovany sedmogo rokuod {merci Mikoli Mo-skaly, bavy~a i snovatelyKluba. Turnir otrimani uprostorijoh MZ “Bo{ko Bu-ha” u Novim Sadze, 11. no-vembra, a u~asc v`ali 20 {a-histi kelqo mogla priyc od-vituxca sala. Bavelo {e se-dem kola po {vajcarskej si-stemi {vidkocagaxco, asudzel Milan Miladinov,medzinarodni sudiy, zozkompxterskim parovanqom.

Na turnire baveli preva-`no majstorski kandidati

i trome FIDE majstrove.Per{e vodzel Petkovi~,kotri stracel od Jovi~a u{tvartim kolw, a pobidn<kodlu~eni u predostatn<mkolw ked Kly<~ zoz dzelomvecej vipu|el pobidn<ka.

Tabela: Jovi~ 6, Wvti~5,5, Petkovi~ i Kre<~ 5,Kly<~ i Dimitriwvi~ 4,5,Stanowvi~ i Belanovi~ 4,Kova~evi~, Pavlik i Radin3,5, Rodi~, Su{i~ i Za}o-rac 3, ]abri~, Dxri~ i Mi-li~evi~ 2, a Ukropina iVukobratovi~ 1,5 poen.

Poslu`enw obezpe~ela su-pruga pokojnogo, Lxbica, anagradi uru~eli or}aniza-tore na dru`enx i ve~eri urestoranw “Plej-of”.

M. Ku~ma{

DXRDQOV: stadion FK “Ba~ka 1923”, patra~oh kolo200, sudiy [arac (Be~ej). Strilci za Ba~ku: Ru`i~ u17. i D. Trivunovi~ u 77. minuti. @ovti kartoni uekipi Ba~kej dostali: Ru`i~, Kalajd`i~, Erdelyn, M.Trivunovi~, N. Trivunovi~, Luki~ i ^ur~i~.

BA^KA 1923: Mari~, ^ur~i~, S. Trivunovi~,Erdelyn, Ynkovi~, M. Trivunovi~, Luki~ (N.Trivunivi~), D. Trivunovi~, Osto>n (Kalajd`i~),Ru`i~, Panti~.

Zmaganw na samim po~atku bulo viwdna~ene i nw moglo{e rozlu~ic `e hto favorit, a hto pobedzi. Per{i }ol da-li doma{n< posle wdnej {vidkej kontri Du{ka Trivuno-vi~a, a na pravim mesce {e na{ol Ru`i~ u 17. minuti. Uostatnwj minuti per{ogo pol~asu goscinski virovnalirezultat. U 45. minuti napravela {e gu`va oprez }oluDxrdqov~anqoh, a najlwp{e {e zna{ol Dra}in – 1:1.

U drugim pol~a{e, u 58. minuti isti bavy~, dava drugi}ol za goscoh. U 77. minuti D. Trivunovi~ virovnal rezul-tat na 2:2, alw na samim koncu, u 90. minuti zmagany, poslegri{ki ohrani, Petrovaradin na svoj konto pripisal po-bidu.

Selekciy podrostku u zmaganx, ti` z ekipu Petrovara-dinu, stracela z rezultatom 6:2 (1:1).

Na nwdzelx ekipa Ba~ka 1923 putuw do Ba~kej Palankidze x do~ekuw ekipa Stari ]rad.

S. P.

KARATE KLUB “RUSIN”

POSCIGNUTIZAMERKOVANI

REZULTATIKaratisti Rusina pre-

{lej soboti u~astvovali naKarate trofex Apatina. Nazmaganx u~astvovali kolo200 zmagatelqoh zoz 15 klu-boh, a Karate klub “Rusin”mal sedem zmagatelqoh u pow-dinw~nej konkurenci< i eki-pu htora {e zmagala u katoh.

Powdinw~no, u katoh, usvo<m vozrostu, Marina

Nadq zav`ala per{e mesto,a Kristina Katona druge. Uborboh per{e mesto zav`alDeyn Duda{ i NikolinaKazak, a Izabela Maka< zav-`ala trece mesto. Ekipno ukatoh, u sostave: SaraPlan~ak, Kristina Katonai Marina Nadq, zav`alitrece mesto.

V. Se}edi

VIDAVAME namescenu }arsonwru u Novim Sadze,bl>zko pri centru. Obyvic {e na tel. 063/1-963-693.

MALI OGLA[KI

INFORMATOR25. NOVEMBER 2011. 15

“KOCURSKA ^UTKA 2011”U KOCURE

Na sobotu 26. novembra, uKocure {e otrima Medzina-rodni festival gumoru i sa-tiri “Kocurska ~utka 2011”.

Or}anizator festivalaKPD DOK zoz Kocura a za totdzenq predvidzena calodnqo-va programa:

Na 10 godzin po~nw turniru {ahu za dzeci po 15 rokistarosci yk i turnir u pika-du htori nw ma starosniogran>~eny.

Na 15 godzin budze podpisani Protokol o so-trudn>ctve medzi Ladomirovu zoz Slovackej i Ko-curom.

Na 16 godzin budze otvorena vistava najlwp{ogokarikaturisti festivala “Kocurska ~utka 2011”, ana 17 godzin budze promociy 15. ~isla ^asopisa zakulturu “Erato nad Kocurom”.

Na 18 godzin po~nw centralna muzi~no-scenskaprograma na htorej budu predstaveni togoro~ni la-ureati festivala “Kocurska ~utka”.

Na 20 godzin, u sali DOD Kocur, budze predstaviEtno stol Kocura, a na istim mesce {e otrima ikoktel. Pod ~as koktelu budze vibrana najdlug{a~utka kukurici zoz togoro~nej lama~ki.

Na 22 godzin u prostorijoh Moto kluba “Pe}asus”budze goscovac bend MKP.

Uhod na {icki programi budze bezplatni.

FESTIVAL KRATKIH SCENSKIHFORMOH U NOVIM SADZE

Dzevyti Festival kratkih scenskih formoh budzeotrimani od 2. po 4. december 2011. roku u teatral-nej sali novosadskej }imnazi> “Laza Kosti~”, uul>ci Lazi Lazarevi~a ~islo 1 (Telep). Budu vi-vedzeni tri monodrami i tri duodrami zoz Kocura,Dxrdqova, Verbasu, Srimskej Mitrovici, [idu.Predstavi po~inax na 19 godzin.

DZE CO BUDZE

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku Gorodu NovogoSadu na osnovu ~lena 10. Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok (“Slu`beni gla{n<k Republiki Serbi<”’, ~islo 135/04 i36/09) obyvxw

OBVISCENWo podnw{enej vimogi za odlu~ovanw o potrebi precenqovany

vpl>vu na `ivotni {tredok Prowkta

No{itelq prowkta “TELEKOM SERBIY” a.d, Takovska 2, Beo}rad,podnwsol Vimogu za odlu~ovanw o potrebi precenqovany vpl<vu na`ivotni {tredok Prowktu radio baznej stan<ci za mobilnu telefo-nix “NS Jovana Du~i~a II” – NS121, NSH121,NSU121, u ul<ci Bu-levar Jovana Du~i~a 13, na katasterskej parceli ~islo 7770/15, K.O. Novi Sad I, Gorod Novi Sad.

Podatki i dokumentacix zoz Vimogi no{itely Prowkta mo` vid-zic u prostorijoh Gorodskej upravi za za|itu `ivotnogo {tredkuGorodu Novogo Sadu, Ul<ca Rumenacka 110, Novi Sad, robotni dn< od10 do 15 godzin.

[icki zainteresovani, za 10 dn< od dny obyvjovany togo obvi-sceny, mo`u dac svojo dumanw u pisanej formi na adresu Gorodskejupravi za za|itu `ivotnogo {tredku Gorodu Novogo Sadu.

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku Gorodu NovogoSadu na osnovi ~lena 10. Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok (“Slu`beni gla{n<k Republiki Serbi<”, ~islo 135/04 i36/09) obyvxw

OBVISCENWo podnw{enej vimogi za odlu~ovanw o potrebi precenqovany

vpl>vu na `ivotni {tredok Prowkta

No{itelq prowkta “PIP” DOO, Novi Sad, Tekeli<na 43, podnwsolVimogu za odlu~ovanw o potrebi precenqovany vpl<vu na `ivotni{tredok Prowkta “Produkcijni obwkt poverhovosci: visoke pri-`emw (VP), pri`emw i mansarda (P+M) i pri`emw i }aleriy (P+])”,na ^enex, sala{ Kuzmanovi~, ~islo 280, na katasterskej parceli ~i-slo 1629, K. O. ^enej, Gorod Novi Sad.

Podatki i dokumentacix zoz Vimogi no{itely Prowkta mo` vid-zic u prostorijoh Gorodskej upravi za za|itu `ivotnogo {tredkuGorodu Novogo Sadu, Ul<ca Rumenacka 110, Novi Sad, robotni dn< od10 do 15 godzin.

[icki zainteresovani, za 10 dn< od dny obyvjovany togo obvi-sceny, mo`u dac svojo dumanw u pisanej formi na adresu Gorodskejupravi za za|itu `ivotnogo {tredku Gorodu Novogo Sadu.

Gorodska uprava za za|itu `ivotnogo {tredku Gorodu NovogoSadu na osnovu ~lena 10. Zakona o precenqovanx vpl<vu na `ivotni{tredok (“Slu`beni gla{n<k Republiki Serbi<”’, ~islo 135/04 i36/09) obyvxw

OBVISCENWo podnw{enej vimogi za odlu~ovanw o potrebi precenqovany

vpl>vu na `ivotni {tredok Prowkta

No{itelq prowkta “TELEKOM SERBIY” a.d, Takovska 2, Beo}rad,podnwsol Vimogu za odlu~ovanw o potrebi precenqovany vpl<vu na`ivotni {tredok Prowktu radio baznej stan<ci za mobilnu telefo-nix “NS 151 NS– Klisa 2 (VIP) UMTS” i antenskej sistemi na po-stoycim slupe operatera “VIP MOBILE”, u ul<ci Zmawvacka draga,~islo 9, na katasterskej parceli ~islo 609/2, K. O. Novi Sad I, Go-rod Novi Sad.

Podatki i dokumentacix zoz Vimogi no{itely Prowkta mo` vid-zic u prostorijoh Gorodskej upravi za za|itu `ivotnogo {tredkuGorodu Novogo Sadu, Ul<ca Rumenacka 110, Novi Sad, robotni dn< od10 do 15 godzin.

[icki zainteresovani, za 10 dn< od dny obyvjovany togo obvi-sceny, mo`u dac svojo dumanw u pisanej formi na adresu Gorodskejupravi za za|itu `ivotnogo {tredku Gorodu Novogo Sadu.

SILVESTER BESERMIN<(1954–2011)

z Kocura

Zohabel {i nas u velqkim smutku i `alx. [ickim nam budze{ barzhibic. Pamytka na tebe budze vi~no `ic u na{ih bolycih {ercoh. O`aloscena supruga Slavka, dzivki Silvana, Daniwla, Ysmina iAleksandra zoz fameliymi i {estri Mariy i Amala zoz fameliymi

Spo~ivaj u mire Bo`im!

OSTATN< POZDRAVDny 10. novembra 2011. roku nwspodzivano nas, zanav{e zohabel na{mili

YNKO GARDI(1943–1991)

z Ruskogo KeresturaPamytku na nqgo ~uvax supruga Sla-va, sin Slavko, dzivka Vesna, nwvestaIrinka, `ec Mi`o i unuki Zlatko,@elqko, Mi`o, Mihaela i Darko

Spo~ivaj u mire Bo`im!

NA ZDOGADOVANWDny 24. novembra 2011. roku na-polnwli {e dvacec smutni rokiyk nas zanav{e zohabel moj milisuprug, ocec i d>do

Mikola [anta: PAPU^A STRACENA U LQVOVEroman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .400 din.

Kseniy Var}a: OBLAK DO [VETA,ptipovedki za dzeci . . . . . . . . . . . . . . . . . . .300 din.

Zvonimir Pavlovi~:KL>TKA ZA \E[L>VIH drami . . . . . . . .400 din.

Vladimir Besermin<:KRITIKI, RECENZI>, OGLYDI . . . . . . .400 din.

o. dr Roman Miz: NA[O CERKOVNI [VETA . . . 300 din.o. dr Roman Miz: MATERIALI DO ISTORI>

UKRA>NCIV U BOSNI> (VI tom) . . . . . . . . . .500 din.o. dr Roman Miz: CERKOVNI LITUR]IJNO-

-LITUR]I^NI LEKSIKON . . . . . . . . . . . .600 din.DA SVI BUDU JEDNO (molitvenik, istorija

grkokatolika, istorija sv. ]irila i Metodija, istorija parohije u Beogradu) . . . . . .300 din.

Vladimir Nadq A~im: TEATER U KI[ENKI . . . . .300 din.Valentina ^izmar: N>TKI WSTVA . . . . . . . . . . .300 din.Gavri<l Kostelqnik: PROZA NA RUSKIM

LITERATURNIM YZIKU . . . . . . . . . . . . . .800 din.Stevan Konstantinovi}: RUSINSKA

USMENA KWI@EVNOST . . . . . . . . . . . . .400 din.Xliyn Tama{: DERE]LY Z MRIJOH . . . . . . . .700 din.[tefan Gudak: KUDLIK PUDLIK

^EKA ]AZDU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .500 din.o. Roman Miz: PAROHIY U STARIM

VERBA[E . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .300 din.o. Roman Miz: @IVOT ^E^E I KAPKA . . . . . .400 din.YKIM SIV^ POETA NOTOH . . . . . . . . . . . . . . .500 din.RUSKI HRISTIYNSKI KALENDAR 2011 . . .400 din.RUSKI HRISTIYNSKI KALENDAR 2010 . . .300 din.Julijan Tama{: OSLEPQENI SLAVUJ

(Antologija rusinske pozije) . . . . . . . . . . . . .500 din.Vladimir Ko~i{: BOR\ ZA [EV^ENKA . . . .300 din.Serafina Maka<: BAVME [E NA BINI . . . . . .200 din.

Xliyn Tama{: WVANGELISTA MIHAJLO KOVA^ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .400 din.

Dxra Latyk: TEATRALNI @IVOT RUSNACOH (I tom) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 600 din.

Aleksander D. Duli~enko: JUGOSLAVO-RUTHENICA II . . . . . . . . . . . 600 din.

Nikola [anta: OTKRIVAWE SVETA . . . . . . . 300 din.Vladimir Kirda Bolhorves: OPIVANW

Z VITROM I Z OGNQOM . . . . . . . . . . . . . . 300 din.Miron @iro{: BA^VANSKO-SRIMSKI

RUSNACI DOMA I U Z[VECE (VII tom) . . 800 din.RUSKI HRISTIYNSKI KALENDAR 2009 . . .300 din.Melaniy Rimar: [NURKA I ]U@L>K . . . . . . . .400 din.Gavri<l Kostelqnik: POEZIY NA RUSKIM

LITERATURNIM YZIKU . . . . . . . . . . . . .800 din.Mihal Rama~: POVIST O DANILOVI I

FERKOVI I ]ABROVI . . . . . . . . . . . . . . . .300 din.Kseniy Maka< Oros: O[MIH U MOLGI . . . . .200 din.MATERIALI DO ISTORI> UKRA>NCIV

U BOSNI> (V tom) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .500 din.Petro P. Wr{ov: GA^ATKO GORBATKO . . . . .100 din.Dr Stevan Konstantinovi~: RUSKA PROZA

OD GNATXKA PO 1941. ROK . . . . . . . . . . .300 din.Daniela Tama{: ^LOVEK Z PISKU . . . . . . . . .200 din.Mihajlo Sabado{: KRIK DU[I MOWJ . . . . .200 din.Irina Gardi-Kova~evi~: DVANAC SKAZKI . .300 din.MATERIALI DO ISTORI> UKRA>NCIV

U BOSNI> (IV tom) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .500 din.KALENDAR 2008 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .300 din.Miheon Hun-Kan: MUDRILO I PRI^TI

ZA ZDOGADL>VIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .200 din.Silvester D. Maka<:

GLAS DZVONA BRONZOVOGO . . . . . . . . .200 din.Gavri<l G. Nadq: TRISKI . . . . . . . . . . . . . . . . . .300 din.[tefan Gudak: SKARBI I UTRATI . . . . . . . .300 din

AMALA MIHALQOVSKInarodzena Palan~a>

z PetrovaradinuPamytku na nx budu ~uvac wjnajbl>z{i

Spo~ivaj u mire Bo`im!

NA ZDOGADOVANWDny 1. decembra 2011. roku napoln>{e wden smutni rok yk nas zanav{ezohabela mila mac, baba i prababa

PPOOVVOOLLAANNKKAA

Povoluwme 12 mladi osobi na robotnx na temu “Li-derski shopnosci u vodzenx lokalnej zawdn<ci” ko-tra budze otrimana na sobotu 26. novembra u Zavodzeza kulturu vojvodynskih Rusnacoh. Robotnx buduvodzic I}or A~imovi~ i Miroslav Keve`di, a budze{e odvivac u sotrudn<ctve zoz Zdru`enqom gra`da-noh “Gajde da...” zoz Beo}radu. Temi kotri budu obrobeni to u~astvovanw mladih u odlu~ovanx, li-derstvo mladih, budovanw tima i ulogi u timu. Zain-teresovani mo`u poslac `ivotopis do Zavodu po 23.november na mejl zavod.rusini@gmail.com

MIRON BUILA(2004–2011)

z Novogo Sadu

^as prehodzi, a bolq ostava. N>}da ce nw zabudze tvoy supruga Irin-ka, dzivka Lxpka, `ec Zoran i {icki tvojo najmil{i

Spo~ivaj u mire Bo`im!

SMUTNE ZDOGADOVANWDny 27. novembra 2011. roku napoln> {e sedem roki yk nas zanav{ezohabel mili suprug i ocec

ILIY KULI^

O`alosceni supruga Ana, sinove Vlatko i Danilko zoz svo>ma fameliymiI dalwj {i v{e u na{ih {ercoh i dumkoh.

Spo~ivaj u mire Bo`im!

NA ZDOGADOVANWDny 16. novembra 2011. roku napolnwli {e dva roki yk po{ol dovi~nosci na{ mili suprug, ocec i d>do

SMUTNE ZDOGADOVANW

z Ruskogo KeresturaPamytku na n>h vi~no ~uvax<h najmil{i

Spo~ivajce u mire Bo`im!

CECILIY BAL<NT(1927–2009)

DXRA BAL<NT(1924–2006)

Dny 30. novembra 2011. roku na-polny {e dva smutni roki yknas zanav{e zohabela na{a milamac, baba i prababa

Dny 10. novembra 2011. roku na-polnwli {e pejc smutni rokiyk nw z nami na{ mili ocec,d>do i prad>do

CENOVN<K KN<@KOH NVU “RUSKE SLOVO”

* “RUSKE SLOVO” – glasn<k po ruski * Vihodzi ka`dogo piytku * Snovatelq Nacionalni sovit ruskej nacionalnej men{ini * Vidava NVU “Ruske slovo” u Novim Sadze *Per{e ~islo vi{lo 15. xniy 1945. roku u Ruskim Keresture * Adresa: NVU “Ruske slovo”, Bulevar o{lwbodzeny 81/7, 21000 Novi Sad * Redakciy: zamen<k odvi~atelqnogo re-daktora – Mihajlo Simunovi~; redaktore/ki – Miron Gornyk-Kuhar, Aleksandar Palan~anin, Olena Plan~ak-Saka~, Slavica Fejsa; novinarka – Aleksandra Duda{;reportere/ki – Mariy Afi~, Silvester Dorokhazi, Vladimir D>tko, Mihajlo Zazulyk, Ana Papu}a * Yzikova redaktorka – Bla`enka Homa-Cvetkovi~ * Lektorka –Ysmina Dxran>n * Tehn<~na redaktorka – Lxpka Cve>~; kompxterski obrobok – Veronika Vuy~i~, Mariy Gudak * Telefoni: 021/6613-697, 021/6624-708, 021/6623-076;021/6621-433 * Telefaks 021/528-083 * Predplata za cali rok: u `emi 1 500 dinari, a u ino`emstve 100 evra * @iro-rahunok u Banca Intesa 160-923244-82 * Devizni rahunokRaiffeisen BANK a.d. Beograd 26 5100000002458904 * Rukopisi {e nw vraca * Drukuw “Dnevnik” Goldin} Novi Sad * E-mail: ruske@EUnet.rs * Web site: www.ruskeslovo.com*YU ISSN 0350-4603 * COBISS SR-ID 15915778 * Drukovani tira` 2 300 *

25. NOVEMBER 2011.16

DirektorkaMARTICA TAMA[

***Odvi~atelqni redaktor

DXRA VINA<

GORIZONTALNO:1. Pastirska pal<cavladikoh, arhimandritoh i i}ume-noh; 6. Tona, skraceno; 7. Zadumanasmuga htora dzel< @emovu kulx na sivernui x`nu gemisferu; 9. Nota solmizaci<; 10.Gora, skraceno; 11. Primenovn<k; 12. Wdnaod nazvoh blagosloveny hlwba u hri-stiynskej tradici<; 15. Avto oznaka za NoviSad; 16. Difton}; 17. Skiy{ki klub, skra-ceno; 18. Istoriy Karlovcoh, skraceno; 19.Ma~ka, dzecinski; 21. Literatura; 23. Dif-ton}; 24. Na{ poeta na sliki (1904–1983);33. Slu`ba pomoci i informacijoh; 36.Toto co pripada Ynkovi; 37. Kelvin; 38.Fajta dreva; 40. Ukrasna {nurka; 42. Oksi-}en; 43. Kirili~ni trankript za hemijnielement sumpor; 44. [ternasta i dze{atabukva; 45. Avto oznaka za ]n<lane; 46. Elek-trodistribuciy, skraceno; 47. ^islo, skra-ceno; 48. Italiynske nacionalne osi}uranw,skraceno; 50. Pou~uxce; 52. Vaga, kantar;54. Doma{ny `ivotiny; 55. Meter; 56. Am-per; 57. Primenovn<k; 58. Nacionalni so-vit, skraceno; 59. Nw rozli~ni; 61. Nomina-tiv, skraceno; 62. Pobida u {ahu; 63. Nazvaza bukvu u staroslavynskej kirilki (‘); 64.Karat, skraceno; 65. Meno naukovca Nxtna(1643–1727); 67. Skracenw za mernu wdinku

za elektri~ni odpor; 69. Doma{ny `ivo-tiny; 71. Molibden, skraceno.VERTIKALNO: 1. Pisn< za dzeci poeti na sliki; 2. Wdno odserbskih diylektoh; 3. Dze{ata I treca bu-kva; 4. Umirjovac, zmirjovac; 5. Otava,skraceno; 6. Trofajtova; 8. Pojsc kusdalwj; 13. Litra; 14. ]ram, skraceno; 20. So-stavni zlu~n<k; 22. Tempo; 24. Osobni zame-novn<k; 25. Kico{, frawr; 26. Titula pri-padn<ka knyzovini; 27. Olimpijni komitet,skraceno; 28. Fajta vitru, vihor; 29. Pre-menka na{l<dnih prikmetoh populaci< prez}eneraci<; 30. Vikri~n<k za vira`ovanwbolx; 31. Stredn< rod; 32. Titula htora {ehasnuw za pripadn<koh akademi<; 34. Pri-slovn<k; 35. Wdna nwpoznata u matematiki;39. Vikri~n<k; 41. Farba skori; 49. Barskaro{l<na; 50. Nastac; 51. Vecej raz, z ~asu na~as; 53. Instrumental, skraceno; 58. Zame-novn<k; 60. Tona; 62. Zamenovn<k; 66. Avtooznaka za Kan<`u; 68. Milimeter; 70. Pond;72. Obsyg.

R

I

@

A

L

Q

K

A

ROZVAGA

KKKKRRRRAAAASSSSAAAA MMMMLLLLAAAADDDDOOOOSSSSCCCCIIII

ANDREY BUILA zoz Kocura, ma 19 roki i zakon~ela [trednx ekonomsku {kolu. Lxbi pomagac u obiscu, barz {e lxbi dru`ic zoz tovari{ami i zoz osnovnej, i zoz {trednwj {koli.

AA NN DD RR EE AA

RI[ENW KRI@ALQKI ZOZ PRE[LOGO ^ISLA: 1. @iry~ka; 8. Erudiciy; 10. L; 11. NLT; 12.K; 13. W; 14. Doawn; 17. N; 18. AVN; 19. AM; 21. W; 22. Vik; 23. MO; 24. Wlena Solonar; 31. @e;32. A; 33. LT; 34. Abo; 35. Ily; 37. Naozaj; 40. [; 41. Tirsovka; 43. Vol; 45. OY; 46. NHN; 47.[vin<; 49. Vici; 50. Sin; 51. O; 52. I; 53. Gri{ka; 56. T; 57. AR; 58. Ris; 59. Gruba; 61. R; 62. Ada;63. Osa; 65. Anatom.

KLX^I

R I @ A L Q K AK

Htori{ ve~ar zi{li zme {e tri pari u su{edstve, ta zme pripovedali yk to bu-

lo davno ked zme buli mladi. Wdni spominax yk to bulo kra{nw na tancu u Mlade`-

skim dome, hto {e komu pa~el, abo bul i zalxbeni, yk zme hodzeli po pari do bio-

skopu, pripovedali o }lumcoh... Yj, yki bul krasni Toni Kertis, i|e {umnwj{a

Bri`it Bardo, Liz Tejlor... Vec zme {e vraceli do tera{nqosci, ta zme be{edova-

li o svo>h dzecoh i unukoh.

Naraz {e Mikola, htori {edzel u fotel>, po~al kormacac `e go co{ka `uly, a

vec spod zadku vicagnul dva klx~i.

– O-go, palw co som na{ol, klx~i od obisca. ^ijo `e su?

Ykov, yk doma{n>, strogo popatrel na Zdenku, svox `enu, ta gvari:

– Zdeno, za{ {i stracela klx~i?! Gvarel som ci naj na n<h merkuw{. Nw budzeme

ka`di me{ac davac pravic klx~i. Odkedi `e ma{ taki novi?

Zdenka {e pravda `e to nw wj klx~i, a nw zna an> odkalq {e tu na{li... Teraz {e

i Ykov rozpalwl od doperany, i Zdenka od vigvaryny.

– Nolw, daj ih tadzi. Vipatra `e to mojo klx~i – ozval {e i moj vin~ani.

[acuw, akurat, klx~i vipatra jogo.

– Y toti klx~i stracel i|e vlon> na be}elx, ked som tam bul lapac ribi – tol-

kuw moj nw barz pre{ve~l>vo.

– A odkalq `e vec voni u mowj fotel>? – i dalwj uparti Ykov.

Gevti drugi dvojo, Mikola i Femka, ciho, lwm {e spatrax.

Dokonca i y skontala `e tu co{ka nw u {ore.

Patq ti mojogo skaran>ka. Tak von hodzi lapac ribi, a klx~i u cudzej fotel>. U`

{icki mame bili vlasi na glavi, dahto, pravda, ma ofarbeni, a dahto u` i lisi. A

voni dvojo kon~a zoz klx~ami...

– ^ekaj–lw, skaran>ku, zbere{ ti dok pridze{ domu. Uvidzi{ ti kelqo tarki za

}ro{! – dumam sebe.

A von Ykovovi }alantno:

– Dok pojdzem domu, ta preverim `e ~i to mojo klx~i.

– Alw, yk `e {e voni na{li u mowj fotel>? – i dalwj uparti Ykov.

– Proste yk pasuly, {a y v{e {edzim u fotel>, lwm me teraz Mikola pod{ednul.

Ozda mi klx~i vipadli z ki{enki.

[mew {e, bida, a mi taki rozwdzeni.

Ked zme scigli domu, takoj ih viproboval. Akurat, na{o klx~i. Vec navolal

Ykova na telefon.

– Pajta{, {icko u {ore. Teraz mam i rezervni klx~i.

–Idz do hvosta, ti i tvojo klx~i – zmirel {e dakus

Ykov.

No, vidzi{ co

obi~ni klx~i mo`u

napravic. Mogli nam po-

gubic take dluge priytelqs-

tvo, dumam sebe.

Serafina Maka<

1 2 3 4 5

6

7 8

9

10

11

12 13 14

15

16

17

18

19 20

21 22

23

24 25 26 27 28 29 30 31 32

33 34 35

36

37

38 39

40 41

42

43

44

45

46

47

48 49

50 51

52 53

54

55

56

57

58

59 60

61 62

63

64

65 66

67 68

69 70

71 72

Odluka“Su~asni” ocec sto> u op{tini pred{alterom mati~ara i gordo gvari:– Scem priyvic narodzenw dzecka.– Hlapec ~i dziv~e? – pita {e mu slu-`ben>k.– V~as o tim i|e be{edovac. Dok vi-ro{nw, naj same o tim odlu~i.

Toto mo`e– I n>~ {i nw mogla uvaric za poludze-nok?! Idzem y vec do restoranu.– Pri~ekaj pejc minuti.– Co mo`e{ porihtac za pejc minuti?– Oblw~ic {e i pojsc z tobu na poludze-nok!

Pot>haPonosuw {e tovari{ka tovari{ki:– Doma {e nam {icko obraca kolo mojo-go mu`a!– Gej, gej, i moj dosc piw! – ublaguw xdruga.

YzikiHval< {e krescanka svo<m su{edom:– Znace, moj sin hodzi na godzini an-}lijskogo, francuzkogo i al}ebri.– Ta, udyn!– Gej, gej. Sinu, povedz su{edom daco naal}ebarskim!